|
Na podlagi drugega odstavka 1. člena
Odloka o oskrbi s pitno vodo na območju Občine
Dobrepolje
(Uradni list RS, št. 118/08) je Občinski svet Občine Dobrepolje na 22.
redni seji dne 29. 9. 2009 sprejel |
|
|
PRAVILNIK |
|
|
o tehnični izvedbi
in uporabi javnih vodovodov na območju Občine Dobrepolje |
|
|
I. SPLOŠNE DOLOČBE |
|
|
1. člen |
|
|
S tem pravilnikom
se urejata tehnična izvedba ter uporaba javnih in zasebnih vodovodov v
Občini Dobrepolje. Pravilnik se mora upoštevati pri načrtovanju,
projektiranju, v upravnem postopku, pri gradnji, komunalnem opremljanju
in uporabi vodovodnih objektov ter naprav in je sestavni del veljavnega
Odloka o oskrbi s pitno vodo na območju Občine Dobrepolje. |
|
|
V primerih, ko na
noben način ni mogoče izpolniti zahtev iz tega pravilnika, poda
izvajalec javne službe, na predlog projektanta ali izvajalca del, podan
v obliki tehničnega elaborata, soglasje na predloženo tehnično rešitev,
ali sam predpiše drugo ustrezno tehnično rešitev. |
|
|
Obrazložitev pojmov |
|
|
2. člen |
|
|
Pojmi uporabljeni v
tem pravilniku imajo enak pomen, kot je določeno v Pravilniku o oskrbi s
pitno vodo (Uradni list RS, št. 35/06), ostali imajo naslednji pomen:
|
|
|
1. zajetje je
inženirski gradbeni objekt za higienično zajemanje vode za preskrbo
prebivalstva s pitno vodo; |
|
|
2. vodni vir je
urejen rezervat vode namenjen oskrbi s pitno vodo; |
|
|
3. črpališče je
objekt za črpanje pitne vode, povečevanje pritiska pitne vode v cevovodu
in dezinfekcijo pitne vode; |
|
|
4. čistilna naprava
je objekt za pripravo pitne vode; |
|
|
5. cevovod je
objekt za transport vode; |
|
|
6. vodohran je
objekt, namenjen za akumulacijo pitne vode; |
|
|
7. razbremenilnik
tlaka je objekt za izničenje obratovalnega tlaka v cevovodu;
|
|
|
8. regulator tlaka
je naprava za znižanje obratovalnega tlaka v cevovodu; |
|
|
9. zadrževalni
ventil je naprava za vzdrževanje obratovalnega tlaka v cevovodu;
|
|
|
10. zračnik je
naprava za odzračevanje cevovoda; |
|
|
11. blatnik je
naprava za praznjenje cevovoda; |
|
|
12. jašek je
betonski objekt na cevovodu, ki služi za namestitev zasunov in
zračnikov; |
|
|
13. vodomerni jašek
je objekt, v katerem je nameščen vodomer; |
|
|
14. vodomer je
naprava za merjenje porabe pitne vode; |
|
|
15. zasun je
zaporni naprava na cevovodu; |
|
|
16. hidrant je
naprava na cevovodu, namenjeni zagotavljanju požarne varnosti;
|
|
|
17. uporabnik je
fizična ali pravna oseba, ki je lastnik ali solastnik stavbe, oziroma
inženirskega objekta ali dela stavbe ali inženirskega objekta ali
zemljišča na območju Občine Dobrepolje, priključenega na javno vodovodno
omrežje oziroma koristnik storitve javne službe oskrbe s pitno vodo;
|
|
|
18. priključek
stavb na javni vodovod je del vodovoda, ki se nahaja med sekundarnim
vodovodom in napravo za merjenje porabljene pitne vode pri porabniku
pitne vode in ni objekt oziroma oprema javne infrastrukture. |
|
|
3. člen |
|
|
Vodovodne naprave
in objekti so zajetja, črpališča, čistilne naprave, cevovodi, vodohrani,
razbremenilniki, vodovodno omrežje, hidrantno omrežje ter drugi manjši
objekti in naprave, ki služijo za pravilno in nemoteno obratovanje
vodovodov in jih glede na njihovo funkcijo štejemo kot njihov sestavni
del. |
|
|
II. PROJEKTIRANJE
IN GRADNJA VODOVODOV |
|
|
4. člen |
|
|
Pri načrtovanju,
gradnji in rekonstrukciji vodovoda se morajo poleg predpisov, ki urejajo
tovrstno gradnjo, upoštevati tudi določila tega pravilnika. Upravljavec
mora potrdila, strokovne ocene, projektne pogoje, soglasja k
priključitvi, smernice ter tehnične podatke iz katastra izdajati
izključno skladno z določili tega pravilnika. |
|
|
Dimenzije cevovodov
in vrste cevi |
|
|
5. člen |
|
|
Pri gradnji
vodovoda se smejo uporabljati cevi izdelane iz materialov, ki glede
fizikalnih, kemijskih in mikrobioloških lastnostni ne vplivajo na
kakovost pitne vode. Cevi morajo po kvaliteti odgovarjati slovenskim
oziroma evropskim standardom. Cevovodi morajo biti zgrajene iz enega od
naštetih materialov: jekla, nodularne litine (NL), polietilena visoke
gostote (PE) ali armiranega poliestra. Jeklene cevi in cevi iz nodularne
litine morajo biti zaščitene pred rjavenjem oziroma proti električnim
blodečim tokovom. |
|
|
Cevi morajo
ustrezati naslednjim standardnim dimenzijam: |
|
|
DN
(notranji premer, |
20, 25, 32,
40, 50, 80, 100, 125, |
mm) |
150, 200,
250, 300, 350, 400, 450, |
|
500 |
6. člen |
|
|
Cevovodi morajo
biti zgrajeni po navodilih proizvajalcev cevi tako, da imajo zadostno
trdnost za prenašanje statičnih in dinamičnih obremenitev, kar je treba
na obremenjenih mestih dokazati z izračunom po predpisanih standardih.
Za izvedbo hišnih priključkov se smejo uporabljati cevi iz nodularne
litine in polietilena visoke gostote. Pod prometnimi in voznimi
površinami se smejo uporabljati jeklene cevi in cevi iz nodularne
litine, cevi iz polietilena visoke gostote pa le izjemoma. |
|
|
Globine |
|
|
7. člen |
|
|
Globina gradbenega
jarka mora biti tolikšna, da bo nad temenom položene cevi najmanj 1,2 m
zasipa oziroma, da bo cev pod mejo zmrzovanja. Največja globina
vgrajenih cevi lahko znaša največ 2 m, izjemoma pri križanjih z ostalo
infrastrukturo 2,5 m od nivoja zemljišča. |
|
|
8. člen |
|
|
Dno jarka mora biti
izkopano in izravnano po projektirani niveleti s točnostjo ± 3 cm.
Širina dna jarka mora znašati najmanj presek cevi + 40 cm. Na dnu jarka
je ob polaganju cevovoda obvezno napraviti posteljico debeline 10 cm iz
peska granulacije 0–4 mm, cev pa je potrebno tudi prekriti z enakim
materialom v debelini 20 cm nad temenom. |
|
|
Odmiki in prečkanja |
|
|
9. člen |
|
|
Pri križanju
vodovoda z drugimi podzemnimi napeljavami mora vodovod potekati
horizontalno brez vertikalnih lomov. Križanja morajo potekati
pravokotno, izjemoma je lahko kot prečkanja osi vodovoda in osi druge
podzemne inštalacije med 45° in 90°. |
|
|
V izjemnih primerih
se teme cevi do DN 200 lahko spusti do globine 1 m pod drugo podzemno
napeljavo, vendar ne globlje kot 3 m pod koto dokončno urejenega nivoja
zemljišča, ali pa dvigne nad njo, vendar največ do višine 1,20 m pod
koto dokončno urejenega nivoja zemljišča. |
|
|
V vsakem primeru
spremembe smeri vodovoda v vertikalni smeri je treba ugotavljati možnost
nastanka zračnih čepov ali usedanja sedimentov ter predvideti in izvesti
ustrezno odzračevanje oziroma čiščenje vodovoda. V primerih prečkanja z
uporabo zaščitnih cevi mora biti izvedba takšna, da za potisk ali izvlek
prazne vodovodne cevi ni potrebna sila, večja od 8 kN. Na območjih, kjer
obstaja nevarnost onesnaženja in so kot zaščita predvidene zaščitne
cevi, se morajo cevi preskušati na vodotesnost. |
|
|
Vertikalni odmiki |
|
|
10. člen |
|
|
Vertikalni odmiki
med vodovodi in drugimi podzemnimi napeljavami, merjeno od medsebojno
najbližjih sten vodovoda in drugih komunalnih napeljav, ne morejo biti
manjši od odmikov, pogojevanih v naslednjih točkah. |
|
|
1. V primerih
križanja, ko je vodovod pod kanalizacijo, mora biti vodovod vgrajen v
zaščitni cevi, ustji zaščitne cevi morata biti odmaknjeni od zunanje
stene cevi kanalizacije najmanj 1,5 m na vsako stran. V primeru možnosti
nadzora drenirane vode sta ustji zaščitne cevi lahko odmaknjeni od
zunanje stene cevi kanalizacije, 0,8 m na vsako stran, v izjemnih
primerih pa je vodovod po dogovoru z upravljavcem lahko zaščiten tudi
drugače, s PVC folijo oziroma z glinenim nabojem. Vertikalni odmik (od
temena zaščitne cevi do temelja kanala) mora znašati najmanj 0,3 m;
|
|
|
2. V primerih
križanja, ko poteka vodovod pod toplovodom, mora biti vodovod vgrajen v
zaščitni cevi, ustji zaščitne cevi morata biti odmaknjeni od zunanje
stene cevi toplovoda najmanj 1 m na vsako stran, vertikalni odmik (od
temena zaščitne cevi do spodnjega dela telesa toplovodne napeljave) mora
znašati najmanj 0,3 m; |
|
|
3. V primerih, ko
je vodovod pod plinovodom, PTT kabli ali električni kabli, morajo biti
plinovod, PTT kabli in električni kabli vgrajeni v zaščitni cevi, ustji
zaščitne cevi morata biti odmaknjeni, od zunanje stene cevi vodovoda,
najmanj 0,5 m na vsako stran, vertikalni odmik mora znašati najmanj 0,5
m; |
|
|
4. V primeru, ko je
vodovod nad kanalizacijo na območju vodoprepustnega zemljišča, mora biti
vodovod vgrajen v zaščitni cevi, ustji zaščitne cevi morata biti
odmaknjeni od zunanje stene kanalizacije, najmanj 1,5 m na vsako stran,
vertikalni odmik pa mora biti najmanj 0,3 m; če je vodovod nad
kanalizacijo na območju za vodo neprepustnega zemljišča, ni obveze
vgraditve v zaščitno cev, vertikalni odmik je najmanj 0,3 m;
|
|
|
5. V primeru, ko je
vodovod nad toplovodom, mora biti toplovod toplotno izoliran, debelina
izolacije mora zadostiti zahtevam, navedenim v drugih poglavjih tega
pravilnika, vertikalni odmik pa najmanj 0,3 m. |
|
|
Prečkanje mostov |
|
|
11. člen |
|
|
Potek vodovoda
preko mostne konstrukcije mora biti usklajen z izvedbo nosilne
konstrukcije in vozišča. Padec oziroma vzpon vodovoda mora biti usklajen
s potekom drugega dela vodovodne instalacije pred mostom in za njim.
Najvišji del vodovoda mora biti lociran na eni od brežin, tam, kjer se
vodovod spet spusti v zemljino. Na tem mestu je treba predvideti jašek z
vgrajeno opremo za odzračevanje in prezračevanje (preprečitev nastanka
vakuuma). Le v izjemnih primerih, ko ni možno izvesti odzračevalnega
jaška v brežinah, se lahko predvidi odzračevanje v sredini razpona
mostu. Jašek mora biti ustrezno velik za vzdrževanje opreme in dostop do
nje. Do jaška mora biti vzdrževalni službi zagotovljen neoviran dostop.
Jašek mora imeti drenažo in mora biti toplotno izoliran (v primeru
izvedbe v mostni konstrukciji). Vodovod mora potekati pod mostno
konstrukcijo na zunanji ali notranji strani nosilca mostu, odvisno od
drugih zahtev prilagojeno tem zahtevam. |
|
|
Pritrjevanje
(obešanje) vodovoda na mostno konstrukcijo mora zagotavljati stabilnost
in zadostno varnost pred odtrganjem. Pri izbiri trase in načina
pritrjevanja je treba upoštevati minimalni potrebni prostor za montažo
na obeh straneh vodovoda (vsaj 0,5 m). Glede na tip konstrukcije mostu
je treba predvideti fiksno točko in drsne podpore (konzole) vodovoda ter
upoštevati možne največje raztezke in pomike mostne konstrukcije v
odvisnosti od temperaturnih in drugih pomikov mostne konstrukcije.
Vodovod mora biti izveden in pritrjen tako, da bodo preprečeni vplivi
drugih inštalacij in konstrukcij nanj. Vzdolžne pomike, ki jih
povzročijo raztezki konstrukcije, je treba ustrezno kompenzirati.
Konzole morajo preprečevati vse neustrezne prečne pomike vodovoda.
|
|
|
Vodovod, ki poteka
pod mostno konstrukcijo, mora biti toplotno izoliran, uporabijo se prej
izolirane cevi z zaščitnim plaščem. Vodovode se lahko pri novih mostovih
polaga v mostno kineto. |
|
|
Prečkanje železnice |
|
|
12. člen |
|
|
Prečkanje železnice
mora biti izvedeno v zaščitni cevi ali v kolektorju. Ustji zaščitne cevi
ali kolektorja morata biti izven območja železniške trase. Na obeh
koncih zaščitne cevi ali kolektorja morata biti izdelana revizijska
jaška z vgrajenimi zapornimi armaturami. Položaj in oblika revizijskih
jaškov mora biti takšna, da omogoča izvlek cevi. |
|
|
V revizijskem
jašku, ki ima dno na nižjem nivoju, mora biti izveden odtok, ki je
dimenzioniran tako, da lahko odvede najmanj 100% količine povprečnega
pretoka vode v vodovodu. Os vodovoda mora biti v revizijskih jaških z
ustreznimi spojniki zamaknjena najmanj za dve velikosti nazivnega
premera vodovoda. Izvedena mora biti ustrezna zaščita pred blodečimi
tokovi. |
|
|
Kadar prečkanje v
zaščitni cevi zaradi velikosti (DN) in dolžine vodovoda ni izvedljivo,
se izvede prečkanje v kolektorju (v pohodni kineti ali vrtini).
Prečkanje v zaščitni cevi se dopušča do velikosti vodovoda največ DN 300
mm. |
|
|
Prečkanje vodotokov |
|
|
13. člen |
|
|
Pri podzemnem
prečkanju vodotoka se cevi polagajo v primerno izkopane jarke v dnu
vodotoka. Pod vodotokom mora biti vodovod položen v zaščitne cevi
dvakratnega premera vodovodne cevi. Pri globini položitve cevi pod
potokom je potrebno upoštevati predpise pristojnih organov. |
|
|
S primerno izbranim
načinom polaganja vodovoda (s potiskanjem; s polaganjem celotnega
vodovoda, ki je sestavljen na bregu; s pomočjo pontona ali samostojno
plavajočega vodovoda in potopitve itd.) je možno izvajati podzemno
prečkanje praktično za vse velikosti vodovodov ter za velike razdalje
(100 m in več) odvisno od razpoložljive opreme, ki je potrebna za
tovrstno delo. |
|
|
Prečkanje cest |
|
|
14. člen |
|
|
Podzemno prečkanje
mestnih lokalnih cest se praviloma izvaja brez uporabe zaščitnih cevi,
če je vodovod vgrajen v globini, ki jo proizvajalec cevi predpisuje
glede na statične in dinamične obremenitve. Podzemno prečkanje avtocest
se izvaja enako kot podzemno prečkanje železnic. |
|
|
Horizontalni odmiki |
|
|
15. člen |
|
|
Najmanjši odmik od
spodnjega roba podzemnih temeljev ali podzemnih objektov znaša 1,5 m,
merjeno po horizontalni kateti pravokotnega trikotnika, ki ima začetek
30 cm pod dnom cevi v osi vodovoda in oklepa z diagonalo, ki se konča na
robu temelja ali objekta, kot 35o. |
|
|
|
|
|
Najmanjši odmik
vodovoda od greznic ali drugih objektov s škodljivimi vodotopnimi
snovmi, za katere je potrebna prisilna drenaža med vodovodom in virom
onesnaževanja na globini, ki zagotavlja, da vodovod ne pride v stik z
onesnaženo izcedno vodo, znaša na vodoprepustnem zemljišču 2 m, na
vodoneprepustnem zemljišču pa 3 m. Najmanjši odmik vodovoda od dreves
znaša 2m in grmičevja 1 m. |
|
|
V kolektorju mora
biti vodovod vgrajen v spodnji polovici. Vodovod mora biti zaščiten
proti nastajanju kondenzata. Kolektor mora imeti zagotovljen odtok vode,
dimenzioniran tako, da lahko odvede najmanj 50% količine povprečnega
pretoka vode v vodovodu. Kolektor mora imeti rešilne izhode, ki v
primeru poplave omogočajo rešitev prisotnih oseb. Druge instalacije, ki
so nameščene v kolektorju, morajo biti zaščitene proti vplivu vode pri
morebitni poplavi. |
|
|
Pri načrtovanju
objektov in stavb je potrebno upoštevati varovalni pas gospodarske javne
infrastrukture, kot je opredeljeno v uredbi o območju za določitev
strank v postopku izdaje gradbenega dovoljenja. |
|
|
16. člen |
|
|
Odmiki napeljav, ki
potekajo vzporedno z vodovodom, morajo ustrezati meram iz naslednje
tabele: |
|
|
|
|
|
Komunalni
vod |
Globina
kom. voda v odvisnosti do vodovoda |
Odmik |
Odpadna in
mešana kanalizacija |
Manjša ali
enaka |
2,0 m
|
Padavinska
kanalizacija |
Manjša ali
enaka |
1,0 m |
Plinovodi,
elektrokabli, kabli javne razsvetljave ali PTT napeljave |
Manjša ali
enaka |
1,0 m |
Toplovod |
Manjša ali
enaka |
0,5 m
|
Odpadna in
mešana kanalizacija |
Večja |
1,5 m
|
Padavinska
kanalizacija |
Večja |
1,0 m
|
Plinovodi,
elektrokabli, kabli javne razsvetljave ali PTT napeljave |
Večja |
1,0 m |
Toplovod |
Večja |
1,0 m |
17. člen |
|
|
Horizontalni odmiki
so v posebnih primerih in v soglasju z upravljavci posameznih komunalnih
vodov lahko tudi drugačni, vendar ne manjši kot jih določa standard PSIS
prEN 805, in sicer: |
|
|
– horizontalni
odmiki od podzemnih temeljev in podobnih naprav naj ne bodo manjši od
0,4 m, |
|
|
– horizontalni
odmiki od obstoječih (drugih) podzemnih napeljav naj ne bodo manjši od
0,4 m, |
|
|
– v izjemnih
primerih, ko je gostota podzemnih napeljav velika, odmiki ne smejo biti
manjši od 0,2 m. |
|
|
Med izkopom je
potrebno zagotoviti stabilnost obstoječih naprav in podzemnih napeljav.
Cevovod mora biti projektiran in izveden tako, da je zaradi vzdrževanja
in popravil na vsakem mestu možen dostop z ustrezno mehanizacijo. |
|
|
Zaščite vodovoda |
|
|
18. člen |
|
|
Na mestih, kjer
zaradi objektivnih razlogov ni mogoče vgraditi vodovoda tako, da je
možen strojni izkop, se vodovod položi v zaščitno cev. Dolžina zaščitnih
cevi je odvisna od velikosti vodovoda (d, DN) in od materiala cevi.
Praviloma se zaščitna cev izvaja do dolžine 30 m, za večje razdalje se
priporoča izdelava kolektorja. Presek zaščitne cevi mora biti pri ceveh
preseka do DN 50 mm povečan za 5 cm, pri ceveh večjih od DN 50 mm pa
povečan za 20 cm. Trasa vodovoda pred vstopom v zaščitno cev in za
izstopom iz nje mora biti zamaknjena tako, da je možen izvlek cevi.
Zaščita pred možnim onesnaženjem se praviloma doseže z zadostnimi odmiki
vodovoda od možnih virov onesnaženja, z vgradnjo vodovoda v zaščitne
cevi, oziroma z glinenim nabojem. |
|
|
19. člen |
|
|
Pod pojmom toplotna
zaščita vodovodov razumemo zaščito proti segrevanju in ohlajanju.
Vodovodi morajo biti zaščiteni proti toplotnim vplivom tako, da se
temperatura vode pri minimalnem pretoku ne spreminja za več kot 3 °C.
Vodovodi, ki potekajo po zemljišču, morajo biti položeni v globini
najmanj 1,2 m od dokončno urejenega nivoja zemljišča, merjeno od temena
cevi. Vodovodi, ki potekajo v kolektorjih, morajo biti zaščiteni proti
kondenzaciji. |
|
|
Vgradnja armatur,
fazonov, spojnih elementov in merilno regulacijske opreme |
|
|
20. člen |
|
|
Vsi vgrajeni
fazoski kosi, armature, spojni elementi in merilno regulacijska oprema
morajo biti po načinu vgradnje, spajanja in funkcionalne unifikacije
skladni z že vgrajeno opremo vodovodnega omrežja. Tip in proizvajalca te
opreme potrdi upravljavec. |
|
|
21. člen |
|
|
Loki in odcepni
kosi morajo biti zavarovani proti izvleku z betoniranim blokom. Velikost
betonskega bloka je odvisna od preseka cevovoda, obratovalnega tlaka in
trdnosti zemljine. Velikost in obliko betonskega bloka se določi v
projektu. Betonski blok se lahko nadomesti z varovalnimi oklepi in
posebnimi zobatimi obroči, vendar le s soglasjem upravljavca. |
|
|
22. člen |
|
|
V stene vodohranov
in jaškov se smejo vgrajevati le litoželezni fazonski komadi. |
|
|
23. člen |
|
|
Vijaki, vrata,
ograje, stopnice in drugi ključavničarski izdelki, ki se vgrajujejo v
vodovodne objekte, morajo biti izdelani iz nerjavečih materialov. |
|
|
24. člen |
|
|
Zasuni morajo biti
vgrajeni na vsakem odcepu iz primarnega ali sekundarnega cevovoda, pred
in za vsako zaščito, na vsakem priključku za hidrant, zračnik, blatnik
ali čistilni kos, neposredno na cevovodu pa tako, da je možno
nadzorovati posamezne odseke cevovoda, sektorja ali mreže. V omrežje se
morajo vgrajevati zasuni z elastičnimi zapornimi elementi (gumirani EV
zasuni) in kroglični ventili. |
|
|
Vsi zasuni nad DN
250 mm morajo imeti vgrajen obtok z obtočnim ventilom. Tako zasuni kot
obtočni ventili morajo biti opremljeni z ročnim kolesom. Zasuni se
morajo v omrežje vgrajevati tako, da so na eni strani spojeni z
gibljivim spojem. Gibljivi spoj mora biti praviloma za zasunom, gledano
v smeri toka vode. Zasuni nad DN 200 mm morajo biti zabetonirani. |
|
|
25. člen |
|
|
Zasuni do DN 150 mm
lahko vgrajujejo neposredno z zasutjem z vgradno garnituro in
litoželezno cestno kapo. Za vse večje zasune se mora zgraditi betonski
jašek. Izjemoma se vgrajuje večje profile zasunov brez jaška le v terenu
z visoko talno vodo ali tam, kjer je možno posedanje jaška. |
|
|
26. člen |
|
|
Nepovratni ventili
morajo biti vgrajeni na priključkih za vodomerom, da je preprečen
povratek vode oziroma onesnaženje javnega omrežja iz naprav uporabnika
in povsod tam, kjer se želi preprečiti, da bi se cevovod ne izpraznil
kadar ni pod tlakom. Objekti, ki imajo dva ali več priključkov, morajo
imeti na vseh priključkih vgrajene nepovratne ventile. |
|
|
27. člen |
|
|
Čistilni kosi
morajo biti vgrajeni pred vodomeri in pred razbremenilniki tlaka. |
|
|
28. člen |
|
|
Na cevovodu morajo
biti zagotovljena mesta za območne meritve pretokov. V ta namen se na
pomembnejših odcepih primarnega vodovodnega omrežja ali neposredno na
primarnem vodu vgradijo jaški velikosti 2 × 2 m z vgrajenim
industrijskim vodomerom ali induktivnim merilcem pretoka, ki morata biti
prilagojena za možnost brezžičnega prenosa podatkov. |
|
|
29. člen |
|
|
Na vseh mestih na
cevovodu, kjer se nabira zrak, morajo biti vgrajeni zračniki. Zračniki
morajo biti nameščeni v betonskem jašku in so lahko avtomatski z eno ali
dvema kroglama. Pred in za zračnikom je potrebno vgraditi zasun. V
primeru vgradnje zračnega hidranta se vgradi cestna kapa. |
|
|
30. člen |
|
|
Cevovodi morajo
biti na najnižjih točkah opremljeni z blatniki. Izpust blatnika mora
biti opremljen z žabjim pokrovom, ki mora biti vgrajen v zaščitni
betonski niši. |
|
|
31. člen |
|
|
Cestne kape zasunov
in podzemnih hidrantov morajo biti zabetonirane. Velikost betonske
plošče pod cestno kapo mora biti prilagojena velikosti cestne kape. |
|
|
Jaški |
|
|
32. člen |
|
|
V sklopu
vodovodnega omrežja se morajo zasuni, zračniki, razbremenilniki,
regulatorji tlaka, vodomeri ali merilci pretoka vgraditi v betonske
jaške. |
|
|
33. člen |
|
|
Dolžina jaška je
enaka vsoti dolžin vseh vgrajenih elementov oziroma fazonov + 40 cm,
vendar ne more biti manjša od 120 cm na cevovodih do DN 150 mm, oziroma
150 cm na cevovodih do DN 250 mm in 180 cm na cevovodih nad DN 250 mm
preseka. Širina jaška je enaka vsoti dolžin vseh vgrajenih elementov na
odcepu + 1/2 preseka cevi v osi cevovoda + 80 cm, vendar ne more biti
manjša od 120 cm na cevovodih do 150 mm, 150 cm na cevovodih do 250 mm
in 180 cm na cevovodih nad 250 mm preseka. Višina jaška mora biti
najmanj 170 cm, cevi in ostali vgrajeni elementi morajo biti vgrajeni
0.5 m nad dnom jaška. Dno jaška mora biti betonsko, oziroma izjemoma iz
gramoznih krogel DN 10–50 mm v debelini najmanj 20 cm. Velikost vstopne
odprtine mora biti 60 × 60 cm. Odprtina mora biti locirana v kotu jaška,
zapirati pa se mora s standardnim litoželeznim pokrovom težke oziroma
lahke izvedbe, odvisno od obremenitve. Če so v jašku vgrajeni fazonski
elementi težji od 150 kg, mora jašek imeti tudi montažno odprtino
najmanjše velikosti 80 cm × 80 cm, neposredno nad težkim elementom.
Montažna odprtina se mora zapirati z litoželeznim pokrovom, pri čemer
mora teža pokrova odgovarjati prometni ureditvi. Če na jašku ni montažne
odprtine, se napravi strop jaška iz armiranobetonskih gredic ali plošč,
ki jih je možno odstraniti. Vstop v jašek mora biti opremljen z
lestvijo. Nosilna drogova lestve morata biti iz cevi preseka 40 mm,
vstopne prečke pa preseka 18 mm v razmaku 300 mm. Lestev mora biti iz
nerjavečega materiala pritrjena na steno jaška. Jaški v zemljiščih s
talno vodo morajo biti vodotesni. Vrh vstopne (montažne) odprtine mora
biti nad visokim nivojem vode. V dnu jaška mora biti poglobitev za
črpanje vode. Jaški v zemljiščih brez talne vode morajo imeti urejen
izpust vode iz jaška. Nad ploščo jaška mora biti najmanj 30 cm nasipa. |
|
|
Označevanje
vodovodnih armatur |
|
|
34. člen |
|
|
Vodovodne armature
in podzemni hidranti, vgrajeni v vodovodnem omrežju, morajo biti
označeni z označevalnimi tablicami. Označevalne tablice morajo biti
nameščene na vidnem mestu v bližini vgrajene armature, na višini najmanj
2,4 m. Označevalne tablice morajo biti pritrjene na stalne objekte.
Oddaljenost tablice od vgrajene armature, ki jo tablica označuje, naj bo
do največ 15 m. Označevalne tablice morajo biti nameščene na zidove
zgradb, na drogove javne razsvetljave, ali na samostojen drog, namenjen
namestitvi označevalne tablice za vodovod. Označevanje armatur,
vgrajenih v jašek, se izvede tako, da vsaka armatura dobi svojo
označevalno tablico. Koordinate oddaljenosti armatur od označevalne
tablice pa so za vse armature enake in določajo vstopno odprtino jaška
oziroma cestne kape, vgrajene v krovno ploščo jaška. |
|
|
35. člen |
|
|
Na označevalnih
tablicah se, poleg koordinat oddaljenosti armature ali podzemnega
hidranta od označevalne tablice, navede še podatke o vrsti armature in o
velikosti vodovoda. Eno polje je namenjeno vpisu podatkov o napravi, ki
lahko služi za evidenco po katastru ali se uporabi za kodiranje
(šifriranje) armatur v vodovodnem sistemu. Za označevanje vodovodnih
armatur in podzemnih hidrantov se uporabljajo označevalne tablice po
standardu, ki določa mere, obliko, vsebino in izvedbo označevalne
tablice. Za označevanje vodovodnih armatur in podzemnih hidrantov se
uporabljajo označevalne tablice po veljavnih standardih. |
|
|
Hidranti |
|
|
36. člen |
|
|
Hidranti se smejo
uporabljati izključno za gašenje požarov. Za ostale namene se sme
koristiti le odjemna mesta, ki jih odredi upravljavec vodovoda. Hidranti
se vgrajujejo na primarno in sekundarno mrežo. Na priključku morajo
imeti zasun. V naseljih s pretežno stanovanjsko gradnjo se vgrajujejo na
razdalji do 150 m. Najmanjši prerez cevovoda, na katerega se lahko
priključi hidrant je 80 mm. |
|
|
Hidranti so po
načinu vgradnje podzemni in nadzemni. Nadzemni se vgrajujejo povsod,
kjer ne ovirajo prometa in ne omejujejo funkcionalnosti zemljišča.
Podzemne hidrante se sme zasipati le z gramoznim materialom. Vrh glave
podzemnega hidranta mora biti 10–20 cm pod niveleto zemljišča. Hidrantne
kape pri podzemnih hidrantih morajo biti zabetonirane. Velikost betonske
plošče pod hidrantno kapo mora znašati 40 × 50 × 10 cm z odprtino v
sredini za hidrantno kapo. Zabetonirano mora biti tudi podnožje (N kos),
na katerega je vgrajen hidrant. |
|
|
Omrežja, ki služijo
izključno napajanju hidrantov, so lahko javna ali zasebna. Javna so
primarni ali sekundarni cevovodi z vgrajenimi hidranti in potekajo po
javnem ali zasebnem zemljišču, vzdržuje jih upravljavec vodovoda.
Grajena morajo biti tako, da je zagotovljeno kroženje vode. Zasebna
hidrantna omrežje so del uporabnikovega omrežja in se nahajajo za
merilnim mestom. Vzdržujejo jih uporabniki. V zasebnih hidrantnih
omrežjih mora biti zagotovljeno kroženje vode in občasno izpiranje
cevovodov s pitno vodo (1 x mesečno), o čemer morajo uporabniki voditi
evidenco. |
|
|
Preizkušanje
cevovoda |
|
|
37. člen |
|
|
Na vsakem
novozgrajenem vodovodu se mora opraviti tlačni preizkus in dezinfekcija
vodovoda z izpiranjem, ki ga mora izvesti pooblaščena oseba ali
usposobljen predstavnik upravljavca javnega vodovoda v skladu z navodili
Inštituta za varovanje zdravja. O uspešno opravljenem tlačnem preizkusu
in dezinfekciji pitne vode se napiše zapisnik, ki ga morata podpisati
nadzorni organ in vodja gradbišča. Zapisnik je sestavni del
investicijsko tehnične dokumentacije. Investitor pa mora pred uporabo od
pooblaščene inštitucije pridobiti tudi atest o ustreznosti pitne vode. |
|
|
38. člen |
|
|
Tlačni preizkus je
časovno in tehnološko točno določen postopek, s katerim se preverja
vodotesnost cevovoda in se mora izvesti po veljavnih standardih. Tlačni
preizkus se opravi na vsakem novozgrajenem ali obnovljenem vodovodu.
Tlačna preizkusa za sekundarni (razvodni) cevovod in priključke se
izvedeta ločeno. |
|
|
Po opravljenem
tlačnem preizkusu se sestavi zapisnik, ki ga podpišejo nadzorni organ
upravljavca, izvajalec tlačnega preizkusa in predstavnik izvajalca
gradnje vodovoda. Zapisnik o uspešno opravljenih tlačnih preizkusih je
sestavni del investicijsko-tehnične dokumentacije. |
|
|
V primeru, ko se že
s spiranjem s pitno vodo dosežejo zadovoljivi rezultati, dezinfekcija s
sredstvom za dezinfekcijo ni potrebna. |
|
|
III. VODOVODNE
NAPRAVE IN OBJEKTI |
|
|
Vodni vir |
|
|
39. člen |
|
|
Vodni vir je urejen
rezervat vode namenjen oskrbi s pitno vodo. Za oskrbo s pitno vodo se
uporabljajo izviri, podtalnice v naplavinah, podzemne vode v zakraselih
in razpokanih kameninah, površinske akumulacije, reke in umetne
infiltracije vode v podtalnico jezera. |
|
|
Zajetje |
|
|
40. člen |
|
|
Zajetje je
inženirski gradbeni objekt za higienično zajemanje vode za preskrbo
prebivalstva s pitno vodo. Glede na tip vodnega vira ločimo kaptažna
zajetja, kjer se zajema voda iz posameznih vodonosnih slojev, vodnjake,
ki so lahko kopani ali cevljeni in služijo za direktno dostopanje do
vodnih količin podtalnice ter vrtine, ki se izvrtajo v vodonosno
kamnino. |
|
|
Zajetje mora biti v
najožjem pasu, ki predstavlja cono z najstrožjim režimom varovanja in
zajema površino najmanj 10 × 10 m, ograjeno in opremljeno z opozorilnimi
tablami. Dostop do zajetja imajo lahko le pooblaščene osebe upravljavca
in druge z zakonom pooblaščene osebe. Vsako novo zajetje pitne vode mora
biti pred uporabo pregledano in analizirano. |
|
|
Črpališče |
|
|
41. člen |
|
|
Črpališče je
inženirski gradbeni objekt za prisilni transport vode ter pripravo vode,
če se le ta ne pripravlja v vodarni. Do črpališča mora biti zagotovljeno
dostopanje z osebnimi in dostavnimi vozili. Objekt mora biti ograjen.
Velikost ograjenega območja mora biti taka, da omogoča nemoteno
vzdrževanje objekta. Črpališče mora biti najmanjših tlorisnih dimenzij,
nujnih za vgradnjo potrebne opreme. Objekt je lahko podzemne ali
nadzemne izvedbe, zidan ali izdelan iz lahkih montažnih elementov,
postavljen na betonski temelj, streha klasična eno ali dvokapnica.
Objekt mora zadostiti arhitektonsko-urbanističnim pogojem glede vklopa v
prostor. Urejen mora biti odvod padavinske vode. Pri podzemnih izvedbah
veljajo zahteve, opisane v poglavju JAŠKI. Pri podzemni izvedbi je treba
predvideti vstopno odprtino za transport in montažo opreme, zagotoviti
je treba vnos agregata, drenažo jaška z iztokom v odvodni kanal, gretje
in prisilno prezračevanje jaška. Če je odvodni kanal više od jaška in ni
možno zagotoviti drenažnega odtoka, je treba predvideti drenažno
črpalko, ki se vklaplja glede na nivo vode v jašku. Zmogljivost
črpalnega agregata mora biti določena na podlagi srednje urne porabe,
maksimalne urne porabe ter požara. V primeru, ko je požarna varnost
zagotovljena iz drugih virov, se zmogljivost črpalnih agregatov ustrezno
zmanjša. Predvideni agregat naj bo sestavljen iz ustreznega števila
frekvenčno reguliranih črpalk za srednjo in maksimalno porabo in iz
dodatne črpalke za potrebe požara. Agregat mora biti kompaktne izvedbe,
predviden za vgradnjo na betonski podstavek in opremljen z osnovno
armaturo in tlačnimi senzorji ter s tlačno posodo ustrezne prostornine.
V objektu je treba predvideti vse cevne povezave, vključno z obtočnim
vodom. Predvideti je treba vso potrebno zaporno in varovalno opremo
črpalk, zaporno armaturo na dotoku in iztoku, varovalno opremo za
preprečitev hidravličnih udarov, opremo za preprosto montažo in
izgradnjo delov opreme, opremo za preprečevanje vibracij, opremo za
preprečitev previsokih tlakov v sistemu in opremo za merjenje
parametrov. |
|
|
Za potrebe
sanitarne službe mora biti predvideno ustrezno odjemno mesto za odvzem
vzorcev vode, locirano za črpalnim agregatom. V objektu mora biti
vgrajena električna oprema za pogon naprav, razsvetljavo, ogrevanje in
prezračevanje, oprema za nadzor delovanja in brezžični prenos podatkov v
nadzorni center. Za telemetrijsko posredovanje podatkov se vgradi
anteno. |
|
|
Priključna
električna omara z meritvami mora biti predvidena v ustrezni izvedbi in
stopnji zaščite glede na predvideno zasnovo objekta. Nameščena mora biti
na mestu, dostopnem distributerju električne energije. Na območju
objekta je treba predvideti prostor za vozila vzdrževalne službe in za
dovoz do objekta. |
|
|
V črpališču morajo
biti poleg standardne opreme obvezno vgrajeni tudi merilci pretoka,
merilci obratovalnih ur črpalk, merilci tlaka, indikatorji klora v
objektu, če je poleg črpališča tudi dezinfekcijska postaja, preklopni
moduli na jeklenkah za klor, fazni vektorji proti izpadu faze, oprema za
daljinski nadzor in prenos podatkov – telemetrija, ki jo določi
upravljavec, merilci motnosti ter sistem za iztok motne vode v naravni
vodotok v primeru pričakovane motnosti. |
|
|
Signalni kabel za
komunikacijo oziroma signalizacijo med črpališčem in vodohranom mora
biti zemeljski, vse linije morajo biti zaščitene z zaščito signala ter
zaščito linije. |
|
|
Vodohran |
|
|
42. člen |
|
|
Vodohran je
inženirski gradbeni objekt za hranjenje zaloge pitne vode za normalno
potrošnjo in požarno rezervo. Funkcija, oblika, prostornina in način
gradnje mora zagotavljati popolno tesnost vodnih celic. Vodohran mora
imeti najmanj dve ločeni vodni celici, ki morata biti naravno ali
prisilno prezračevani in osvetljeni. Zračniki morajo biti izvedeni tako,
da je onemogočen vnos škodljivih substanc v vodne celice, priključeni
morajo biti na drenažno cev, z odtokom izven območja vodohrana. Z
uporabo primernih materialov mora biti preprečena kondenzacija sten
vodnih, vstopnih in armaturnih celic, premazi vodnih celic morajo
izpolnjevati sanitarno-higienske pogoje. Vse odprtine (razen vrat)
morajo biti zaprte z mrežico iz nerjavečega jekla. Dovod električne
energije mora biti izveden po predpisih za vlažne in mokre prostore.
Protiležni vodohrani morajo biti na dotočno-iztočnem vodovodu opremljeni
z dvosmernim merilcem pretoka, iztočni vodovod mora biti opremljen s
pipo za jemanje vzorcev na dostopnem mestu. Objekt mora biti toplotno in
vodno izoliran. Opremljen mora biti z avtomatiko ter napravami za prenos
podatkov iz črpališča oziroma do dispečerskega centra. Zagotovljena
morata biti dostop do vodohrana z vozili za vzdrževanje ter zavarovanje
dostopa pred nepoklicanimi. Prostornina vodohrana se določi na podlagi
fluktuacije vode v dnevu največje porabe vode, z 20% dodatkom za nujno
potrošnjo (motnje pri obratovanju) in požarno rezervo. |
|
|
Razbremenilnik |
|
|
43. člen |
|
|
Razbremenilnik je
inženirski objekt za izničenje obratovalnega tlaka v cevovodu. Pred
napravo mora biti nameščen vmesni rezervoar kapacitete največ 1/100
povprečne dnevne porabe sanitarne vode. Vmesni rezervoar predpisane
kapacitete mora imeti razmerje med višino in dolžino (merjeno od mesta
dotočne cevi do mesta odvzema cevi) največ 1 : 1 oziroma najmanj 1 :
0,75. V tlorisnem pogledu je dotočno in odvzemno cev treba vgraditi
tako, da sta locirani diagonalno na nasprotnih straneh, padec dna
rezervoarja pa poteka proti odvzemni cevi z najmanj 20% naklonom.
Odvzemna cev mora biti izvedena tako, da ima še pred priključitvijo na
napravo za povišanje tlaka vgrajen odcepni kos z zasunom ali ventilom,
ki služi za izpraznjevanje in čiščenje rezervoarja. |
|
|
Nivo vode v vmesnem
rezervoarju se regulira s kotnim izlivnim ventilom, ki ima vgrajen
plavač in je nameščen na dotočni cevi. Vmesni rezervoar mora imeti na
stropu vstopno odprtino, zaprto z vodotesnim in antikorozijsko
zaščitenim pokrovom ter ozračevalnik z zračnim filtrom. |
|
|
Vodovodni
priključek |
|
|
44. člen |
|
|
Vodovodni
priključek stavb na javni vodovod je del vodovoda, ki se nahaja med
sekundarnim vodovodom in napravo za merjenje porabljene pitne vode pri
porabniku pitne vode in ni objekt oziroma oprema javne infrastrukture.
Meja med vodovodnim priključkom in interno vodovodno inštalacijo je
vodomer. V primeru, če je pred vodomerom vgrajena katerakoli oprema, ki
ni zajeta v opisu sestavnih delov vodovodnega priključka, se za mejo
šteje zaporni element na dovodni strani pred vgrajeno opremo.
|
|
|
Za vsak vodovodni
priključek ali spremembo obstoječega priključka se mora izdelati
projektna dokumentacija. Vodovodni priključek se lahko izvede le na
podlagi projektne dokumentacije in pisnega soglasja upravljavca javnega
vodovoda ob nadzoru predstavnika upravljavca, ki o pravilnosti izvedbe
del izdela zapisnik. |
|
|
Pred zasipom
vodovodnega priključka je obvezna izvedba tlačnega preizkusa, ki ga
izvede izvajalec del in izvedba geodetskega posnetka, ki ga izdela
pooblaščeno podjetje ter ga preda upravljavcu javnega vodovoda. |
|
|
45. člen |
|
|
Vodovodni
priključki so po namenu lahko stalni priključki, namenjeni stalni dobavi
vode za potrebe gospodinjstev, industrije in javne porabe (pranje cest,
zalivanje parkovnih površin, polnjenje cistern), začasni priključki,
namenjeni za začasne potrebe, kot so sejmi, različne krajevne
prireditve, gradbiščni priključki itd., in so po posebni pogodbi časovno
omejeni ter provizorični priključki, namenjeni za dobavo vode stalnim
odjemalcem v času vzdrževalnih del na javnem vodovodnem omrežju. |
|
|
46. člen |
|
|
Sestavni deli
vodovodnega priključka so priključni in zaporni elementi na mestu
priključka na javni vodovod s pripadajočimi spojniki, vgradno garnituro
in cestno kapo, priključna in zaščitna cev z vsem pripadajočim
materialom, zaporna armatura pred vodomerom, nepovratni ventil kot
vložek v vodomer ali kot posebna armatura pri vodomerih od DN 50 dalje,
vodomer in zaporna armatura z izpustom za vodomerom, kot sestavni del
interne vodovodne inštalacije. Oprema merilnega mesta mora biti iz
trajno nerjavečega materiala. |
|
|
47. člen |
|
|
Priključna cev mora
biti izvedena v padcu v smeri proti priključku na javni vodovod zaradi
odzračevanja. Padec proti objektu je dopusten le v primeru, če je
zagotovljeno odzračevanje prek zračnikov, vgrajenih na javnem vodovodu.
|
|
|
Sprememba nivelete
priključne cevi do vključno DN 80 mm se zaradi poteka drugih komunalnih
vodov lahko spremeni do ± 1 m od osnovne linije brez vgradnje zračnikov
ali blatnikov. Za večje dimenzije priključnih cevi je v teh primerih
obvezna vgradnja armaturnih elementov. |
|
|
Priključna cev mora
potekati pravokotno na objekt ali vzporedno z objektom. V tem primeru
mora biti odmik priključne cevi od objekta 1–2 m. |
|
|
Priključna oziroma
zaščitna cev mora biti na območju, kjer je vgrajena v zemljišče,
položena na peščeno posteljico debeline 10 cm iz dvakrat sejanega peska
ter obsuta in zasuta z enakim materialom v višini najmanj 10 cm nad
temenom cevi. |
|
|
Trasa priključne
cevi mora potekati po javnih zemljiščih in po funkcionalnem zemljišču
priključenega objekta. Izjemoma lahko trasa poteka tudi prek drugih
zemljišč, vendar mora v tem primeru naročnik priključka pridobiti pisno
soglasje lastnika tega zemljišča k nameravanemu posegu. |
|
|
Na celotni trasi
priključne cevi mora biti 30 cm nad temenom vodovodne ali zaščitne cevi
vgrajen opozorilni trak s kovinskim vložkom in napisom “POZOR VODOVOD”.
|
|
|
Priključne cevi do
vključno DN 50 morajo biti PE tlačne stopnje PN 12.5 in vgrajene v
zaščitni cevi. Material zaščitne cevi je PVC ali PE. Tlačna stopnja
zaščitne cevi je najmanj PN 6. Velikost zaščitne cevi za priključno cev
do DN 32 (d 40) je velikost zaščitne cevi najmanj d 75,za priključno cev
do DN 40 (d 50) je velikost zaščitne cevi najmanj d 90, za priključno
cev do DN 50 (d 63) je velikost zaščitne cevi najmanj d 110.
|
|
|
Zaščitno cev je
glede na vrsto materiala priključne cevi dovoljeno vgrajevati v največ
treh krivinah, katerih polmer je določen s pogojem proizvajalca cevi.
Prostor med notranjo steno zaščitne cevi in zunanjo steno vodovodne cevi
mora biti elastično zatesnjen zaradi preprečitve vdora vode v merilno
mesto. Prehodi zaščitne cevi med stenami objekta in pri vstopu v merilno
mesto morajo biti trajno elastično zatesnjeni. |
|
|
Mere priključkov in
vodomerov |
|
|
48. člen |
|
|
Dimenzije
priključnega vodovoda in vodomera določi projektant interne vodovodne
inštalacije na podlagi izračuna pretoka vode po obremenilnih vrednostih
(OV) v okviru standardnih dimenzij, navedenih v prejšnjih poglavjih tega
pravilnika. Ne glede na izračun je najmanjša velikost priključne cevi DN
25 (d 32), najmanjša velikost vodomera pa DN 20. |
|
|
Na območju občine
Dobrepolje se lahko vgrajujejo vodomeri z naslednjimi karakteristikami: |
|
|
Vodomer DN
(mm) |
Pretok Qn
(m3/h) |
Vgradna
dolžina
(mm) |
20 |
2,5 |
190 |
25 |
6,0 |
260 |
40 |
10,0 |
300 |
Kombiniran
50/20 |
15,0 |
270 |
Kombiniran
80/20 |
40,0 |
300 |
Kombiniran
100/20 |
60,0 |
360 |
Kombiniran
150/40 |
150,0 |
500 |
Vsi vodomeri morajo
imeti veljavno oznako o overitvi. Leto overitve mora biti enako letu
vgradnje. |
|
|
Izvedba merilnega
mesta |
|
|
49. člen |
|
|
Merilno mesto mora
biti zunaj objekta na upravljavcu dostopnem mestu in ne sme biti
oddaljeno več kot 30 m od mesta priključitve na priključno omrežje. V
zemljiščih z visoko talno vodo je dovoljeno graditi le tipske vodotesne
vodomerne jaške s poglobitvijo na dnu za črpanje vode, z vgrajeno
merilno napravo z možnostjo daljinskega brezžičnega prenosa podatkov.
Vodomerni jašek vzdržuje lastnik. Merilno mesto se izvede kot zunanji
vodomerni jašek, lociran v zelenici, na zemljišču investitorja.
Vodomerni jašek je lahko betonske izvedbe kvadratnega tlorisa svetlih
notranjih mer 100 x 100 cm za vgradnjo enega ali dveh vodomerov, globine
najmanj 150 cm ali kot montažni industrijski izdelek pooblaščenih
dobaviteljev. Biti mora ustrezno zaščiten proti zmrzali ter proti dotoku
talne in padavinske vode. Pokrov mora biti lahke izvedbe, izveden tako,
da onemogoča stekanje meteorne vode ter prirejen za lahko ročno
odpiranje. Betonski jašek mora imeti vgrajena nerjaveča vstopna železa
ali lestev. V vodomerni jašek se v smeri dotoka vgradijo naslednji
spojni elementi in armature: zaporni element (krogelna pipa ali zasun),
vmesni del pred vodomerom (po potrebi), nepovratni ventil kot vložek k
vodomeru ali kot samostojni element (pri večjih vodomerih), lovilec
nečistoč, vodomer in zaporni element (krogelna pipa ali zasun) z
dodatnim izpustom. Interna vodovodna inštalacija mora biti izvedena
tako, da je onemogočen dotok vroče in onesnažene vode do vodomernega
mesta. |
|
|
50. člen |
|
|
Pri
večstanovanjskih stavbah morajo biti interni vodomeri opremljeni z
napravami za prenos podatkov do centralne računske enote. Prenos
podatkov je lahko preko ožičenja ali z brezžičnim načinom. Način in
obliko zajema podatkov iz centralne računske enote določi upravljavec. |
|
|
51. člen |
|
|
Glavni obračunski
vodomeri, namenjeni mesečnim merjenjem porabe pitne vode za
večstanovanjske, poslovne in proizvodne objekte, morajo biti opremljeni
z napravami za brezžični prenos podatkov. |
|
|
IV. TEHNIČNO
DOBAVNI POGOJI |
|
|
52. člen |
|
|
Priključitev
uporabnika na vodovod je možna, če je kota tlačne črte pri največji
potrošnji v vodovodnem omrežju najmanj 20 m nad koto najvišjega izliva v
objektu, ter če uporabnik s predvidenim odvzemom vode ne bo presegel
pretočnih zmogljivosti sekundarnega omrežja. |
|
|
Ob priključitvi
objekta, ki je že priključen na lokalni vodni vir, je potrebno izvesti
fizično ločitev internih instalacij s ciljem ločiti uporabnikove
dosedanje vodne vire (kapnica, vaški vodovod) od vode iz javnega
sistema. Fizična ločitev se izvede s prerezom cevi in montiranjem čepa. |
|
|
53. člen |
|
|
Naprave za zvišanje
in znižanje tlaka v objektih so del interne instalacije in se lahko
vgradijo le s posebnim soglasjem upravljavca. Naprave za zvišanje in
znižanje tlaka se lahko priključujejo za vodomerom ali preko vmesnega
vodohrana, v katerega priteka voda preko vodomera in ventila s plovcem.
Za delovanje teh naprav skrbi lastnik. Mejna vrednost, pod katero je
potrebno v interno inštalacijo vgraditi reducirni ventil znaša 5,5 bara.
Mejna vrednost, nad katero je potrebno v interno inštalacijo vgraditi
napravo za povečanje tlaka, znaša 1,5 bara. |
|
|
V. NOTRANJI NADZOR
KAKOVOSTI PITNE VODE |
|
|
54. člen |
|
|
Notranji nadzor
kakovosti pitne vode mora upravljavec izvajati v skladu s HACCP (Hazard
Analysis and Critical Control Point) standardom. |
|
|
V HACCP standardu
mora upravljavec vodovoda opredeliti naslednje aktivnosti: |
|
|
– določitev tveganj
v sistemu proizvodnega procesa izdelave in obdelave v proizvodnem
procesu, |
|
|
– priprava sheme
proizvodnih postopkov, |
|
|
– določanje
kritičnih kontrolnih točk (KKT), |
|
|
– določanje
kritičnih limitov, ki bodo zagotavljali, da so vse KKT pod nadzorom,
|
|
|
– vzpostavitev
monitoringa, ki bo zagotavljal nadzor nad KKT, |
|
|
– vzpostavitev
možnosti korekcijskih postopkov, kadar nadzor pokaže, da KKT ni pod
nadzorom, |
|
|
– vzpostavitev
dokumentiranja postopkov in verifikacija postopkov. |
|
|
VI. NADZOR,
TEHNIČNI PREGLED IN PREVZEM V UPRAVLJANJE |
|
|
55. člen |
|
|
Nadzor nad gradnjo
vodovoda ali vodovodnega priključka izvaja v okviru gradnje nadzornik
investitorja. Upravljavec vodovoda lahko izvaja dodatni nadzor.
Nadzornik je zato dolžan poklicati pooblaščenega predstavnika
upravljavca pri izvedbi posteljice, pri zasipu cevovoda 30 cm nad
temenom cevi, pri tlačnem preizkusu cevovoda in pri dezinfekciji
cevovoda. Priključitev priključne cevi na obratujoči javni vodovod
izvede upravljavec na stroške investitorja. |
|
|
56. člen |
|
|
Tehnični pregled v
smislu teh določil je preverjanje izpolnitve zahtev upravljavca danih s
soglasji in pogoji tega pravilnika in ga opravi pooblaščeni predstavnik
na ogledu, razpisanem s strani upravnega organa. |
|
|
57. člen |
|
|
Upravljavec
prevzame v upravljanje samo tiste naprave in objekte, za katere so
pridobljene služnostne pravice, veljavno upravno dovoljenje, projektno
tehnična dokumentacija in izvedbena dokumentacija, meritve in druga, s
predpisi zahtevana dokumentacija ter je zagotovljeno pokrivanje stroškov
obratovanja, vzdrževanja in reprodukcije. O prevzemu v upravljanje se
sklene pogodba. |
|
|
VII. KATASTER
VODOVODNIH NAPRAV |
|
|
58. člen |
|
|
Občina mora za
vodovodne objekte voditi in vzdrževati kataster gospodarske javne
infrastrukture in vse spremembe v roku treh mesecev v predpisanem
formatu posredovati na Geodetsko upravo RS skladno z veljavnimi navodili
Geodetske uprave RS. |
|
|
59. člen |
|
|
Vzdrževanje
katastra gospodarske javne infrastrukture je sprotno spremljanje
sprememb na komunalnih vodih. Prijavo spremembe ali izgradnje novega
komunalnega voda mora investitor predati upravljavcu vodovoda v obliki
elaborata predpisane vsebine pred predajo komunalnega voda v
upravljanje. V primeru, da upravljavec ne vodi katastra, mora investitor
predati izvod elaborata sprememb tudi Občini Dobrepolje. |
|
|
Investitor mora
najkasneje v treh mesecih oddati na Geodetsko upravo RS elaborat
sprememb v predpisanem izmenjevalnem formatu, skladno z veljavnimi
navodili za posredovanje podatkov v zbirni kataster Geodetske uprave RS. |
|
|
Način merjenja |
|
|
60. člen |
|
|
Za izmero
komunalnih vodov se uporablja GPS metoda kombinirana s klasično
tahimetrično izmero v državnem koordinatnem sistemu. Izvaja se izmera
pri odprtem gradbenem jarku. |
|
|
Pozicijska
natančnost izmerjenih vodov mora biti večja ali enaka preseku merjenega
voda +/- 20cm. Višinska natančnost mora biti +/- 5cm. Vklop digitalnega
katastrskega prikaza na komunalni vod mora biti izveden tako, da so iz
prikaza razvidne vse parcele, ki jih prizadene merjeni komunalni vod. |
|
|
61. člen |
|
|
Vsebina elaborata
katastra gospodarske javne infrastrukture: |
|
|
1. Certifikat.
|
|
|
2. Tehnično
poročilo. |
|
|
3. Situacija
komunalnega voda na katastrski podlagi v merilu 1 : 1000. |
|
|
4. Situacija
komunalnega voda v merilu 1:500 z vpisanimi snemalnimi točkami,
vpisanimi preseki in materiali cevi z označenimi menjavami presekov in
materialov, vrisanimi spremljajočimi objekti na vodovodu ter vrisanimi
bližnjimi stavbami ali objekti. Rezervacijo številk snemalnih točk mora
izvajalec pridobiti pri vzdrževalcu katastra gospodarske javne
infrastrukture. |
|
|
5. Situacija
komunalnega voda v merilu 1:500 z vpisanimi nadmorskimi višinami temena
cevi in zemljišča nad cevjo. |
|
|
6. Seznam koordinat
in nadmorskih višin snemanih detajlnih točk. |
|
|
7. Sheme montaž
vozlišč izdelane po navodilih upravljavca. |
|
|
Elaborat se izdela
v analogni in digitalni obliki. Elaborat podpiše odgovorna oseba
geodetskega podjetja, ki je elaborat izdelalo in potrdi odgovorni
geodet. |
|
|
VIII. PREHODNE IN
KONČNE DOLOČBE |
|
|
62. člen |
|
|
Obstoječi objekti
in naprave vodovoda, s katerimi upravljavec že upravlja, pa niso v
stanju, ki ga zahteva ta pravilnik, a kot takšni s svojim delovanjem ne
ogrožajo zdravstvene varnosti prebivalstva, se morajo sanirati postopoma
v roku, ki ga dopušča letno načrtovanje enostavne reprodukcije
upravljavca. |
|
|
63. člen |
|
|
Naprave, za katere
odgovarja uporabnik in niso v stanju, ki ga zahteva ta pravilnik, a kot
takšni s svojim delovanjem ne ogrožajo zdravstvene varnosti uporabnikov,
se morajo sanirati postopoma v roku, določenim z zahtevkom upravljavca
vodovoda. |
|
|
64. člen |
|
|
Vsi pogoji izdanih
soglasij do dneva uveljavitve tega pravilnika ostanejo v veljavi. |
|
|
65. člen |
|
|
Ta pravilnik stopi
v veljavo petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Z
dnem veljavnosti tega pravilnika preneha veljati Pravilnik o tehnični
izvedbi in uporabi javnih vodovodov, ki ga je leta 1992 sprejel Izvršni
svet Skupščine občine Grosuplje in ga je Občine Dobrepolje prevzela s
Statutarnimi sklepi Občine Dobrepolje (Uradni list RS, št. 24/95). |
|
|
Št. 007-4/2009 |
|
|
Videm, dne 29.
septembra 2009 |
|
|
Župan |
|
|
Občine Dobrepolje
|
|
|
Janez Pavlin l.r. |
|