Na podlagi VI. poglavja Zakona o stavbnih zemljiščih (Uradni list SRS, št. 18/84, 32/85 – popr., 33/89, Uradni list RS, št. 24/92 – odl. US, 44/97 – ZSZ in 101/13 – ZdavNepr in 22/14 – odl. US), 218. člena in 218.a do 218.d člena Zakona o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 102/04 – UPB, 14/05 – popr., 92/05 – ZJC-B, 93/05 – ZVMS, 111/05 – odl. US, 126/07, 108/09, 61/10 – Zrud-1, 20/11 – odl. US, 57/12, 101/13 – ZdavNepr, 110/13, 19/15, 61/17 – GZ in 66/17 – odl. US) in 55. člena Zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2021 in 2022 (Uradni list RS, št. 174/20, 15/21 in 74/21) ter 15. člena Statuta Občine Žetale (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 54/17 – UPB1) je Občinski svet Občine Žetale na svoji 14. seji dne  22. 12. 2021, sprejel

ODLOK

O NADOMESTILU ZA UPORABO STAVBNEGA ZEMLJIŠČA V OBČINI ŽETALE

1.  Splošne določbe

1. člen

S tem odlokom se ureja nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča v Občini Žetale (v nadaljnjem besedilu: nadomestilo).

2. člen

(1) Nadomestilo se plačuje za zazidana in za nezazidana stavbna zemljišča.

(2) Za zazidana stavbna zemljišča se štejejo tiste zemljiške parcele ali njihovi deli, na katerih so gradbene parcele z zgrajenimi stavbami ali gradbenimi inženirskimi objekti, ki niso objekti gospodarske javne infrastrukture in tiste zemljiške parcele ali njihovi deli, na katerih se je na podlagi dokončnega gradbenega dovoljenja začelo z gradnjo stavb ali gradbenih inženirskih objektov, ki niso objekti gospodarske javne infrastrukture. Če določena stavba gradbene parcele še nima določene, se do njene določitve za zazidano stavbno zemljišče šteje tisti del površine zemljiške parcele, na katerem stoji takšna stavba (fundus), pomnožena s faktorjem 1,5, preostali del površine takšne zemljiške parcele pa se šteje za nezazidano stavbno zemljišče.

(3) Za nezazidana stavbna zemljišča se štejejo tiste zemljiške parcele, za katere je z izvedbenim prostorskim aktom določeno, da je na njih dopustna gradnja stanovanjskih in poslovnih stavb, ki niso namenjene za potrebe zdravstva, socialnega in otroškega varstva, šolstva, kulture, znanosti, športa in javne uprave ali da je na njih dopustna gradnja gradbenih inženirskih objektov, ki niso objekti gospodarske javne infrastrukture in tudi niso namenjeni za potrebe zdravstva, socialnega in otroškega varstva, šolstva, kulture, znanosti, športa in javne uprave. Zemljiška parcela, ki se jo šteje za nezazidano stavbno zemljišče, mora imeti najmanj površino, kot jo za gradnjo določa izvedbeni prostorski akt.

(4) Zemljiške parcele iz prejšnjega odstavka tega člena se štejejo za nezazidana stavbna zemljišča po tem odloku in se zanje plačuje nadomestilo, če imajo urejen dostop do javnega cestnega omrežja in če je zanje možno izvesti priključke na javno vodovodno omrežje, javno elektroenergetsko omrežje in javno kanalizacijsko omrežje, kolikor ni dovoljena gradnja greznic oziroma malih čistilnih naprav.

3. člen

(1) Nadomestilo za uporabo zazidanega stavbnega zemljišča se plačuje od stanovanjske oziroma poslovne površine stavbe.

(2) Stanovanjska površina je čista tlorisna površina sob, predsob, hodnikov v stanovanju, kuhinje, kopalnice, shrambe in drugih zaprtih prostorov stanovanja ter čista tlorisna površina garaž za osebne avtomobile.

(3) Poslovna površina je čista tlorisna površina poslovnega prostora in vseh prostorov, ki so funkcionalno povezani s poslovnim prostorom.

(4) Poslovne površine so tudi površine gradbenih inženirskih objektov, ki niso objekti gospodarske javne infrastrukture.

(5) Čiste tlorisne površine iz drugega in tretjega odstavka tega člena se določi tako, da se upoštevajo uradni podatki o neto tlorisni površini iz katastra nepremičnin, zmanjšani za odprte površine, kot so terase, balkoni ipd. oziroma se jih opredeli na podlagi prijave zavezanca.

4. člen

Nadomestilo za uporabo nezazidanega stavbnega zemljišča se plačuje od površine zemljiških parcel, na katerih je skladno z izvedbenim prostorskim aktom dopustna gradnja objektov iz tretjega odstavka 2. člena tega odloka. Površine zemljiških parcel se pridobi iz uradnih evidenc in iz lastnih evidenc, ki jih vzpostavi občina.

5. člen

Zavezanec za plačilo nadomestila je lastnik ali neposredni uporabnik (najemnik) zemljišča, objekta oziroma stavbe ali dela stavbe.

2.  Območje, na katerem se plačuje nadomestilo

6. člen

(1) Nadomestilo se plačuje na celotnem območju občine Žetale.

(2) Območje občine je razdeljeno na naslednji dve območji:

·  1. območje: obsega dele naselij Čermožiše, Dobrina, Nadole in Žetale;

·  2. območje: obsega ostali prostor občine, ki ni vključen v 1. območje.

(3) Meje območja iz prve alineje prejšnjega odstavka tega člena so prikazane na kartah, ki so sestavni del tega odloka in so objavljene na spletni strani občine.

(4) Na območju iz prvega odstavka tega člena se nadomestilo za zazidana stavbna zemljišča, na katerih so zgrajene stavbe, plačuje, če je stavbno zemljišče opremljeno vsaj s cesto, z vodovodom in z električnim omrežjem.

3.  Merila za določanje nadomestila za zazidana stavbna zemljišča

7. člen

Za določitev višine nadomestila za zazidana stavbna zemljišča se upoštevajo naslednja merila:

1.  lega stavbnega zemljišča;

2.  opremljenost stavbnega zemljišča s komunalnimi in drugimi objekti in napravami ter možnost priključitve na te objekte in naprave;

3.  namen uporabe stavbnega zemljišča oziroma vrsta dejavnosti;

4.  izjemne ugodnosti v zvezi s pridobivanjem dohodka v gospodarskih dejavnostih;

5.  smotrna izkoriščenost stavbnega zemljišča.

8. člen

Pri legi stavbnega zemljišča se upošteva razporeditev stavbnega zemljišča v območja iz drugega odstavka 6. člena tega odloka.

9. člen

(1) Opremljenost stavbnega zemljišča s komunalnimi in drugimi objekti in napravami in možnost priključitve na te objekte in naprave se ovrednoti z naslednjimi točkami:

1.  cesta:

·  asfaltirana s pločniki: 70 točk;

·  asfaltirana: 15 točk;

·  makadamska: 5 točk;

2.  javno vodovodno omrežje: 20 točk;

3.  javno kanalizacijsko omrežje:

·  za meteorne vode: 30 točk;

·  za komunalne odpadne vode: 15 točk;

4.  javno elektroenergetsko omrežje: 10 točk;

(2) Šteje se, da so vsa zazidana stavbna zemljišča opremljena s cesto oz. da imajo možnost priključitve na cesto.

(3) Šteje se, da ima zazidano stavbno zemljišče možnost priključitve na javno vodovodno omrežje, javno kanalizacijsko omrežje in javno elektroenergetsko omrežje, če je omrežje, na katerega se je možno priključiti, oddaljeno od objekta največ 70 metrov in obstaja tudi dejanska možnost priključevanja in koriščenja teh objektov in naprav.

(4) Razdalje po tem členu se merijo kot najkrajše zračne razdalje med osjo infrastrukturnega objekta in skrajno najbližjo točko objekta, za katerega se odmerja nadomestilo.

10. člen

Glede na namen uporabe oziroma vrsto dejavnosti so zazidana stavbna zemljišča po tem odloku razvrščena v naslednje skupine:

·  A: stavbna zemljišča za stanovanjske namene;

·  B: stavbna zemljišča za poslovne namene;

·  C: stavbna zemljišča za ostale namene.

11. člen

Glede na namen uporabe oziroma vrsto dejavnosti ter lego se za zazidano stavbno zemljišče število točk za m2 površine določi po naslednji tabeli:

  v številu točk/m²

12. člen

Pri posameznih dejavnostih se pri uporabi stavbnega zemljišča upošteva izjemne ugodnosti v zvezi s pridobivanjem dohodka v gospodarskih dejavnostih. Glede na izjemne ugodnosti se določijo točke po naslednji tabeli:

v številu točk/m2

13. člen

(1) Glede na smotrno izkoriščenost stavbnega zemljišča se stanovanjski objekti razvrstijo in  določijo točke po naslednji tabeli:

v številu točk za m2

(2) Za zapuščen in dotrajan se šteje stanovanjski objekt, ki ni nastanjen in je v takšnem gradbeno tehničnem stanju, da normalno bivanje v njem ni možno.

(3) Za nedokončan se šteje stanovanjski objekt, za katerega je od pričetka gradnje preteklo najmanj pet let, pa objekt še nima urejene fasade.

(4) V postopku priprave podatkov za odmero nadomestila občinska uprava seznani lastnika zapuščenega in dotrajanega oziroma nedokončanega objekta s svojo ugotovitvijo in mu da možnost, da se o tem izjasni. Občinska uprava o zadevi odloči z odločbo.

4.  Merila za nezazidana stavbna zemljišča

14. člen

(1) Nadomestilo za nezazidano stavbno zemljišče iz tretjega odstavka 2. člena tega odloka se odmeri, če ima zemljiška parcela ali njen del zagotovljen dostop do javnega cestnega omrežja in če je zanjo možno izvesti priključke na javno vodovodno omrežje, javno elektroenergetsko omrežje ter javno kanalizacijsko omrežje, kolikor ni dovoljena gradnja greznic oziroma malih čistilnih naprav.

(2) Šteje se, da ima zemljiška parcela ali njen del zagotovljen dostop do javnega cestnega omrežja, če leži neposredno ob javni cesti oziroma se je dotika na dolžini najmanj 3 metrov.

(3) Šteje se, da ima zemljiška parcela ali njen del možnost priključitve na javno vodovodno omrežje, javno kanalizacijsko omrežje in javno elektroenergetsko omrežje, če je omrežje, na katerega se je možno priključiti, oddaljeno od zemljiške parcele ali njenega dela največ 60 metrov in obstaja tudi dejanska možnost priključevanja in koriščenja teh objektov in naprav. Razdalje po tem odstavku se merijo kot najkrajše zračne razdalje med osjo infrastrukturnega objekta in skrajno najbližjo točko zemljiške parcele ali njenega dela, za katerega se odmerja nadomestilo.

(4) Število točk za m2 nezazidanega stavbnega zemljišča se določi glede na lego in podrobnejšo namensko rabo prostora, določeno s prostorskimi akti občine, po naslednji tabeli:

v številu točk za m2

(5) Pri nezazidanih stavbnih zemljiščih po tem členu se ne točkujejo druga merila, ki jih obravnava ta odlok.

(6) Pri izračunu nadomestila se upošteva površina parcele, ki se jo šteje za nezazidano stavbno zemljišče po tem odloku.

(7) Zavezanec za plačilo nadomestila je lastnik nezazidanega stavbnega zemljišča oz. uporabnik zemljišča, če lastnik sporoči občinski upravi podatke o uporabniku.

5.  Oprostitve plačila nadomestila

15. člen

(1) Plačila nadomestila so oproščeni občani, ki so kupili novo stanovanje ali zgradili, dozidali ali nadzidali družinsko stanovanjsko hišo, če so v ceni ali neposredno plačali komunalni prispevek ali izvedli opremljanje po pogodbi o opremljanju po določbah zakona, ki ureja prostor.

(2) Oprostitev iz prejšnjega odstavka traja pet let. Oprostitev začne teči od dneva vselitve v stanovanje oz. v stanovanjsko hišo.

(3) Plačila nadomestila so oproščeni tudi občani, ki so ob vložitvi vloge prejemniki denarne socialne pomoči ali varstvenega dodatka ter občani, ki nimajo stalnega vira za preživetje.

16. člen

(1) Oprostitev plačila nadomestila se uvede na zahtevo zavezanca.

(2) Pisno zahtevo za oprostitev plačila nadomestila in ustrezna dokazila (npr. dokazilo o plačilu komunalnega prispevka, potrdilo socialne službe in drugo) mora zavezanec vložiti pri občinski upravi.

(3) O oprostitvi plačila odloči občinska uprava z odločbo.

(4) Vse oprostitve, razen oprostitve iz prvega odstavka 15. člena, veljajo za odmerno leto in jih lahko zavezanci v naslednjem odmernem letu ponovno zahtevajo, če izpolnjujejo pogoje za oprostitev iz tega odloka.

6.  Podatki in odmera nadomestila

17. člen

(1) Finančni urad začne postopek za odmero nadomestila na podlagi podatkov o stavbnih zemljiščih in o zavezancih za nadomestilo, ki mu jih posreduje Občinska uprava Občine Žetale (v nadaljevanju: občinska uprava).

(2) Podatke o zavezancih in stavbnih zemljiščih pridobiva občinska uprava iz uradnih evidenc, od upravnega organa, pristojnega za izdajanje dovoljenj za posege v prostor, iz občinskih prostorskih aktov, na podlagi prijave lastnika ali neposrednega uporabnika stavbnega zemljišča in iz evidenc, ki jih vzpostavi sama.

(3) S podatki, ki jih ne pridobi iz uradnih evidenc, občina seznani lastnike na način, kot določajo predpisi o evidentiranju nepremičnin in predpisi o graditvi objektov.

(4) Zavezanci so dolžni prijaviti občinski upravi vse podatke, vezane na nastanek obveznosti plačila nadomestila po tem odloku in vse spremembe, ki vplivajo na odmero nadomestila, ki jih občina ne more pridobiti iz uradnih evidenc ali evidenc, ki jih vzpostavi sama, in sicer v 15 dneh od nastanka obveznosti oz. spremembe.

(5) Če nastane obveznost za plačilo nadomestila po tem odloku ali sprememba med letom, se le-ta upošteva od prvega dne v mesecu, ki sledi mesecu, v katerem je sprememba nastala.

18. člen

Za vse postopke v zvezi z odmero, pobiranjem, vračilom, izterjavo, odpisom zaradi neizterljivosti, zastaranja in plačila obresti v zvezi z nadomestilom se uporabljajo določbe predpisov, ki urejajo davke.

19. člen

(1) Nadomestilo se plačuje za tekoče odmerno leto v trimesečnih obrokih v skladu z določili zakona, ki ureja davčni postopek.

(2) Odločbo o odmeri nadomestila izda zavezancu na podlagi in v skladu s tem odlokom pristojni finančni organ, ki vodi tudi postopke v zvezi z odmero, evidentiranjem plačil, izterjavo, odpisom zaradi neizterljivosti obračuna in plačila obresti.

7.  Določanje višine nadomestila

20. člen

(1) Letna višina nadomestila se določi tako, da se stavbno zemljišče točkuje po posameznih merilih tega odloka in se ugotovi skupno število točk. Skupno število točk se pomnoži z ustrezno površino zazidanega oziroma nezazidanega stavbnega zemljišča in z vrednostjo točke za izračun nadomestila.

(2) Če nastane obveznost plačila nadomestila med letom, se ustrezna višina nadomestila določi sorazmerno času trajanja obveznosti plačila tako, da se letna višina nadomestila deli z 12 in pomnoži s številom mesecev, kolikor traja obveznost plačila v tekočem letu.

21. člen

(1) Vrednost točke za izračun nadomestila za leto 2022 znaša 0,0030 EUR/m2.

(2) Vrednost točke za izračun nadomestila se praviloma usklajuje z indeksom rasti cen življenjskih potrebščin. Določi se do konca leta za naslednje leto.

(3) Vrednost točke za vsako leto določi občinski svet s sklepom na predlog župana. Sklep se objavi v uradnem glasilu občine.

8.  Kazenske določbe

22. člen

(1) Z denarno kaznijo od 125 EUR do 625 EUR se kaznuje za prekršek pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, ki:

1.  je zavezanec za plačilo nadomestila, če ne prijavi nastanka obveznosti plačila nadomestila po tem odloku ali vseh sprememb, ki vplivajo na odmero nadomestila, in sicer v 15 dneh po nastanku obveznosti oz. nastali spremembi ali če v prijavi navede neresnične podatke;

2.  na poziv pristojnega organa občinske uprave v roku 15 dni od prejema poziva ne posreduje verodostojnih podatkov, ki omogočajo odmero ali če v prijavi navede neresnične podatke.

(2) Z denarno kaznijo 50 EUR se kaznuje odgovorna oseba pravne osebe in posameznik, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.

(3) Z denarno kaznijo od 50 EUR do 125 EUR se kaznuje fizična oseba, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.

9.  Prehodne in končne določbe

23. člen

(1) Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja občinska uprava.

(2) Občinska uprava ali njen pooblaščeni izvajalec izvaja tudi kazenske določbe po tem odloku.

24. člen

Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati Odlok o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča (Uradni list Republike Slovenije, št. 6/00, 76/00 in 54/04).

25. člen

Ta odlok se objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin in prične veljati naslednji dan po objavi.

Številka: 422-04/2020

Datum: 23. 12. 2021