|
Na podlagi 39. člena
zakona
o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št.
18/84, 37/85 in 29/86 ter Uradni list RS, št. 26/90, 18/93 in 47/93) ter
19. člena statuta Občine Črnomelj (Uradni list RS, št. 39/95) je
Občinski svet občine Črnomelj na seji dne 26. 10. 1995 sprejel |
|
|
O D L O
K |
|
|
o
prostorskih ureditvenih pogojih za območji Krajevnih skupnosti Adlešiči
in Griblje |
|
|
I. UVODNE DOLOČBE |
|
|
1. člen |
|
|
S
tem odlokom se ob upoštevanju usmeritev prostorskih sestavin družbenega
plana občine Črnomelj za obdobje od leta 1986 do leta 1990 (Skupščinski
Dolenjski list, št. 2/87 in Uradni list RS, št. 57/95) ter 1. člena
zakona o planiranju in urejanju prostora v prehodnem obdobju (Uradni
list RS, št. 48/90) sprejmejo prostorski ureditveni pogoji za območji
Krajevnih skupnosti Adlešiči in Griblje, ki jih je izdelal TOPOS, d.o.o.
Dolenjske Toplice pod št. PIA-1/94 v februarju 1995
ter določajo
spremembe in dopolnitve prostorsko ureditvenih pogojev pa je izdelal
Acer d.o.o., Novo mesto, Resslova 7, maj 2003: |
|
|
– skupne pogoje poseganja v prostor, |
|
|
– merila in pogoje glede vrste posegov v prostor, |
|
|
– merila in pogoje za oblikovanje objektov, |
|
|
– merila in pogoje za zunanje in druge ureditve, |
|
|
– merila in pogoje za določanje gradbenih parcel in funkcionalnih
zemljišč, |
|
|
– merila in pogoje za varstvo naravne in kulturne dediščine, |
|
|
–
merila in pogoji za ohranjanje narave in |
|
|
-
merila in pogoji za varstvo kulturne dediščine, |
|
|
– merila in pogoje za prometno in komunalno in energetsko urejanje
ter zveze, |
|
|
– merila in pogoje za vodnogospodarsko urejanje, |
|
|
– merila in pogoji za urejanje in varstvo voda, |
|
|
– merila in pogoje za varstvo in izboljšanje okolja ter |
|
|
– posebna merila in pogoje za posege v prostor. |
|
|
2. člen |
|
|
Prostorski ureditveni pogoji iz prejšnjega člena vsebujejo tekstualne
opise in grafične prikaze, ki se nanašajo na mejo, lego, namensko rabo
in zmogljivost, velikost ter oblikovanje objektov in naprav ter
ureditev. |
|
|
Tekstualni del obsega opis in utemeljitev prostorskih ureditvenih
pogojev ter pogoje, mnenja in soglasja pristojnih organov, organizacij
in skupnosti. |
|
|
Kartografski del vsebuje grafične prikaze v M 1:25000 na topografski
osnovi ter M 1:5000 na katastrski osnovi. |
|
|
Kartografski del vsebuje grafične prikaze iz preglednih katastrskih
načrtov v M 1: 5000 in predstavlja čistoris kartografskega dela k odloku
ter njegovih sprememb in dopolnitev; izdelan je na digitalnih
katastrskih načrtih v merilu M 1: 5000. |
|
|
Sestavni del tega odloka so tudi “Strokovne osnove PUP KS Griblje in
Adlešiči v Beli krajini”, TOPOS, julij 1994 in “KRAJINSKI PARK BELA
KRAJINA”, Strokovne osnove za varstvo naravne in kulturne dediščine, ZVNKD Novo mesto, 1993.
ter naravovarstvene smernice, ki jih je izdelal Zavod RS za varstvo
narave, OE Novo mesto v novembru 2002 in strokovne zasnove varstva
kulturne dediščine, ki jih je izdelal Zavod za varstvo kulturne
dediščine Slovenije, OE Novo mesto v septembru 2002 ter strokovne
podlage za poselitev in posebne strokovne podlage, ki jih je izdelal
Acer Novo mesto, d.o.o., maj – november 2002. |
|
|
3. člen |
|
|
Merila in pogoji, določeni s tem odlokom, se nanašajo na posege v
prostor, za katere si mora investitor pridobiti lokacijsko dovoljenje in
za posege, za katere zadošča priglasitev upravnemu organu. |
|
|
Merila in pogoji, določeni z odlokom ter njegovimi spremembami in
dopolnitvami, se nanašajo na gradnjo objektov, za katere si mora
investitor pridobiti gradbeno dovoljenje za gradnjo enostavnih objektov
pa lokacijsko informacijo. |
|
|
4. člen |
|
|
Po tem odloku se urejajo območja naselij: Griblje, Cerkvišče, Dragoši,
Fučkovci, Bedenj, Pribinci, Jankoviči, Dolenjci, Pobrežje, Purga,
Adlešiči, Velika Sela, Mala Sela, Gorenjci, Vrhovci, Marindol, Miliči,
Žuniči in Paunoviči, območja, namenjena turistični ter
športno-rekreativni ponudbi, vinogradniška območja ter ostala območja v
obeh KS, ki niso namenjena poselitvi. |
|
|
Meje območij urejanja so prikazane na grafičnih prilogah na PKN
1:5000. |
|
|
Meje posameznih območij, določene v grafičnih prikazih odloka (na PKN 1:
5000) so v čistorisu kartografskega dela ustrezno razširjene, tako da
vključujejo tudi s spremembami in dopolnitvami prostorskih sestavin
planskih aktov občine povečana območja za gradnje in druge ureditve. |
|
|
II. SKUPNI POGOJI
POSEGANJA V PROSTOR |
|
|
5. člen |
|
|
V
ureditvenih območjih vasi ob Kolpi in ostalih vasi: |
|
|
V vaseh se naj: |
|
|
– razvija kmetijstvo in izboljšujejo pogoji za bivanje, |
|
|
– postavlja nove objekte le v območja vasi, kot zgostitev sedanje
pozidave ali na obrobja vasi tako, da ne načenjajo sklenjenih in
skladnih vaških silhuet, robov, vedut, |
|
|
– umešča programe, ki bodo pripomogli k boljši preskrbi in
kulturnemu življenju krajev, |
|
|
– razvija domača ter druga obrt in dejavnosti ob pogoju, da ne
presegajo ravni hrupa, predpisana za bivalna okolja in imajo
zagotovljeno ustrezno čiščenje in odstranjevanje odpadnih vod, |
|
|
– ohranja in sanira posamezne stare kvalitetne objekte oziroma
celotne domačije ter v njih vsaj delno ohranja funkcijo bivanja, lahko
pa se umestijo tudi dejavnosti skladno s pogoji iz prejšnje alinee. |
|
|
Za posege na vizualno izpostavljene robove naselij in vizualno
izpostavljene lokacije na pomembnih vedutah, je skladno s strokovnimi
podlagami za poselitev, obvezno pripraviti idejno zasnovo posega, ki
mora biti skladna s presojo občinskega urbanista. |
|
|
6. člen |
|
|
Vasi ob Kolpi naj se intenzivneje navežejo na prostor ob Kolpi z: |
|
|
– razvijanjem kmečkega turizma, |
|
|
– umeščanjem spremljajočih dejavnosti, ki sodijo k
turistično-rekreativnim kapacitetam, v obstoječe neizkoriščene objekte v
vaseh, |
|
|
– ureditvijo (predvsem) peš poti do vode in vseh potrebnih označb, |
|
|
– ohranitvijo čimbolj naravnih in neokrnjenih bregov Kolpe, |
|
|
– ureditvijo kopališč in kampov na mestih, ki so za to predvidena. |
|
|
7. člen |
|
|
Na vinogradniških območjih: |
|
|
Na vinogradniških območjih Preložnik ter Velika in Mala Plešivica je
dovoljena gradnja zidanic in gospodarskih objektov za spravilo sadja ob
pogoju, da je investitor lastnik najmanj 10 a vinograda oziroma
sadovnjaka. |
|
|
v vinogradniških območjih Preložnik ter Velika in Mala Plešivica je
dovoljena gradnja zidanic in gospodarskih objektov za spravilo sadja ob
pogoju, da je investitor lastnik najmanj 20 a vinograda oziroma
sadovnjaka v 1. območju vinogradniških površin ter 10 a v 2. območju
vinogradniških površin. Dovoljene so tudi adaptacije, rekonstrukcije ali
nadomestne gradnje obstoječih objektov, pri čemer je lahko velikost
vinograda tudi manjša od prej določene velikosti. |
|
|
Posegi morajo biti načrtovani tako, da se ohranja značilna krajinska
slika z vinogradi podolžno po pobočju ter z gozdnimi robovi in
pogozdenimi severnimi pobočji hribov. Novi objekti se lahko postavljajo
le ob poteh.
Parcelacija zemljišč mora povzemati obstoječi značilni vzdolžni vzorec
parcelne strukture zemljišč. Sadovnjaki naj se
ohranjajo v tradicionalni obliki, plantažni nasadi niso dovoljeni. |
|
|
8. člen |
|
|
V
počitniških naseljih: |
|
|
širitev obstoječih počitniških naselij v Adlešičih, Pobrežju,
Dragoših in Gribljah ni dovoljena. Dovoli se širitev Gmajnice pod
Preložnikom, ki leži na neizpostavljenem območju na robu gozda.
Počitniško naselje naj bo zaokrožena enota, oblikovana kot del vasi z
zidanimi objekti (kot so predpisani za vasi). Objekti se umestijo v
vrtačast teren na način, kot so nastajale stare vasi. |
|
|
9. člen |
|
|
Na območjih kmetijskih in gozdnih zemljišč: |
|
|
ohranjati je treba vse bistvene značilnosti odprtega prostora kot:
gozdne robove, naravne terase med kmetijskimi površinami, naraven
vrtačast teren in steljnike. |
|
|
Posegi v sklenjene komplekse 1. in 2. območja kmetijskih zemljišč
niso dovoljeni. |
|
|
Posegi v sklenjene komplekse najboljših ter druga območja kmetijskih
zemljišč niso dovoljeni. |
|
|
Izjemoma so dopustni posegi v primeru, ko niso možne alternativne
rešitve s področja infrastrukture ter objektov za potrebe kmetijske
dejavnosti. |
|
|
Čebelnjaki so dovoljeni v bližini vasi ali na posebej izbranih, za
to primernih legah. Biti morajo leseni, postavljeni na kamnitih temeljih
ali prenosni. Čebelnjaki z zidano kletjo ali temelji niso dovoljeni.
Objektov za spravilo orodja ni dovoljeno postavljati. |
|
|
10. člen |
|
|
Gradnja objektov v območjih gozdnih rezervatov in zavarovanih gozdov ni
dovoljena. |
|
|
Izjemoma so dopustni le posegi, ki so skladni z osnovno funkcijo
gozda ter gradnja infrastrukturnih objektov in naprav, za katere niso
možne alternativne rešitve. |
|
|
Gradnja novih gozdnih cest mora biti načrtovana tako, da ne
poškoduje naravnega okolja. |
|
|
Goloseki niso dovoljeni oziroma le izjemoma, če je to predvideno v
splošnem delu gozdnogospodarskega načrta zaradi gozdnogojitvenih ukrepov
ali če je to treba zaradi sanitarne sečnje oziroma opravljanja
preventivnih varstvenih del. |
|
|
III. MERILA IN POGOJI
GLEDE VRSTE POSEGOV V PROSTOR |
|
|
11. člen |
|
|
Območja urejanja so razvrščena po namembnosti v: |
|
|
– območja za stanovanja “S”, |
|
|
– območja za stanovanja, kmetijstvo in kmečki turizem “SK”, |
|
|
– območja za jedro / centralne in oskrbne dejavnosti ter stanovanja
“J”, “SO”, |
|
|
– območja za stanovanja in obrt “SO”, |
|
|
– območje za proizvodnjo “PR”, |
|
|
– območje za cerkev in pokopališče “CP” ter |
|
|
– območje za kamp “K”, |
|
|
– območje za počitniško naselje “PČ”, |
|
|
– območje za rekreacijo, športna igrišča “R”, |
|
|
– zatravljeno parkirišče “Pa”, |
|
|
– kopališče “KOP” in kopališče s travnatim igriščem “K,I”. |
|
|
- območje za turizem “Tu” |
|
|
12. člen |
|
|
Na območjih za stanovanja so dovoljene gradnje novih in nadomestnih
stanovanjskih hiš, vzdrževalna dela, adaptacije, rekonstrukcije,
nadzidave in prizidave, odstranitve objektov, spremembe namembnosti za
stanovanja ter prenove obstoječih objektov. |
|
|
Dovoljeni so tudi dopolnilni in pomožni objekti k posameznim
stanovanjem, kot so garaže, drvarnice ipd., kadar v sklopu novogradenj
ni možno zadovoljiti manjkajočih prostorskih potreb; ti objekti morajo
biti zgrajeni na funkcionalnem zemljišču osnovnega objekta. |
|
|
Na območjih za stanovanja, kmetijstvo in kmečki turizem so poleg
objektov iz prejšnjega odstavka
prejšnjih odstavkov
dovoljene spremembe namembnosti
stanovanjskih objektov za opravljanje domače obrti, gradnje objektov za
potrebe kmetijske dejavnosti ter gradnje novih in prenove obstoječih
objektov za potrebe kmečkega turizma. Dopustne niso dejavnosti in
objekti, ki ovirajo delovanje kmetije. |
|
|
Na območjih za centralne in oskrbne dejavnosti oziroma jedra vasi so
poleg objektov iz prvega odstavka tega člena dovoljene gradnje novih ter
adaptacije in prenove obstoječih objektov za potrebe osnovne preskrbe
prebivalcev, gostinske dejavnosti, storitvenih in kulturnih dejavnosti
ter za potrebe domače obrti. Dovoljena je tudi sprememba namembnosti
obstoječih stanovanjskih objektov za navedene dejavnosti ob pogoju, da
je na funkcionalnem zemljišču možno zagotoviti ustrezno število
parkirnih mest. |
|
|
Na območjih za stanovanja in obrt je poleg objektov iz prvega
odstavka tega člena dovoljena gradnja novih ter adaptacije in prenove
obstoječih objektov za potrebe obrtnih dejavnosti, ki ne presegajo ravni
hrupa, predpisana za bivalna okolja in imajo zagotovljeno ustrezno
čiščenje in odstranjevanje odpadnih vod. |
|
|
Na območju za proizvodnjo se ohranja proizvodna dejavnost, objekti
se lahko dogradijo ali adaptirajo po pogojih, ki veljajo za poslovne
objekte. |
|
|
Območja s cerkvijo in pokopališčem se ohranjajo, ob širitvi
pokopališča ali gradnji poslovilnih objektov je treba upoštevati logiko
obstoječe zasnove pokopališča in se čimbolj prilagajati značilnostim
terena. |
|
|
Na območjih za turizem (Tu)” – grad Pobrežje – so dovoljene adaptacije,
vzdrževalna dela, rekonstrukcije ter dozidave objektov in spremembe
namembnosti za potrebe turizma in bivanja, dovoli se postavitev
gospodarskih objektov za potrebe turizma (npr. konjušnica), ni pa
dovoljena postavitev gospodarskih objektov, ki bi služili le kmetijski
proizvodnji. Vse ureditve se dovolijo v skladu s pristojnima službama za
varstvo kulturne dediščine in varstvo narave. |
|
|
IV. MERILA IN POGOJI
ZA OBLIKOVANJE OBJEKTOV |
|
|
13. člen |
|
|
Stanovanjski in gospodarski objekti: |
|
|
– Tlorisna zasnova objektov mora biti podolgovata, z razmerjem
stranic vsaj 1:1,4. |
|
|
– Etažnost je lahko klet in pritličje, klet in nadstropje ali klet
in mansarda in samo izjemoma (v strminah) vkopana klet, pritličje in
mansarda oziroma podstrešje. |
|
|
– Streha mora biti simetrična dvokapnica s slemenom po dolžini
objekta, naklon 40 do 50 stopinj. Kritina mora biti temne barve (opečna,
temno siva, skodle, slama) in usklajena s tradicionalno.
Dovoljeni so
čopi in strešna okna, frčade pa le centralno na fasadi, nad glavnim
vhodom
Čopi so dovoljeni v primeru, da so značilni za območje, kjer se bo poseg
v prostor izvajal. Izvedba frčad je možna le centralno na fasado, nad
glavnim vhodom. |
|
|
– Fasade naj bodo ometane, omet je lahko tudi dvo- ali tribarven s
poudarjenimi dekorativnimi elementi (obrobe okoli oken, ogelniki ipd.).
Zatrepi gospodarskih objektov naj bodo leseni, ograje balkonov (gankov)
naj bodo v vertikalnem lesenem opažu. |
|
|
Sušilnice in prostostoječi stolpni silosi so dovoljeni le izjemoma,
kjer je to potrebno zaradi funkcionalnih zahtev dejavnosti in kjer to
prostor dovoljuje. |
|
|
Pri vzdrževalnih delih, adaptacijah, rekonstrukcijah, dozidavah in
nadzidavah se morajo ohranjati kakovostne značilnosti objektov oziroma
oblikovati v skladu z zgornjimi pogoji. |
|
|
Gradnja pomožnih objektov med javno potjo in
gradbeno linijo oziroma glavnim objektom na parceli ni dovoljena.
Pomožni objekti morajo po naklonu, strešni kritini in orientaciji
slemena povzemati značilnosti osnovnega objekta. Dopustna je izvedba
ravnih streh pomožnih objektov skladno s presojo občinskega urbanista. |
|
|
14. člen |
|
|
Poslovni objekti: |
|
|
– Tlorisna zasnova objektov mora biti podolgovata, z razmerjem
stranic vsaj 1:1,4. |
|
|
– Etažnost je lahko pritličje, pritličje in nadstropje, pritličje in
mansarda. |
|
|
– Streha mora biti simetrična dvokapnica s slemenom po dolžini
objekta in višino kapi največ 4m ter naklonom 40 do 50 stopinj. Enokapna
ali ravna streha je dovoljena le izjemoma, kjer je to potrebno zaradi
funkcionalnih zahtev dejavnosti in kjer to prostor dovoljuje. Za kritino
veljajo enaki pogoji, kot za stanovanjske objekte, določeni v 13. členu. |
|
|
– Fasade naj bodo svetle barve v tradicionalni, lahko tudi sodobno
koncipirani izvedbi. |
|
|
15. člen |
|
|
Zidanice in hisi: |
|
|
– Tlorisna zasnova objektov je lahko največ 7 × 5 m z odstopanjem do
±10%. |
|
|
– Etažnost je lahko največ klet in podstrešje s kolenčnim zidom do 1
m, ki mora biti skrit pod kapjo ali pa se uredi sims. |
|
|
Tlorisna zasnova objektov je lahko: |
|
|
–
7 x 5 m z odstopanjem do ±10%, etažnost klet in podstrešje s kolenčnim
zidom do 1m; |
|
|
–
8 x 6 m z odstopanjem do ±10%, etažnost klet in pritličje, če je to
prevladujoči vzorec območja. |
|
|
– Hisi so leseni in se naj postavljajo v tradicionalni obliki. |
|
|
– Streha mora biti simetrična dvokapnica s slemenom po dolžini
objekta in pravokotno na pobočje oziroma vzporedno z bližnjimi objekti.
Naklon strešin mora biti 45 do 50 stopinj, lahko s čopi. Kritina mora
biti temne barve (kot v 13. členu). Frčade in balkoni niso dovoljeni. |
|
|
Pri vzdrževalnih delih, adaptacijah, rekonstrukcijah, dozidavah in
nadzidavah se morajo ohranjati kakovostne značilnosti objektov oziroma
oblikovati v skladu z zgornjimi pogoji. |
|
|
16. člen |
|
|
Avtobusna postajališča, parkirišča in druge javne ureditve: |
|
|
avtobusna postajališča so lahko montažni objekti, oblikovani
transparentno ter usklajeni s prostorom ali objekti, usklajeni z
značilno arhitekturo. Za poenotenje teh objektov je treba pripraviti
študijo. |
|
|
Parkirišča naj bodo na primernih mestih (na ravnem terenu) in
ozelenjena z avtohtonim zelenjem. |
|
|
Ostale javne ureditve naj bodo poenotene; javne površine naj bodo
tlakovane z granitnimi kockami ali naravnim kamnom (najbolje
avtohtonim), uporabi naj se enoten tip (cestne ali ulične) svetilke ter
druge ulične opreme (klopi, koši za smeti). |
|
|
17. člen |
|
|
Apartmaji, avtokamp, kamp, šotorišče: |
|
|
prostor za avtoprikolice in šotore naj bo ozelenjen in
neizpostavljen, ohrani naj se naraven prostor, brežine se lahko le
izjemoma preoblikujejo v zatravljene terase. |
|
|
Manjši kampi se lahko uredijo na vrtovih, ki pripadajo h kmetijam
kot dodatna ponudba kmečkega turizma in ne smejo segati na kmetijske
površine ob naselju ali načenjati sklenjenih robov vasi. |
|
|
Sanitarije in recepcija za potrebe apartmajskega naselja, avtokampa
ali kampa naj se uredi v obstoječih objektih na kmetijah. Ponudba se
lahko dopolni s trgovino ali internim bifejem, travnatim igriščem ter
ostalimi potrebnimi programi. Parkirišča morajo biti ozelenjena. |
|
|
Če spremljajočih programov ni možno urediti v obstoječih objektih,
naj bo objekt razpoznaven, oblikovno usklajen s celotno ureditvijo in
zahtevami konkretne lokacije, izdelan iz tradicionalnih materialov na
tradicionalen način ali iz sodobnih materialov na sodoben način. V teh
primerih se mora rešitev pridobiti z javnim natečajem. |
|
|
Apartmaji naj se oblikujejo kot poenoteni objekti drobnega merila
(lahko leseni, temne barve ali tradicionalni, zidani), kritina kot v 13.
členu. |
|
|
Izven sezone se morajo avtoprikolice iz avtokampov oziroma kampov
umakniti-deponirati v kampu na Vinici ali na drugem, za to nemenjenem
prostoru. |
|
|
Postavljanje avtoprikolic izven za to namenjenih območij ni
dovoljeno. |
|
|
18. člen |
|
|
Kopališča: |
|
|
naravni prostor je treba ohraniti. Parkirišče naj bo po možnosti
ozelenjeno. |
|
|
Prostori za sedenje, travna igrišča, čolnarna ter drugi programi naj
bodo oblikovani po enotnem projektu. Za naštete ureditve je dovoljena le
uporaba lesa (za tlakovanje, dostop do vode, čolnarna) ali izjemoma
prodnato nasutje. |
|
|
Objekt naj bo razpoznaven, oblikovno usklajen s celotno ureditvijo
in zahtevami konkretne lokacije, izdelan iz tradicionalnih materialov na
tradicionalen način ali iz sodobnih materialov na sodoben način. |
|
|
V. MERILA IN POGOJI ZA
ZUNANJE IN DRUGE UREDITVE |
|
|
19. člen |
|
|
Vrtovi, sadovnjaki, brežine: |
|
|
vrtovi med objekti in sadovnjaki naj se oblikujejo in obdelujejo na
tradicionalen način. Steklenjaki ali plastenjaki niso dovoljeni na
izpostavljenih mestih in na območju krajinskega parka. |
|
|
Nasipi, odkopne brežine in druga izpostavljena pobočja morajo biti
izvedeni z blagimi in ozelenjenimi brežinami ter zavarovani pred
erozijo. Podporni zidovi so dovoljeni le izjemoma, kjer brežine ni možno
drugače zavarovati. Zidani morajo biti z naravnim kamnom. |
|
|
Javne zelene površine, parki: |
|
|
vzpostavljajo se na predvidenih javnih mestih, ki so neurejena ali
nepravilno urejena. Za nove zasaditve se lahko uporabijo le avtohtone
drevesne vrste. Dovoljeno je formiranje drevoredov ob pomembnejših
cestah ali poteh v naseljih ali kot poudarek prostorske dominante
(cerkve, kapelice) v soglasju s pristojno službo za varstvo naravne in
kulturne dediščine. |
|
|
Rekreacijske površine: |
|
|
travnata ali peščena igrišča se lahko uredijo na naravno ravnem
prostoru oziroma na prostoru, ki ga je možno primerno urediti (zravnati,
samo delno nasuti, urediti in sanirati brežine). Druga igrišča, ki
zahtevajo trajnejše ureditve, se lahko izvedejo le na za to predvidenih
površinah. V bližini kampov in apartmajskih naselij se lahko izvedejo
tudi trim steze, sprehajalne peš poti, poti za jahanje, ob Kolpi pa
privezi za čolne. |
|
|
Dostopi do objektov, parkirišča, razmejitve med parcelami: |
|
|
dostopi do objektov morajo biti izvedeni po najkrajši možni poti s
ceste. Parkirišča naj bodo utrjena in zatravljena ali v makadamu, le
izjemoma so lahko tlakovana ali asfaltirana. Razmejitve med parcelami se
izvedejo z lesenimi plotovi po vzoru tradicionalnih. Mreže so dovoljene
le izjemoma, kadar je to funkcionalno najbolj primerno. Zidovi niso
dovoljeni. |
|
|
VI. MERILA IN POGOJI
ZA DOLOČANJE GRADBENIH PARCEL IN FUNKCIONALNIH ZEMLJIŠČ |
|
|
20. člen |
|
|
Velikost gradbene parcele se določi glede na: |
|
|
– namembnost in velikost objekta, potrebnih pomožnih objektov in
funkcionalnih površin, |
|
|
– oblikovanosti zemljišča, obstoječih parcelnih mej in lastništva, |
|
|
– lege sosednjih objektov, dostopov z javne ceste oziroma poti,
poteka komunalnih in energetskih vodov ter |
|
|
– sanitarno-tehnične zahteve. |
|
|
Pri določanju gradbene parcele kmetije se mora upoštevati tudi
razporeditev objektov, vrsta kmetijske proizvodnje ter potreben
manipulacijski prostor za kmetijsko mehanizacijo. Velikost parcele za
stanovanjsko hišo je praviloma največ 800 m˛, za kmetijo pa 2000 m˛. |
|
|
21. člen |
|
|
Funkcionalno zemljišče se določa glede na velikost in namembnost objekta
ter obliko zemljišča. Omogočati mora normalno uporabo in vzdrževanje
objekta z vsemi spremljajočimi prostorskimi potrebami razen, če je del
teh potreb zagotovljen na drugem zemljišču. |
|
|
Odmiki od mej sosednjih zemljišč morajo biti vsaj 3 m. Manjši odmiki
so dovoljeni le v soglasju z lastniki sosednjih zemljišč in ob pogoju,
da so zagotovljeni požarno-varnostni odmiki od sosednjih objektov. |
|
|
VII. MERILA IN POGOJI
ZA VARSTVO NARAVNE IN KULTURNE DEDIŠČINE |
|
|
22. člen |
|
|
Na objektih in območjih naravne in kulturne dediščine ter na območju
predvidenega krajinskega parka Kolpa je treba upoštevati naslednja
merila in pogoje: |
|
|
– posegi so dovoljeni v območjih dediščine, kulturnih spomenikov in
naravnih znamenitosti, v skladu z režimi varovanja, |
|
|
– za posege v predvidenem KP KOLPA in na objektih kulturne in
naravne dediščine, ki so navedeni v strokovnih osnovah in so sestavni
del tega odloka, je treba pridobiti soglasje pristojne strokovne službe
in omogočiti njenim strokovnim delavcem dostop do objektov dediščine in
konservatorski nadzor, ki lahko vključuje tudi dodatne raziskave na
objektu in njegovi okolici, |
|
|
– na reki in njenih pritokih ter v ožje varovanem območju reke je
prepovedan vsak poseg, ki bi razvrednotil, poškodoval ali prizadel
svojevrstnost naravne dediščine. Obnova mlinov in žag ter energetska
izraba voda je dovoljena, če se bistveno ne spremenijo gabariti objektov
in vodni režim. Obnova se mora izvesti po smernicah pristojne službe za
VNKD. |
|
|
VII-1. MERILA IN POGOJI ZA OHRANJANJE NARAVE |
|
|
|
|
|
22.a člen |
|
|
Gradnje in drugi posegi na območjih biotske raznovrstnosti, naravnih
vrednot in zavarovanih območjih se smejo izvajati le v skladu z
varstvenimi režimi, z varstvenimi in razvojnimi usmeritvami ter pogoji
za posamezne zvrsti naravnih vrednot oziroma naravne dediščine, navedene
v Naravovarstvenih smernicah (ZRSVN, OE Novo mesto, november 2002) in po
predhodni pridobitvi pozitivnega mnenja Zavoda RS za varstvo narave in
dovoljenja za poseg v naravo oziroma naravovarstvenih pogojev in
naravovarstvenega soglasja, ki ju izda ministrstvo, pristojno za
področje narave. |
|
|
VII-2. MERILA IN POGOJI ZA VARSTVO KULTURNE DEDIŠČINE |
|
|
22.b člen |
|
|
Na območjih in objektih kulturne dediščine so gradnje in druge ureditve
dovoljene ob upoštevanju varstvenih režimov, določenih v Strokovnih
zasnovah varstva kulturne dediščine (ZVKD Slovenije, OE Novo mesto,
september 2002) ter po predhodni pridobitvi kulturnovarstvenih pogojev
in soglasja pristojne enote Zavoda za varstvo kulturne dediščine
Slovenije. |
|
|
VIII. MERILA IN POGOJI
ZA PROMETNO, KOMUNALNO IN ENERGETSKO UREJANJE TER ZVEZE |
|
|
23. člen |
|
|
Na območju urejanja s temi prostorsko ureditvenimi pogoji je predvideno
komunalno urejanje v smislu dograjevanja in vzdrževanja prometnih
površin, vodovodnega, kanalizacijskega, nizkonapetostnega, tt omrežja in
daljnovodov s pripadajočimi transformatorskimi postajami za priključitev
vseh obstoječih in predvidenih objektov. |
|
|
Pri komunalnem urejanju se morajo upoštevati naslednji pogoji: |
|
|
– rekonstrukcije cest in poti z večjim odstopanjem od obstoječih
tras niso dovoljene. Pri urejanju cest je treba urediti, zavarovati in
sanirati brežine ter ohraniti stare oporne zidove in obcestne kamne
oziroma jih nadomestiti z novimi, enako oblikovanimi, |
|
|
posegi v varovalnem pasu in rezervatu so dovoljeni le s soglasjem
upravljalca ceste, |
|
|
– vsak objekt mora imeti zagotovljen dostop z javne ceste. Dostop
mora biti urejen tako, da zagotavlja ustrezno preglednost in omogoča
pristop z urgentnimi vozili neposredno s ceste ali preko sosednjih
dvorišč, |
|
|
Za gradnjo v območju varovalnih pasov državnih in občinskih cest je
potrebno pridobiti soglasje upravljalca ceste. |
|
|
Glede na kategorijo državnih cest na območju Občine Črnomelj je pri
gradnji objektov potrebno, skladno z določbo 47. člena zakona o cestah
(Uradni list RS, št. 19/97), upoštevati 15-metrski varovalni pas
regionalnih cest, merjeno od zunanjega roba cestnega sveta ter 5-metrski
varovalni pas pri državnih kolesarskih poteh. |
|
|
Glede na kategorijo ceste so širine varovalnih pasov, merjeno od
zunanjega roba cestnega sveta na obe strani po odloku o občinskih cestah
v Občini Črnomelj (Uradni list RS, št. 60/01). |
|
|
–
LC lokalne ceste 8 m, |
|
|
–
LZ zbirne mestne ceste 10 m, |
|
|
–
LK mestne ceste 8 m, |
|
|
–
JP javne poti 6 m, |
|
|
–
KJ javna pot za kolesarje 3 m. |
|
|
– če se v objektu opravlja dejavnost, se morajo urediti parkirišča.
Njihovo število je odvisno od dejavnosti in števila zaposlenih.
Praviloma morajo biti zagotovljena na funkcionalnem zemljišču tega
objekta, |
|
|
– vsi obstoječi in bodoči objekti morajo biti priključeni na javno
vodovodno omrežje v skladu s pogoji in soglasjem upravljalca. Za začasno
oskrbo je dovoljena gradnja kapnic. V naseljih mora biti zagotovljena
zadostna količina požarne vode, |
|
|
– do izgradnje kanalizacije morajo obstoječi in predvideni objekti
imeti zgrajeno nepropustno, nepretočno dvoprekatno greznico na
praznjenje. |
|
|
Fekalne odpadne vode iz objektov je treba priključiti na javno
kanalizacijsko omrežje v skladu s predpisanim režimom upravljalca
kanalizacije in v skladu z določili uredbe o emisiji snovi in toplote
pri odvajanju odpadnih voda iz virov onesnaževanja (Uradni list RS, št.
35/96). Kjer ni javne kanalizacije, je treba za odvajanje fekalnih
odpadnih voda zgraditi neprepustne greznice, brez pretoka v ponikalnice
oziroma v vodotok v skladu s strokovnim navodilom o urejanju gnojišč in
greznic (Uradni list SRS, št. 10/85). |
|
|
Tehnološke odpadne vode se morajo pred izpustom v kanalizacijo ali
vodotok ustrezno očistiti in nevtralizirati v interni čistilni napravi. |
|
|
Tehnološke vode je treba očistiti do predpisane stopnje za izpust v
javno kanalizacijo, ponikalnico oziroma vodotok v skladu z uredbo o
emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda iz virov
onesnaženja (Uradni list RS, št. 35/96). |
|
|
Meteorno vodo s streh in ostalih površin se mora odvajati v ponikovalnico ali vodotok, s cestišč, parkirišč in ostalih utrjenih
površin pa le preko lovilcev olj in maščob. |
|
|
Meteorne vode, ki niso onesnažene, je dovoljeno odvajati neposredno na
teren, v ponikalnice, v naravni ali grajeni odvodnik tako, da s tem ni
povzročena erozija in plazenje zemlje in da s tem niso ogroženi
vodnogospodarski in drugi objekti ter da ni ogrožena stabilnost naravnih
in umetnih strug vodotokov. |
|
|
Odplake iz gospodarskih poslopij je treba odvajati v vodotesno
gnojno jamo. Gnoj mora biti skladiščen tako, da bo preprečeno
onesnaževanje vod. |
|
|
Živalske iztrebke, tako gnoj kot gnojevko, je treba skladiščiti v
ustrezno zgrajenih gnojiščih in jamah oziroma lagunah za gnojevko in
gnojnico v skladu s strokovnim navodilom o urejanju gnojišč in greznic
(Uradni list SRS, št. 10/85). Pri tem je treba upoštevati uredbo o
emisiji snovi pri odvajanju odpadnih vod iz objektov reje domačih živali
(Uradni list RS, št. 10/99) in uredbo o vnosu nevarnih snovi in
rastlinskih hranil v tla (Uradni list RS, št. 68/96). |
|
|
Komunalne odpadke je treba zbirati v posebnih zabojnikih,
postavljenih na utrjeno površino, praviloma z nadstrešnico na prometno
dostopnem mestu. |
|
|
Komunalne
odpadke je potrebno zbirati v posebnih zabojnikih, skladno z navodili
komunalnega podjetja, pristojnega za odvoz odpadkov. Na območjih, kjer
zbiranje in odvoz odpadkov ni organizirano, se morajo odpadki odlagati v
zabojnike v območjih z urejenim odvozom. Zabojniki morajo biti
postavljeni na utrjeni površini, na prometno dostopnem mestu, vendar
izven cest in ne na območjih kakovostnih vedut. Nevarne odpadke je
potrebno začasno skladiščiti skladno s pravilnikom o ravnanju z odpadki
(Uradni list RS, št. 84/98, 45/0, 20/01 in 13/03) ter zagotoviti končno
dispozicijo le-teh. |
|
|
Ostale odpadke je treba sortirati in jih odstranjevati skladno s
predpisi s tega področja. |
|
|
Priključitve na nizkonapetostno električno omrežje in tt omrežje
morajo biti predvidene in izvedene podzemno in pod pogoji upravljalcev v
skladu z individualnim soglasjem. |
|
|
24. člen |
|
|
Komunalni in energetski vodi se praviloma izvedejo podzemno.
Nadzemne
objekte je treba postavljati nevpadljivo, izven osrednjih prostorov
naselja ter objektov in območij varstva naravne in kulturne dediščine.
Nadzemne objekte je treba postavljati nevpadljivo,
izven osrednjih prostorov naselij, območij naravnih vrednot, zavarovanih
območij in izven objektov ali območij kulturne dediščine.
Oblikovani morajo biti podrejeno oblikovanju sosednjih, krajevno
značilnih objektov. Zračni vodi morajo upoštevati smeri značilnih
pogledov. |
|
|
24.a člen |
|
|
Objekti omrežja mobilne telefonije se lahko postavljajo ob naslednjih
pogojih: |
|
|
– lokacija oddajnika ne sme biti vizualno izpostavljena v širših
pogledih, temveč naj bo zakrita za avtohtono vegetacijo, reliefom ipd., |
|
|
– dostopi do oddajnikov naj se navezujejo na obstoječe ceste, poti in
poljske poti. |
|
|
– postavitev oddajnikov se načrtuje v bližini ali v naseljih skladno s
presojo občinskega urbanista. |
|
|
IX. MERILA IN POGOJI
ZA VODNOGOSPODARSKO UREJANJE |
|
|
IX. MERILA IN POGOJI ZA UREJANJE IN VARSTVO VODA |
|
|
25. člen |
|
|
Posegi niso dovoljeni v ožjih in širših varstvenih pasovih zajetij,
črpališč, površinskih zbiralnikov za oskrbo s pitno vodo in na lokacijah
potencialnih vodnogospodarskih ureditev. Upoštevajo se z odloki določeni
varstveni pasovi oziroma režimi v teh pasovih; če odloki še niso
sprejeti, se upoštevajo strokovne podlage in presoja pristojnega
upravnega organa. |
|
|
Izjemoma so posegi dovoljeni v širših varstvenih pasovih, če
določena dejavnost ni v neskladju s predpisanim režimom in z varovanjem
drugih širših interesov. |
|
|
26. člen |
|
|
Izraba vodne energije je dopustna le v okviru obstoječih jezov na mestu
nekdanjih mlinov in žag. |
|
|
Izraba vodne energije je dopustna le v okviru obstoječih jezov na mestu
nekdanjih mlinov in žag in ob upoštevanju določil zakona o vodah (Uradni
list RS, št. 67/02). |
|
|
Obnova jezov se mora izvajati v prvotni obliki in v materialih, kot
so bili zgrajeni. Uporaba betona je dopustna za utrjevanje in
zatesnjevanje le pod pogojem, da beton ni viden. Smer in linija jezu se
ne sme spreminjati. |
|
|
Odvažanje proda iz struge reke ni dovoljeno. |
|
|
26.a člen |
|
|
Pri gradnji gospodarskih objektov in objektov, kjer se bo odvijal
proizvodni proces, je potrebno hrambo naftnih derivatov, kemikalij in
ostalih nevarnih snovi urediti tako, da bosta voda in okolje ustrezno
zavarovana pred onesnaženjem. |
|
|
26.b člen |
|
|
Na vodnem in priobalnem zemljišču so prepovedane dejavnosti in gradnje
skladno s 84. členom zakona o vodah (Uradni list RS, št. 67/02), pri
čemer se šteje, da sega priobalno zemljišče pri reki Kolpi petnajst
metrov, pri drugih vodotokih pa pet metrov od roba vodnega zemljišča. Na
obstoječih objektih, ki so zgrajeni v pasu priobalnih zemljišč, so
dopustne adaptacije, rekonstrukcije, prenove, dozidave oziroma
nadomestne gradnje in spremembe namembnosti le-teh ob pogojih tega
odloka ter ob poprejšnji pridobitvi vodnega dovoljenja, ki ga izda
ministrstvo, pristojno za področje voda. Pri gradnji na drugih ogroženih
območjih (poplavnih, erozijskih, plazljivih in plazovitih območjih) je
potrebno upoštevati določila 85. do 89. člena zakona o vodah (Uradni
list RS, št. 67/02). |
|
|
X. MERILA IN POGOJI ZA
VARSTVO IN IZBOLJŠANJE OKOLJA |
|
|
27. člen |
|
|
Pri umestitvi dejavnosti v prostor je treba poleg splošnih pogojev
upoštevati, da dejavnost ne povzroča emisij v zrak, ne presega ravni
hrupa, določena za posamezna območja naravnega in bivalnega okolja ter
prekomerno ne obremenjuje cestnega omrežja. |
|
|
Za objekte, kjer se odvija dejavnost, ki povzroča večje motnje v
prostoru, je treba izvesti ustrezno zaščito pred vplivi na bivalno in
delovno okolje z ustrezno prostorsko organizacijo objektov in oblikovno
tehničnimi rešitvami. |
|
|
XI. POSEBNA MERILA IN
POGOJI ZA POSEGE V PROSTOR |
|
|
28. člen |
|
|
Griblje in obkolpski prostor: |
|
|
– jedro vasi, ki se je začelo oblikovati vzdolž ceste čez vas, je
treba urediti tako, da bo strnjeno in prostorsko čitljivo (zasaditev
večjega drevesa, lipe) in bo imelo površine za sedenje, zbiranje
vaščanov, |
|
|
– na prostoru obstoječega kopališča se uredi objekt za potrebe
kopališča, prostor za sedenje ter travnato igrišče, |
|
|
– v vasi se uredi kamp ali avtokamp s spremljajočimi programi in
parkiriščem. |
|
|
Dragoši in obkolpski prostor: |
|
|
– novi objekti morajo biti čimbolj nizki, položeni po terenu in
postavljeni vzdolžno s pobočjem, posebej izpostavljeni objekti se morajo
sanirati tako, da se bodo bolje vklopili v krajino (objekti se ozelenijo
z avtohtono vegetacijo), |
|
|
– uredi se kopališče, v domačiji ob Kolpi pa spremljajoči programi
(sanitarije, bife, tudi nočitvene kapacitete), v sadovnjaku ob objektih
je lahko šotorišče le začasno in ob pogoju, da se teren ohrani, |
|
|
– kamp s parkiriščem se uredi vzdolž ceste, od tu pa le peš dostop
do Kolpe. Vse naravne prostorske značilnosti (terase, obrežna vegetacija
in ozelenjen breg Kolpe) se morajo ohraniti. |
|
|
Bedenj: |
|
|
– posebej izpostavljeni objekti se morajo sanirati tako, da se bodo
bolje vklopili v krajino (objekti se ozelenijo z avtohtono vegetacijo), |
|
|
Fučkovci in obkolpski prostor: |
|
|
– obrežje Kolpe se mora ohraniti čimbolj naravno, ohrani in uredi se
le peš dostop do Kolpe. |
|
|
Ohrani se šotorišče in interno kopališče za tabornike. Postavitev
novih objektov ni dovoljena. |
|
|
Dolenjci in obkolpski prostor: |
|
|
– formira in oblikuje se osrednji prostor vasi - uredi se prostor
okoli kapelice z večjim drevesom in sedenjem. Smreke nasproti kapelice
se nadomestiti z lipami, |
|
|
– kamp se uredi v vasi, spremljajoči programi pa v obstoječih
objektih na kmetiji, |
|
|
– do vode se uredi le pešpot, prostor se ohrani naraven, dovoli se
interno kopanje (vaščani ali obiskovalci kampa), |
|
|
– na trikotnem prostoru med cestama v Metliko in Črnomelj se uredi
oskrbno-rekreacijski center. |
|
|
Jankoviči: |
|
|
– intenzivno se razvija ponudba, ki spodbuja kmečki turizem. |
|
|
Pobrežje in obkolpski prostor: |
|
|
grajski kompleks Pobrežje se prenovi v skladu s smernicami pristojne
službe za varstvo naravne in kulturne dediščine. Bodoče namembnosti
objektov in površin, oblikovanje objektov in posegov v odprti prostor
ter celovita prezentacija kulturno-zgodovinskih in naravnih vrednot
območja se opredelijo z ustreznim prostorskim izvedbenim načrtom. |
|
|
Prostor ob reki Kolpi se na podlagi predhodne presoje vplivov na
okolje lahko nameni rekreaciji ter ureditvi kopališča in šotorišča, ki
ne bodo zahtevali gradbenih in zemeljskih posegov v obrežni pas in na
ravnico ob vodi. Spremljajoči programi, vezani na možne dejavnosti se
uredijo v obstoječih gospodarskih objektih. |
|
|
Javna parkirišča se uredijo na zgornjem platoju. |
|
|
Adlešiči in obkolpski prostor: |
|
|
– v vasi se uredijo spalne kapacitete kamp, ki je lahko kombiniran z
apartmajskim naseljem ter večje parkirišče in kmečki turizem, |
|
|
– pripravi se ureditveni načrt za območje vasi Adlešiče s kampom, |
|
|
– na obstoječem kopališču se uredi objekt za potrebe kopališča,
prostor za sedenje in travnata igrišča. |
|
|
Marindol in obkolpski prostor: |
|
|
– peš dostop do Kolpe je treba utrditi in ohraniti v makadamu, v
vasi naj se na domačijah razvija kmečki turizem, |
|
|
– prostor ob Kolpi se ohrani, dovoli se le interno kopanje, servisni
programi (sanitarije, bife, trgovina) se lahko uredijo v domu
tabornikov. |
|
|
Miliči: |
|
|
– ohrani se razložena podoba vasi s samostojnimi zaselki (kmetije). |
|
|
Žuniči in obkolpski prostor: |
|
|
– uredi se osrednji prostor vasi s kapelico in trgovino (prostor za
sedenje, druženje vaščanov, zasadi se večje drevo), |
|
|
– prostor ob Kolpi se lahko uredi kot kopališče, mlin se vzdržuje na
tradicionalen način in nameni kot servisni objekt za kopališče. Novih
objektov ob Kolpi ni dopustno postavljati. |
|
|
- prostor ob Kolpi se lahko uredi kot kopališče, mlin se vzdržuje na
tradicionalen način in nameni kot servisni objekt za kopališče. Novih
objektov ob Kolpi ni dopustno postavljati oziroma le v skladu z zakonom
o vodah (Uradni list RS, št. 67/02). |
|
|
Paunoviči in obkolpski prostor: |
|
|
– obrežje Kolpe se mora ohraniti. Ni dopustna ureditev kampa ali
kopališča. |
|
|
XII. KONČNE DOLOČBE |
|
|
29. člen |
|
|
Ta odlok v več členih predpisuje “presojo občinskega urbanista”. To
pomeni, da je v teh primerih soglasje občinskega urbanista, skladno s
pogoji 50. člena in 34. točke 206. člena zakona o graditvi objektov (ZGO-1,
Uradni list RS, št. 110/02), obvezno. |
|
|
30. člen |
|
|
Z
dnem veljavnosti tega odloka prenehajo na območju Krajevnih skupnosti
Griblje in Adlešiči veljati določbe odloka o splošnem urbanističnem redu
v občini Črnomelj (Skupščinski Dolenjski list, št. 20/79) . |
|
|
31. člen |
|
|
Prostorski ureditveni pogoji so stalno na vpogled pri upravnem organu
Občine Črnomelj, pristojnem za urejanje prostora in pri Krajevnih
skupnostih Adlešiči in Griblje. |
|
|
32. člen |
|
|
Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja Inšpektorat RS za okolje in
prostor pri Ministrstvu za okolje in prostor. |
|
|
33. člen |
|
|
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike
Slovenije. |
|
|
|
|
|
|
|
|
Št. 352-12/93 |
|
|
Črnomelj, dne 26. oktobra 1995. |
|
|
Predsednik
Občinskega sveta
občine Črnomelj
Andrej Kavšek l. r. |
|
|
|