Na podlagi 61. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09, 80/10 – ZUPUDPP, 43/11 – ZKZ-C, 57/12, 57/12 – ZUPUDPP-A, (109/12), 76/14 – odl. US in 14/15 – ZUUJFO) in 18. člena Statuta Občine Šalovci (Uradno glasilo slovenskih občin št. 34/18) je Občinski svet Občine Šalovci na svoji 32. redni seji,  dne 8. novembra  2018 sprejel

ODLOK

O OBČINSKEM PODROBNEM PROSTORSKEM NAČRTU GOSPODARSKA CONA ŠALOVCI (ŠA 17)

I. Uvodne določbe

1. člen

(vsebina občinskega podrobnega prostorskega načrta)

S tem odlokom se sprejme občinski podrobni prostorski načrt gospodarska cona Šalovci (v nadaljevanju: OPPN), ki vsebuje:

·  Območje OPPN,

·  Arhitekturne, krajinske in oblikovalske rešitve prostorskih ureditev,

·  Načrt parcelacije,

·  Etapnost izvedbe prostorske ureditve,

·  Rešitve in ukrepi za celostno ohranjanje kulturne dediščine, varstvo okolja, naravnih virov in ohranjanje narave,

·  Rešitve in ukrepi za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami vključno z varstvom pred požarom,

·  Zasnova projektnih rešitev in pogojev glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro,

·  Usmeritve za določitev meril in pogojev po prenehanju veljavnosti OPPN,

·  Končne določbe.

2. člen

(prostorske ureditve, ki se urejajo z OPPN)

Z OPPN je predvidena gradnja gospodarske cone, ki je namenjena obrtnim, skladiščnim, prometnim, trgovskim, poslovnim ali proizvodnim dejavnostim. Sočasno z gradnjo stavb je predvidena izgradnja ali  dograditev komunalne, energetske, telekomunikacijske in prometne infrastrukture, ki se bo navezala na obstoječo gospodarsko javno infrastrukturo.

3. člen

(sestavni deli OPPN)

I. Besedilo odloka;

II. Grafični del OPPN, ki obsega naslednje grafične načrte:

1.  Izsek iz kartografskega dela OPN s prikazom lege prostorske ureditve na širšem območju (M=1:5.000),

2.  Območje OPPN z obstoječim parcelnim stanjem (M= 1:500),

3.  Prikaz vplivov in povezav s sosednjimi območji (M= 1: 1.000),

4.  Ureditvena situacija (M= 1: 500),

5.  Prikaz ureditev glede poteka omrežij in priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo ter grajeno javno dobro (M=1: 1.000 in M= 1: 500),

6.  Prikaz ureditev potrebnih za varovanje okolja, naravnih virov, kulturne dediščine, narave in ureditev, potrebnih za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom (M= 1: 1.000),

7.  Načrt parcelacije (M= 1:500).

III. Priloge

1.  Izvleček iz hierarhično nadrejenega akta

2.  Prikaz stanja prostora

3.  Seznam strokovnih podlag

4.  Seznam nosilcev urejanja prostora

5.  Obrazložitev

4. člen

(izdelovalec OPPN)

OPPN je izdelalo podjetje Kaliopa d.o.o., Letališka 32j, 1000 Ljubljana, pod številko projekta pr041/2018.

II.  Območje OPPN

5. člen

(območje OPPN)

Območje OPPN, v velikosti cca 3,1 ha, leži ob regionalni cesti in je v celoti nepozidano. V območje urejanja so vključeni deli zemljišč s parc. št.: 7743, 7744, 7745, 7746, 7747, 7748, 7749, 7750, vse k.o. Šalovci.

Po potrebi je v območje obravnave možno zajeti še ostale bližnje parcele tako, da se s tem omogoči kar najbolj celovita ureditev obravnavanega območja.

Meja območja OPPN poteka po meji enote urejanja prostora ŠA 17 in obsega parcele navedene v prvem odstavka tega člena. Meja območja OPPN je analitično prikazana s koordinatami lomnih točk obodne parcelacije po Gauss–Krügerjevem koordinatnem sistemu.

III.  Arhitekturne, krajinske in oblikovalske rešitve prostorskih ureditev

6. člen

(vplivi in povezave s sosednjimi enotami urejanja prostora)

Obravnavano območje leži vzhodno od občinskega središča Šalovci, ob regionalni cesti Murska Sobota – Hodoš. Cesta predstavlja regionalno cesto I. reda z oznako R1-232.

Vplivi in povezave s sosednjimi enotami urejanja so razvidne iz grafične priloge št. 3: Prikaz vplivov in povezav s sosednjimi območji.

7. člen

(dopustne dejavnosti)

Na območju gospodarske cone (ŠA 17), z oznako podrobnejše namenske rabe IG, so zemljišča namenjena gospodarskim dejavnostim: obrtne, skladiščne, prometne, trgovske, poslovne in proizvodne dejavnosti.

8. člen

(dopustni posegi znotraj OPPN)

Na območju OPPN so dopustni naslednji posegi:

·  gradnja novih objektov, postavitev začasnih objektov in urbane opreme,

·  urejanje zelenih in utrjenih površin,

·  gradnja prometne, komunalne, energetske in druge gospodarske infrastrukture.

9. člen

(dopustni objekti in ureditve)

Stavbe:

·  nestanovanjske stavbe (ob upoštevanju omejitev glede dopustnih dejavnosti):

·  gostinske stavbe,

·  poslovne in upravne stavbe,

·  trgovske stavbe in stavbe za storitvene dejavnosti,

·  industrijske stavbe in skladišča.

Gradbeni inženirski objekti (GIO):

·  objekti prometne infrastrukture (priključitev dostopne ceste na regionalno cesto 1. reda),

·  cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi,

·  odprte površine: parkirišča, manipulativne površine, skladiščne površine, odprte zelene površine in tlakovane površine.

Dopustni nezahtevni in enostavni objekti so navedeni v Prilogi OPN Občine Šalovci.

10. člen

(lega objektov na zemljišču)

Novi objekti morajo biti umeščeni v prostor na način, da ne bo motena sosednja posest in bo možna normalna raba in vzdrževanje objekta na parceli ter ne bodo prekinjene poti do sosednjih kmetijskih površin. Pri umeščanju novih objektov v prostor je treba upoštevati odmik 4 m najbolj izpostavljenega (nadzemnega ali podzemnega) dela objekta od meje sosednje parcele. Odmik je izjemoma lahko manjši, če s tem soglaša lastnik sosednjega zemljišča, vendar ne manjši od 1,0 m ter če niso v nasprotju s požarnimi, sanitarnimi in drugimi predpisi.

Na grafičnih prilogah je za umestitev objektov v prostor zarisana gradbena meja. Gradbena meja določa mejo, ki je načrtovani objekti ne smejo presegati, lahko pa se je dotikajo ali pa so od nje odmaknjeni v notranjost zemljišča.

Pri umeščanju nezahtevnih in enostavnih objektov je treba upoštevati odmik v razdalji najmanj 1,5 m. Manjši odmiki so dopustni le, če se lastniki sosednih zemljišč pisno o tem strinjajo ter tako, da niso v nasprotju s požarnimi, sanitarnimi in drugimi predpisi.

Odmiki med objekti morajo upoštevati higiensko zdravstvene in požarno varstvene normative.

11. člen

(tlorisni in višinski gabariti)

Tlorisni gabariti:

·  oblika objektov je prilagojena funkciji dejavnosti na območju.

·  Višinski gabariti:

·  objekti morajo biti skladni z okolico in ne smejo z višinskimi gabariti izstopati,

·  do (K)+P+2 oziroma maksimalne višine 10 m od najnižje višinske kote urejenega terena. Nad to višino je dopustna le izvedba tehničnih naprav, sončnih kolektorjev, dimnikov ali dostopov do strehe. Klet je dopustna le ob pogoju, da s tem soglašajo pristojni nosilci urejanja prostora, pri čemer se upošteva višina talne vode.

Maksimalni gabariti so razvidni iz grafične priloge št. 4: Ureditvena situacija območja.

12. člen

(pogoji za oblikovanje objektov)

Streha:

·  strehe stavb so lahko v naklonu ali ravne,

·  kritina poljubna,

·  na strehah so dopustni sončni kolektorji, ki v primeru enokapne ali dvokapne strehe ne smejo presegati slemena strehe.

·  Arhitektonsko oblikovanje stavb:

·  oblikovanje in členitev fasad, umeščanje fasadnih odprtin in drugih fasadnih elementov naj bo enostavno in izhaja iz funkcije objekta – poudarjanje vhoda v stavbo,

·  ventilacijske odprtine in okna na proizvodnih objektih naj ne bodo orientirana proti bivalnim prostorom ali sosednjem dvorišču,

·  barve kritine in fasad ne smejo biti kričeče ali trajno svetleče, objekt mora biti skladen z okolico in ne sme barvno izstopati,

·  dovoljena je uporaba obložnih materialov (les, kamen itd.), pri čemer na fasadah ni dopustna raba keramičnih ploščic.

Barve fasade in strehe morajo biti opredeljene v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja.

13. člen

(pogoji za oblikovanje zunanjih površin)

Ozelenitve in zasaditve odprtih površin naj se izvedejo z avtohtonimi rastlinskimi vrstami. Žive meje naj bodo izvedene iz avtohtonih grmovnih ali drevesnih vrst, (kot npr. kalina, gaber). Žive meje iz tujerodnih vrst, kot so npr. kleki in paciprese (ciprese), niso dopustne.

Območje ob regionalni cesti mora biti posebej ozelenjeno. V dokumentaciji za pridobitev gradbenega dovoljenja za stavbe mora biti izdelan načrt krajinske arhitekture za ureditev okolice stavb.

Zasnova zunanje ureditve je prikazana na grafični prilogi št. 4: Ureditvena situacija območja.

14. člen

(stopnja izkoriščenosti zemljišča in določitev gradbene parcele)

Faktor zazidanosti je do 0,8.

IV.  Načrt parcelacije

15. člen

(načrt parcelacije)

Mejne točke parcel so opredeljene po Gauss–Krügerjevem koordinatnem sistemu.

Obstoječe stanje parcelnih mej je razvidno iz grafične priloge št. 2: Območje OPPN z obstoječim stanjem. Usmeritve za parcelacijo so prikazane na karti 7: Načrt parcelacije.

16. člen

(javne površine)

Ceste, vključno z zemljišči na katerih ležijo, se predvidijo kot javne površine v lasti in upravljanju Občine Šalovci. K javni infrastrukturi, ki se prenese v last in upravljanje Občine, se šteje tudi javna razsvetljava, meteorna kanalizacija za odvodnjavanje občinskih cest in vodovodno omrežje. Prav tako površine ob občinski cesti za zbiranje odpadkov (ekološki otok).

V kolikor bodo trase podzemnih vodov potekale izven javnih cest in drugih javnih površin, mora biti Občini na teh zemljiščih podeljena služnostna pravica.

V.  Etapnost izvedbe prostorske ureditve

17. člen

(etapnost gradnje)

Gradnja novih stavb in spremljajočih objektov se bo vršila v dveh etapah:

Prva etapa:

·  Izgradnja dovozne ceste od regionalne ceste , vključno s pripadajočo meteorno kanalizacijo,

·  Izgradnja ostale javne komunalne infrastrukture potrebne za priključitev posamezne nove stavbe na posamezna  javna komunalna omrežja.

Druga etapa: gradnja stavb s pripadajočo zunanjo ureditvijo, za katero se izdela načrt krajinske arhitekture.

Prva in druga etapa se lahko izvajata sočasno.

VI.  Rešitve in ukrepi za celostno ohranjanje kulturne dediščine

18. člen

(rešitve in ukrepi za celostno ohranjanje kulturne dediščine)

Na območju gospodarske cone ni objektov kulturne dediščine. Na območju predvidene ureditve se v času gradnje ali po izvedbi ne pričakuje negativnih vplivov na območja kulturne dediščine oziroma njihova vplivna območja.

VII. Rešitve in ukrepi za varstvo okolja, naravnih virov in ohranjanje narave

19. člen

(rešitve in ukrepi za varstvo okolja, naravnih virov in ohranjanje narave)

V času gradnje je treba upoštevati okoljevarstvene ukrepe za čim manjšo obremenitev okolja.

1. Varstvo voda

Območje OPPN ni na vodovarstvenem območij. V času gradnje je treba preprečiti odtekanje odpadnih voda z gradbišča, ki bi bile onesnažene z nevarnimi snovmi. V primeru izlitja olj se nemudoma obvesti pristojne službe.

Za odvajanje padavinskih voda se priporoča izgradnja individualni zbiralnikov kapnice za zalivanje odprtih površin tako, da bo zadržan odtok padavinskih voda. Druge odprte površine se zazeleni ali tlakuje s tlakovci. Odvodnjavanje utrjenih površin, ki niso lokalne ceste ali javne poti, se uredi razpršeno po terenu.

Vozne površine javnih cest morajo biti ustrezno vodotesno utrjene in opremljene z lovilci olj. Na robovih morajo biti postavljeni betonski ali kamniti robniki.

2. Varstvo zraka

Ovoji fasad objektov morajo biti izvedeni tako, da izpolnjujejo zahteve predpisov o učinkoviti rabi energije.

3. Varstvo pred hrupom

Nove stavbe je treba izvesti tako, da uporabniki novih in obstoječih objektov ne bodo izpostavljeni preseženim mejnim vrednostim kazalcev hrupa.

Na območju proizvodnih dejavnosti  je, v skladu s predpisom o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju, določena IV. stopnja varstva pred hrupom. Dovoljena mejna raven hrupa je 65 dBA ponoči in 75 dBA podnevi.

4. Odstranjevanje odpadkov

Zbirno in prevzemno mesto za odpadke se uredi na nivoju terena. Pri načrtovanju zbirnih in prevzemnih mest je treba upoštevati predpise s področja ravnanja z odpadki. Odjemno mesto za izpraznitev zabojnikov mora biti dostopno s tovornim vozilom in primerne velikosti za namestitev zabojnikov.

Za ravnanje z gradbenimi odpadki, ki bodo nastali v času odstranitve objektov in času gradnje je treba zagotoviti odvoz na ustrezno deponijo. Rodovitna tla se uporabi za rekultivacijo odprtih površin, neonesnaženo izkopno zemljo pa se v čim večji meri uporabi na območju za sonaravno utrditev brežin ter izravnave terena.

5. Ohranjanje narave

Osvetljevanje območja naj bo izvedeno skladno z določili predpisa o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja.

VIII.  Rešitve in ukrepi za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami vključno z varstvom pred požarom

20. člen

(rešitve in ukrepi za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami vključno z varstvom pred požarom)

Območje občine spada v VII. stopnjo potresne ogroženosti po EMS. Upoštevati je treba cono potresne ogroženosti območja urejanja: projektni pospešek tal: PGA (g) do 0,1 g po EC8.

Območje OPPN leži v erozijskem območju, kjer veljajo zahtevnejši zaščitni ukrepi. Pri načrtovanju objektov je treba upoštevati varstvene ukrepe, ki preprečujejo erozijo.

Pri načrtovanju objektov je treba glede na vrsto objekta ter dejavnost na območju presoditi ali obstaja možnost razlitja nevarnih snovi in temu primerno načrtovati način gradnje.

Objekti morajo biti praviloma odmaknjeni med seboj tako, da je onemogočen prenos požara z objekta na objekt. Razpored objektov in dovoznih poti mora omogočati nemoteno posredovanje intervencijskih vozil in možnost evakuacije.

V okviru oskrbe z vodo je predvidena tudi oskrba območja z vodo za gašenje, z izvedbo hidrantov znotraj območja OPPN. Lokacija nadzemnih hidrantov je razvidna iz grafične priloge št. 5: Prikaz ureditev glede priključevanja na GJI ter grajeno javno dobro.

Južni del obravnavanega območja OPPN se nahaja v varovalnem progovnem pasu železniške proge za kar je potrebno pridobiti projektne pogoje in pozitivno mnenje upravljavca.

Pri pripravi projektne dokumentacije in gradnje objektov je potrebno upoštevati bližino elektrificirane proge.

IX.  Zasnova projektnih rešitev in pogojev glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro

21. člen

(pogoji za prometno urejanje)

Pri projektiranju GJI se upoštevajo veljavni predpisi ter normativi s posameznega področja. Vsa infrastruktura mora biti dimenzionirana na končno načrtovano kapaciteto območja OPPN, tudi če se ta izvaja etapno.

1. Ureditve v okviru javnih prometnih površin

Vse površine kategoriziranih cest morajo biti utrjene za vožnjo motornih vozil do 10 t osnega pritiska.

Širina vozišča dostopne ceste naj bo vsaj 5 m. Vsaj na eni strani glavne napajalne ceste se uredi površine za pešce.

Na območju cestnega priključka na regionalno cesto (pregledno polje) ter na notranjih straneh cestnih krivin (pregledna berma) ni dovoljeno saditi kakršnekoli vegetacije ali postaviti objekte, naprave in druge predmete, kar bi oviralo preglednost cest, križišča ali priključka.

2. Dovoz gasilskih, komunalnih in intervencijskih vozil

Zagotovljeni morajo biti dostopi intervencijskim vozilom (minimalni radij 11,5 m, širina poti vsaj 3,5 m, ob objektih 5,0 m). Dovoz za gasilska in intervencijska vozila je predviden s strani osrednje dostopne ceste, ki se priključuje na severu na regionalno cesto.

Vozila za odvoz komunalnih odpadkov uporabljajo regionalno cesto ter cesti priključek, ki bo namenjen gospodarski coni. Mesta za prevzem komunalnih odpadkov so določena na grafični prilogi št. 5: Prikaz ureditev glede priključevanja na GJI ter grajeno javno dobro.

3. Mirujoči promet

Mirujoči promet se načrtuje v okviru obstoječih enot predvidenih za gradnjo stavb, skladno z normativi, ki so predvideni z OPN Občine Šalovci.

Prometna ureditev je razvidna iz grafične priloge št. 5: Prikaz ureditev glede priključevanja na GJI ter grajeno javno dobro.

22. člen

(pogoji za okoljsko, energetsko in elektronsko komunikacijsko urejanje)

Splošni pogoji za potek ter gradnjo okoljske, energetske in elektronske komunikacijske infrastrukture v območju OPPN so:

·  vsi objekti znotraj območja OPPN morajo biti priključeni na obstoječe in načrtovano vodovodno, kanalizacijsko in elektroenergetsko omrežje. Priključitev mora biti izvedena po pogojih posameznih upravljavcev komunalnih vodov,

·  praviloma morajo vsi sekundarni in primarni vodi potekati po javnih (prometnih in intervencijskih) površinah tako, da je omogočeno vzdrževanje infrastrukturnih objektov in naprav,

·  v primeru, da potek v javnih površinah ni mogoč, mora lastnik zemljišča omogočiti izvedbo in vzdrževanje javnih vodov na svojem zemljišču, upravljavec posameznega voda pa mora za to od lastnika pridobiti služnost,

·  v primeru, da je za priključitev novogradnje potrebna izvedba infrastrukture na tujih zemljiščih, je treba za to predhodno pridobiti ustrezna dovoljenja in služnosti lastnikov zemljišč,

·  trase okoljskih, energetskih in elektronskih komunikacijskih vodov, objektov in naprav morajo biti medsebojno usklajene, z upoštevanjem zadostnih medsebojnih odmikov in odmikov od ostalih naravnih ali grajenih struktur,

·  gradnja gospodarske javne infrastrukture mora potekati usklajeno,

·  dopustne so naknadne spremembe tras posameznih vodov, objektov in naprav ter priključkov zaradi ustreznejše in racionalnejše oskrbe ali izrabe prostora,

·  dopustne so delne in začasne ureditve, ki morajo biti v skladu s programi upravljavcev vodov,

·  obstoječe okoljske, energetske in elektronske komunikacijske vode, ki se nahajajo na območju, je dopustno zaščititi, prestavljati, obnavljati, dograjevati in jim povečevati zmogljivosti v skladu s prostorskimi in okoljskimi možnostmi ter ob upoštevanju veljavnih predpisov in pod pogojem, da so posegi v soglasju z njihovimi upravljavci,

·  v primeru, da bo izvajalec pri izvajanju del opazil neznano okoljsko, energetsko ali elektronsko komunikacijsko infrastrukturo, mora takoj ustaviti dela ter o tem obvestiti upravljavce posameznih vodov.

Komunalna infrastruktura:

·  Za obstoječe in nove objekte je treba zgraditi novo sekundarno vodovodno omrežje.

·  Razvodno vodovodno omrežje mora zagotavljati požarno varnost z vgradnjo nadzemnih hidrantov.

·  Fekalne vode je treba odvajati v kanalizacijo, ki se vodi na komunalno čistilno napravo, skladno s pogoji pristojnega režijskega obrata.

·  Čiste meteorne vode s strešin spelje v ločen sistem meteorne kanalizacije na severu (ob regionalni cesti).

·  Meteorne vode s prometnih in parkirnih površin pa se spelje preko peskolovov in lovilcev olj v sistem meteorne kanalizacije ter v ponikovalni polji na jugu gospodarske cone.

·  Urediti je treba zbirno mesto za odpadke, ekološki otok ki je predviden na severu cone. Odvoz odpadkov mora ustrezati tehnologiji zbiranja in odvažanja odpadkov, ki jo uporablja izvajalec javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki.

·  Zbirno mesto mora ustrezati funkcionalnim, estetskim, higiensko - tehničnim in požarno varstvenim pogojem in ne sme ovirati ali ogrožati prometa na javnih prometnih površina.

Prometna infrastruktura:

·  za vsako stavbo mora biti zagotovljen dovoz in dostop z javne ceste, ki se združi v osrednjo napajalno cesto s priključkom na regionalno cesto na severu obravnavanega območja.

Energetska infrastruktura:

·  Energija je na razpolago na obstoječem NN podzemnem elektroenergetskem vodu, ki poteka ob regionalni cesti in se priključuje na obstoječo transformatorsko postajo severozahodno od območja cone (ID objekta iz GJI: 849337). Oskrba z električno energijo bo v primeru, da bodo priključne moči predvidenih objektov manjše od 43 kW, zagotovljena iz obstoječe transformatorske postaje (TP) 20/0,4 kV Šalovci pokopališče (t-644), ki jo bo treba predhodno zamenjati (vgradnja transformatorja večje moči) in zgraditi nizkonapetostni razvod od TP do objektov. V primeru, da bo priključna moč posameznega objekta na območju OPPN večja od 100 kW, bo treba znotraj območja OPPN zgraditi novo transformatorsko postajo 20/0,4 kV, ustrezne izvedbe in moči. Za vključitev nove TP v obstoječe 20 kV omrežje bo treba zgraditi 20 kV priključni kablovod od obstoječega 20 kV daljnovoda (d-074.3), ki je del 20 kV izvoda Hodoš iz RTP 110/20 kV Mačkovci.

·  Pred pridobitvijo gradbenih dovoljenj za predvidene objekte si morajo investitorji pridobiti soglasje upravljavca za priključitev na distribucijsko omrežje.

·  Ogrevanje se vrši iz lastnih ali skupnih kotlovnic za zemeljski plin ali biomaso oziroma z izkoriščanjem obnovljivih virov (toplotna črpalka, zbiralnih sončne energije itd.).

·  Pri načrtovanju ogrevanja in hlajenja stavb se upošteva veljavno zakonodajo s področja učinkovite rabe energije v  stavbah.

Javna razsvetljava:

·  Dostopna cesta in parkirišče se osvetli z javno razsvetljavo, ki mora upoštevati predpis glede svetlobnega onesnaževanja. Zunanje površine ob stavbah naj bodo opremljena z zunanjimi tipali, da se svetila uporabljajo zgolj po potrebi in ne svetijo vso noč.

Komunikacijska infrastruktura:

·  Na območju se izgradi TK kabelska kanalizacija in sicer: po glavni ulici dve cevi fi 110 s pripadajočimi kabelskimi jaški dimenzije 1,2 x 1,2 x 1,2 m, do posameznih objektov pa ena cev fi 110.

·  Za vse posege v varovalnih pasovih obstoječih objektov komunikacijske infrastrukture je treba pridobiti soglasje upravljavca posamezne infrastrukture.

Ureditev komunalne, komunikacijske  in energetske infrastrukture je razvidna iz grafične priloge št. 5: Prikaz ureditev glede priključevanja na GJI ter grajeno javno dobro.

X.  Odstopanja

Pri realizaciji OPPN so dopustna odstopanja od tehničnih rešitev določenih s tem odlokom, če se v nadaljnjem podrobnejšem proučevanju geoloških, hidroloških, geomehanskih in drugih razmer ter na podlagi podrobnejših programskih izhodišč najdejo rešitve, ki so primernejše s prometno-tehničnega ali okolje-varstvenega vidika, s katerimi pa se ne smejo poslabšati prostorski in okoljski pogoji.

Odstopanja pri gradnji infrastrukture so možna zaradi boljših tehničnih rešitev ali začasnih ureditev infrastrukture, pri čemer mora s temi odstopanji soglašati upravljavec posamezne vrste infrastrukture.

Z odstopanji se ne sme bistveno spremeniti načrtovani videz območja, ne smejo se poslabšati bivalne ali delovne razmere in ne smejo biti v nasprotju z javnimi interesi.

XI.  Usmeritve za določitev meril in pogojev po prenehanju veljavnosti oppn

23. člen

(usmeritve za določitev meril in pogojev po prenehanju veljavnosti OPPN)

Po izvedbi z OPPN, oziroma po prenehanju veljavnosti OPPN so dopustni naslednji posegi:

·  redna in investicijsko-vzdrževalna dela objektov in rekonstrukcije, s katerimi se ne spreminjata zunanji gabarit in konstrukcijska zasnova stavb,

·  obnove fasadnega plašča objektov, če se pri oblikovanju fasad ohranijo oblikovne lastnosti fasad objektov,

·  novogradnje, ki so skladne z določili glede oblikovanja in umeščanja objektov v prostor iz tega OPPN,

·  postavitve enostavnih in nezahtevnih objektov, ki so dopustni v območju OPPN,

·  spremembe namembnosti v okviru dejavnosti, ki so dopustne za novogradnje na območju OPPN ob pogoju, da so na parceli, namenjeni gradnji objektov, zagotovljene zadostne zelene površine in zadostno število parkirnih mest.

XII. Končne določbe

24. člen

(vpogled OPPN)

OPPN s prilogami je stalno na vpogled na sedežu Občine Šalovci in Upravni enoti Murska Sobota.

25. člen

(uveljavitev)

Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin.

Številka: 3500-1/2018-35

Datum: 8.11.2018