Na podlagi 16. in 95. člena
Zakona
o cestah (Uradni list RS, št. 109/10, 48/12 in 36/14 – Odl.US;
Zces-1, 46/15), 6. člena
Zakona
o pravilih cestnega prometa (Uradni list RS, št. 82/13 – uradno
prečiščeno besedilo), 149. člena
Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št.
39/06
– UPB1,
49/06
– ZMetD,
66/06
– odl. US,
33/07
– ZPNačrt,
57/08
– ZFO-1A,
70/08,
108/09,
108/09
– ZPNačrt-A,
48/12,
57/12,
92/13
in 56/15), 29. člena
Zakona
o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – UPB2, 76/08, 79/09
in 51/10, 40/12 – ZUJF in 14/15 - ZUUJFO), 3. in 7. člena
Zakona
o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93, 30/98 –
ZZLPPO in 127/06 – ZJZP, 38/10 ZUKN, 57/11 – ORZGJS40), 3. in 17. člena
Zakona
o prekrških (Uradni list RS, 29/11 – UPB, 21/13, 111/13, 74/14 –
odl.US in 92/14 – odl. US), ter 16. člena
Statuta Občine Črna na Koroškem (Uradni list RS, št. 10/06, 101/07,
79/12) je Občinski svet Občine Črna na Koroškem na 8. redni seji dne
17.12.2015 sprejel |
|
ODLOK |
O OBČINSKIH JAVNIH
CESTAH TER DRUGI JAVNIH POVRŠINAH V OBČINI ČRNA NA KOROŠKEM |
|
1.
člen |
(vsebina odloka) |
Ta
odlok na območju Občine Črna na Koroškem določa: |
·
občinske ceste na območju Občine Črna na Koroškem in postopek njihove
kategorizacije; |
·
upravljanje in graditev ter vzdrževanje in varstvo občinskih cest in
prometa na njih; |
·
ureditev lokalnih gospodarskih javnih služb »vzdrževanje občinskih
javnih cest« in »urejanje in čiščenje javnih površin« ter določitev
njihovih izvajalcev; |
·
postopke in pogoje za poseganje v občinske ceste in druge javne površine
in zagotavljanje njihovega varstva; |
·
inšpekcijsko nadzorstvo nad občinskimi cestami in drugimi javnimi
površinami ter sankcioniranje kršitev tega odloka; |
·
druga vprašanja v zvezi z upravljanjem občinskih cest in drugih javnih
površin. |
|
2.
člen |
(pristojni organ) |
Izvajanje tega odloka, če ni z odlokom ali zakonom drugače določeno, je
v pristojnosti občinske uprave – režijskega obrata. V tem odloku
uporabljeni pojmi imajo enak pomen kot jih določajo predpisi, ki urejajo
javne ceste in pravila cestnega prometa. |
|
3.
člen |
(javne ceste in javno dobro) |
(1)
Občinske javne ceste so javno dobro v lasti občine in so izven pravnega
prometa. Na njih ni mogoče pridobiti lastninske pravice s
priposestvovanjem ali drugih stvarnih pravic, razen v primerih,
določenih z zakonom. |
(2) Na
prometnih površinah zunaj vozišča javne ceste in na površinah ob njej,
ki so namenjene opravljanju dejavnosti, namenjenih udeležencem v
prometu, je mogoče za opravljanje takih dejavnosti (spremljajoče
dejavnosti) po pogojih in postopku iz zakona in tega odloka pridobiti
posebno pravico uporabe. Smiselno enako velja za druge javne površine po
tem odloku. |
|
4.
člen |
(predpisi o graditvi in vzdrževanju občinskih cest) |
Občinske ceste na območju občine se načrtujejo, projektirajo, gradijo in
vzdržujejo na način in pod pogoji, ki jih določajo predpisi, ki urejajo
projektiranje javnih cest, prometno signalizacijo in prometno opremo,
način označevanja in zavarovanja del in ovir v prometu, cestne
priključke, avtobusna postajališča, ter predpisi, ki urejajo vrste
vzdrževalnih del na cestah ter nivo rednega vzdrževanja javnih cest in
ta odlok. |
|
5.
člen |
(druge javne površine) |
(1)
Druge javne površine po tem odloku so vse površine, ki imajo značaj
javnega dobra v lasti občine in ne sodijo med ceste v smislu Zakona o
cestah ter jih delno ali v celoti ne vzdržujejo ali upravljajo izvajalci
drugih javnih služb. Druge javne površine so praviloma parki, drevoredi,
zelenice in drugi javni nasadi, igrišča in podobne rekreacijske
površine, površine, namenjene pešcem, ki niso kategorizirane kot javne
ceste, in podobne površine v lasti občine, ki so prosto dostopne
vsakomur pod enakimi pogoji in njihovo vzdrževanje načeloma bremeni
občinski proračun. |
(2) Kot
druge javne površine se obravnavajo tudi površine, ki sicer nimajo
statusa javnega dobra in se ne glede na lastnino, začasno, do ureditve v
skladu s prostorskimi akti, na podlagi ustreznega pravnega akta,
uporabljajo za javne namene. |
|
6.
člen |
(smiselna uporaba zakona) |
Vsa
vprašanja, ki se nanašajo na javne ceste in niso neposredno urejena s
tem odlokom, se rešujejo ob smiselni uporabi Zakona o cestah in na njem
temelječih predpisih. |
|
Občinske ceste |
|
I. Kategorizacija občinskih cest |
|
7.
člen |
(občinske ceste) |
Občinska cesta je cesta, ki jo občina v skladu z merili o kategorizaciji
občinskih cest, razglasi za javno cesto določene kategorije in jo lahko
vsak prosto uporablja na način in pod pogoji, določenimi z zakonom in
drugimi predpisi. Namenjena je povezovanju naselij občin s povezovanjem
naselij v sosednjih občinah, povezovanju naselij, delov naselij,
naravnih in kulturnih znamenitosti in objektov v občini. |
|
8.
člen |
(kategorizirane občinske ceste) |
(1)
Občinske ceste se kategorizirajo na lokalne ceste (LC), javne poti (JP)
in javne poti za kolesarje (JK). |
(2)
Lokalne ceste v Občini Črna na Koroškem se v skladu z merili za
kategorizacijo javnih cest razvrstijo v dve podkategoriji: zbirne
krajevne ceste in krajevne ceste. |
9.
člen |
(nekategorizirane prometne površine) |
Nekategorizirana cesta, ki se uporablja za javni cestni promet je vsaka
prometna površina, na kateri se opravlja promet na način in pod pogoji,
kot jih v skladu z Zakonom o cestah in predpisi, ki ureja pravila
cestnega prometa, določi lastnik ali od njega pooblaščeni upravljavec. |
|
10. člen |
(postopek kategorizacije občinskih cest) |
(1)
Občinske ceste določi in kategorizira Občinski svet Občine Črna na
Koroškem (v nadaljevanju besedila: občinski svet) z odlokom na predlog
župana(je). |
(2)
Predlog kategorizacije občinskih cest mora biti predhodno strokovno
usklajen z Direkcijo Republike Slovenije za ceste po postopku, določenim
v predpisu o merilih za kategorizacijo javnih cest. |
|
11. člen |
(spremembe kategorizacije občinskih cest) |
(1)
Spremembe kategorizacije občinskih cest in nadomeščenih delov občinskih
cest, ki se ohranjajo kot prometne površine, se določijo po postopku iz
10. člena. |
(2) O
predlogu za prenos občinske ceste med državne ceste odloči občinski svet
na predlog župana(je). |
(3)
Spremembe kategorizacije občinskih cest se upoštevajo v planu razvoja in
vzdrževanja občinskih cest za naslednje leto. |
(4)
Občinska cesta, določena s sklepom Vlade Republike Slovenije o prenosu
državne ceste med občinske ceste, ima kategorijo, določeno v takšnem
sklepu. |
(5)
Spremembe kategorizacije občinskih cest lahko predlagajo krajevne
skupnosti, strokovne službe občine ter zainteresirane pravne in fizične
osebe. Predlogi morajo biti utemeljeni v skladu z merili za
kategorizacijo javnih cest. |
(6)
Spremembe kategorizacije občinskih cest se praviloma opravijo, kolikor
je to potrebno glede na dejanske okoliščine in se upoštevajo v planu
razvoja in vzdrževanja občinskih cest za naslednje leto. |
|
12. člen |
(novogradnje in rekonstrukcije občinskih cest) |
Novozgrajeni ali rekonstruirani del občinske ceste, s katerim se
nadomesti del te ceste, je iste kategorije kot nadomeščena. |
|
13. člen |
(opustitev občinske ceste) |
(1)
Občinska cesta ali njen del se lahko opusti, če se zgradi nova cesta ali
del ceste, ki nadomesti prejšnjo. Občinska cesta ali njen del se lahko
opusti tudi v primeru, ko ni več potrebna. |
(2)
Opuščena občinska cesta ali njen del se lahko uporabi za parkirišča,
počivališča in druge potrebe udeležencev v prometu ali pa se
agrotehnično obdela skladno s svojim okoljem. |
(3) Ne
glede na določbo prejšnjega odstavka se lahko občinska cesta ali njen
del, ki se opusti kot javna cesta, proti plačilu primerne odškodnine
prenese med nekategorizirane ceste. |
(4) O
opustitvi in ureditvi opuščene občinske ceste ali njenega dela, o
morebitni ukinitvi statusa javnega dobra ter o njenem prenosu med
nekategorizirane ceste odloči občinski svet na predlog župana(je). |
|
14. člen |
(prenos nekategoriziranih cest med občinske ceste) |
(1) Za
nekategorizirano cesto, po kateri poteka javni promet, lastnik ali od
njega pooblaščeni upravljavec te ceste predlaga občini njen prenos med
kategorizirane občinske ceste. |
(2)
Nekategorizirana cesta se lahko prenese med kategorizirano občinsko
cesto pod pogojem, da je bila v uporabi za javni promet najmanj zadnjih
pet let, da ustreza merilom za kategorizacijo javnih cest in da se njen
prenos opravi brezplačno ter je za to jasno izražen javni interes, kar
za vsako posamezno cesto potrdi občinski svet z ustreznim sklepom.
|
(3)
Določba prejšnjega odstavka se smiselno uporablja tudi za gozdne ceste.
|
(4) O
prenosu nekategoriziranih cest in gozdnih cest med občinske ceste odloči
občinski svet na predlog župana(je), njena kategorizacija pa se opravi
po postopku iz 10. člena tega odloka. |
|
15. člen |
(turistične, planinske in druge poti) |
(1)
Turistične poti, poti v parkovnih gozdovih, planinske poti in druge
poti, ki niso zgrajene v skladu s predpisi o javnih cestah in ki so
namenjene dostopu in ogledu naravnih, kulturnih in drugih spomenikov ali
znamenitosti ali dostopu do planinskih koč in vrhov, dostopu do
kmetijskih površin in drugih površin oziroma nepremičnin, niso javne
poti po tem odloku. |
(2) Če
je pot iz prejšnjega odstavka namenjena dostopu do naravnih, kulturnih
in drugih spomenikov ali znamenitosti, za ogled katerih je določeno
plačilo, mora njihov upravljavec zgraditi in vzdrževati pot tako, da je
njena uporaba varna za uporabnike, katerim je namenjena.
|
(3)
Sredstva za graditev in vzdrževanje poti iz prejšnjega odstavka tega
člena se zagotavljajo iz vplačil za ogled naravnih, kulturnih in drugih
spomenikov in znamenitosti, lahko pa tudi drugih virov. |
|
16. člen |
(opredelitev javnih poti) |
(1)
Kategorija javne poti določa funkcijo javne ceste, ki jo ima za prometno
povezovanje v določenem prostoru, ter njene tehnične in druge lastnosti,
ki omogočajo hitro, varno in za okolje čim manj obremenjujoče odvijanje
prometa v prostoru. |
(2) Kot
občinska javna pot se lahko kategorizira vsaka dostopna cesta znotraj
naselja ali povezava med naselji, ki: |
·
izkazuje javno rabo in interes in |
·
tehnično ustreza nemotenemu odvijanju prometa (širina vozišča najmanj
3,5 m, v utrjeni makadamski ali boljši izvedbi) ter izpolnjuje vsaj
enega od naslednjih pogojev: |
1. predstavlja povezavo naselij ali delov naselij v občini in ne
izpolnjuje predpisanih meril za lokalno cesto; |
2. je znotraj naselja oziroma v posameznem območju občine njena
pretežna funkcija dostop do zaključenih prostorskih enot (stanovanjske
soseske blokovne ali individualne gradnje, t.j. ne manj kot dve stalno
naseljeni hiši oziroma dostop do blokov, industrijske cone, nakupovalni
in drugi centri); |
3. predstavlja dostopno cesto do objektov turističnega pomena;
|
4. predstavlja drugo dostopno cesto do objektov občega pomena
(vodno zajetje ipd.). |
|
II. Način izvajanja javne službe |
|
17.
člen |
(opredelitev javne službe) |
Javna
služba obsega naslednje storitve: |
·
pregledniško službo; |
·
redno vzdrževanje prometnih površin; |
·
redno vzdrževanje bankin; |
·
redno vzdrževanje odvodnjavanja; |
·
redno vzdrževanje brežin; |
·
redno vzdrževanje prometne signalizacije in opreme; |
·
redno vzdrževanje cestnih naprav; |
·
redno vzdrževanje vegetacije; |
·
zagotavljanje preglednosti; |
·
redno vzdrževanje cestnih objektov ter naprav na drugih prometnih
površinah; |
·
intervencijske ukrepe; |
·
zimsko službo. |
|
III. Graditev občinskih cest |
|
18. člen |
(varstvo okolja vzdolž občinske ceste) |
(1)
Občinske ceste morajo biti projektirane in grajene v skladu s predpisi o
varstvu okolja in tako, da bodo škodljivi vplivi na okolje zaradi
pričakovanega prometa na njih čim manjši. |
(2) Če
je izvedba gradbenih ukrepov, ki so potrebni zaradi predpisanega
varovanja okolja, cenejša na zemljišču ali objektu soseda, kot izvedba
istih na zemljišču občinske ceste, se lahko na podlagi pravnega posla,
sklenjenega med sosedom in investitorjem občinske ceste, ali na drug, z
zakonom določen način, ustanovi stvarna služnost za takšno izvedbo. |
|
19. člen |
(projektiranje občinskih cest) |
(1)
Elementi za projektiranje občinske ceste se določijo v skladu s
prostorskim aktom in s predpisom o projektiranju javnih cest in njihovih
elementov s stališča zagotavljanja prometne varnosti in ekonomičnosti
njihove graditve in vzdrževanja ter potrebna zmogljivost za vse vrste
prometa. |
(2) V
projektni dokumentaciji za gradnjo ali rekonstrukcijo občinske ceste se
določijo tudi prometna ureditev občinske ceste in ureditev navezav na
obstoječe ceste ter pristopov do objektov in zemljišč ob cesti
(priključki) ter predvidijo površine zunaj vozišča ceste za parkirišča,
avtobusna postajališča in druge prometne površine, površine za
opravljanje spremljajočih dejavnosti, za gradnjo objektov za vzdrževanje
cest in za nadzor cestnega prometa. |
(3)
Javne ceste morajo biti projektirane in zgrajene tako, da je omogočeno
normalno gibanje oseb z omejeno sposobnostjo gibanja. |
|
20.
člen |
(obveznost usklajenega projektiranja) |
(1)
Če se hkrati z gradnjo ali rekonstrukcijo občinske ceste v cestnem svetu
predvideva tudi graditev druge gospodarske javne infrastrukture
državnega ali lokalnega pomena, ki ne služi občinski cesti ali njeni
uporabi, mora projektna dokumentacija obsegati tudi rešitve druge
gospodarske javne infrastrukture državnega ali lokalnega pomena. |
(2)
Usklajevanje projektiranja, gradnje ali rekonstrukcije gospodarske javne
infrastrukture iz prejšnjega odstavka tega člena vodi občinska uprava. |
(3)
Stroške projektiranja, gradnje ali rekonstrukcije objektov posamezne
gospodarske javne infrastrukture državnega pomena krije upravljavec
posamezne gospodarske javne infrastrukture državnega pomena. |
|
21. člen |
(pridobitev zemljišč) |
(1)
Zaradi pridobitve potrebnih zemljišč za gradnjo ali rekonstrukcijo
občinske ceste, se lahko v skladu z zakonom na zahtevo investitorja
lastninska pravica na zemljišču in drugi nepremičnini še pred
pravnomočnostjo postopka razlastitve ali druge omejitve lastninske
pravice ta pravica odvzame ali omeji, če ne pride do sklenitve pogodbe
med investitorjem in lastnikom te nepremičnine. |
(2) Če
obstoječa občinska cesta poteka po nepremičninah, ki so v lasti drugih
oseb, kot pa določa prvi odstavek 3. člena tega odloka, se lahko
lastninska pravica odvzame ali omeji proti odškodnini ali nadomestilu v
naravi v posebnem postopku razlastitve, določenim v Zakonu o urejanju
prostora. |
(3) Če
je bila izvedba ukrepov, ki so potrebni zaradi varstva pred hrupom in
drugimi emisijami prometa, bolj učinkovita in ekonomična na sosednjih
nepremičninah, kot izvedba na cestnem svetu, se lahko na podlagi
pravnega posla z lastnikom nepremičnine ustanovi stvarna služnost. |
|
22.
člen |
(obveznost investitorja zaradi prestavitve občinske ceste) |
Če je
treba obstoječo občinsko cesto prestaviti zaradi graditve drugega
objekta ali naprave, mora biti prestavljeni del ceste zgrajen z
elementi, ki ustrezajo namenu ceste in drugim zahtevam predpisov o
cestah. Stroške prestavitve občinske ceste krije investitor objekta ali
naprave. |
23.
člen |
(priključki na občinsko cesto) |
(1)
Priključki nekategoriziranih cest ter individualni priključki na
občinske ceste se lahko gradijo ali rekonstruirajo v skladu z veljavno
zakonodajo in le s soglasjem upravljavca občinskih cest.
|
(2)
Posamezen objekt ima lahko le en priključek na občinsko cesto. Izjemoma
se lahko dopusti, da ima posamezen objekt tudi več dodatnih priključkov
na občinsko cesto, če se s tem zagotovi izboljšanje prometne varnosti na
občinski cesti ali če je to potrebno zaradi prometno tehničnih,
ekonomskih, naravovarstvenih razlogov ali zaradi varstva kulturne
dediščine. |
(3)
Priključke na občinsko cesto se lahko izvaja na naslednji način: |
·
preko bankine, |
·
preko cestnega robnika, |
·
preko obcestne zelenice, |
·
preko pločnika, |
·
preko avtobusnih postajališč. |
(4)
Če se priključek izvaja preko pločnika oziroma preko kolesarske steze,
ki nista v isti višini kot vozišče, je treba prehod z višine pločnika
oziroma kolesarske steze na višino vozišča izvesti s tipskimi uvoznimi
elementi tako, da se prvotna višina pločnika oziroma kolesarske steze
ohranja tudi na mestu priključka. |
|
24.
člen |
(obvezna prilagoditev priključka) |
(1)
Če priključek na občinsko cesto zaradi povečanega obsega prometa ali
spremenjene vrste prometa na priključku ne izpolnjuje več zahtevanih
prometnih in varnostnih pogojev ali ni vzdrževan, občinska uprava
(režijski obrat) samostojno ali na predlog pristojnega inšpekcijskega
organa ali pristojni inšpekcijski organ samostojno z upravno odločbo
odredita njegovo prometno tehnično prilagoditev spremenjenim razmeram.
Stroške preureditve priključka krije investitor priključka ali njegov
pravni naslednik. |
(2)
Zoper odločbo iz prejšnjega odstavka je dovoljena pritožba na
župana(jo). |
|
25.
člen |
(ukinitev, sprememba prometne ureditve in prestavitve priključka) |
(1)
Občinska uprava (režijski obrat) ali pristojni inšpekcijski organ lahko
z odločbo ukine priključek na občinsko cesto v primeru, da se ne izvede
prilagoditev priključka v skladu z odločbo iz prejšnjega člena. |
(2)
Ne glede na določbo prejšnjega odstavka lahko občinska uprava (režijski
obrat) z odločbo ukine ali spremeni prometno ureditev na priključku na
občinsko cesto, če se priključek nahaja na območju, kjer se mora izvesti
ukrep za varstvo občinske ceste in zavarovanje prometa na njej, ali to
zahteva sprememba prometne ureditve na občinski cesti. Strošek
nadomestnega priključka krije občina. |
(3)
Zoper odločbo iz prejšnjega odstavka je dovoljena pritožba na
župana(jo). |
|
26. člen |
(gradnja avtobusnih postajališč) |
(1)
Obračališča za avtobuse na rednih linijah se praviloma urejajo izven
vozišča. Avtobusna postajališča na glavni mestni cesti morajo biti zunaj
vozišča. |
(2) Ne
glede na določbo prejšnjega odstavka lahko pristojni organ v soglasju z
občinskim inšpektorjem pristojnim za ceste ter po posvetovanju s
policijo po presoji okoliščin, pomembnih za varnost prometa, izjemoma
izda soglasje za ureditev avtobusnega postajališča na vozišču glavne
ceste. Če ugotovi, da za tako postajališče ni več potrebe ali da je
postalo prometno nevarno, prekliče soglasje. |
(3) Pri
predvideni gradnji ali rekonstrukciji občinske ceste določi gradnjo
potrebnih avtobusnih postajališč in obračališč pristojni organ, ob
upoštevanju predlogov javnih prevoznikov. |
(4) Za
gradnjo avtobusnih postajališč zunaj vozišča glavne ceste, ki niso v
občinskem prostorskem planu ali planu razvoja in vzdrževanja občinskih
cest, mora predlagatelj pridobiti soglasje pristojnega organa. Stroške
gradnje avtobusnega postajališča krije njen predlagatelj. Tako zgrajeno
avtobusno postajališče postane del občinske ceste. |
|
27. člen |
(obveznost obveščanja o posegih v občinsko cesto) |
(1)
Investitorji oziroma upravljavci objektov in naprav v ali ob cestnem
telesu, morajo, kadar nameravajo graditi ali rekonstruirati svoje
objekte in naprave v občinski cesti, o tem obvestiti pristojni organ
najmanj 5 (pet) delovnih dni pred začetkom del, da ta lahko svoja
nameravana dela uskladi z gradnjo oziroma rekonstrukcijo teh objektov in
naprav in mu dati na razpolago načrte in podatke, potrebne za uskladitev
del. |
(2)
Določbe prejšnjega odstavka veljajo smiselno tudi za pristojni organ, ki
mora o gradnji ali rekonstrukciji občinske ceste obvestiti investitorje
oziroma upravljavce drugih objektov in naprav v ali ob cestnem telesu
najmanj 30 (trideset) dni pred pričetkom del, da ti lahko svoja dela
uskladijo z gradnjo oz. rekonstrukcijo ceste. |
|
28. člen |
(koncesija za gradnjo občinske ceste) |
Domača
in tuja pravna ali fizična oseba lahko pridobi koncesijo za graditev
občinske ceste in objektov na njej. Koncesija se podeli skladno z
zakonom. |
|
IV. Upravljanje občinskih cest |
|
29. člen |
(upravljavec občinskih cest) |
(1)
Upravljavec
občinskih cest je občinska uprava (režijski obrat) Občine Črna na
Koroškem (v nadaljnjem besedilu: upravljavec občinske ceste).
|
(2)
Občinska uprava
(režijski obrat) upravlja tudi z nekategoriziranimi in drugimi
prometnimi površinami, ki se uporabljajo za javni cestni promet. |
|
30. člen |
(plan razvoja in vzdrževanja občinskih cest) |
(1)
Plan razvoja in vzdrževanja občinskih cest, s katerim se določijo
prednostne naloge razvoja in vzdrževanja občinskih cest, viri sredstev
za njihovo uresničevanje ter letna dinamika njihovega uresničevanja,
sprejme občinski svet na predlog župana(je). |
(2) V
letnem planu razvoja in vzdrževanja občinskih cest se del sredstev
rezervira za financiranje izvedbe ukrepov na občinskih cestah, ki so
potrebni zaradi naravnih in drugih nesreč ali izrednih dogodkov na
občinskih cestah (odpravljanje posledic elementarnih in drugih nezgod,
zmrzlinskih poškodb, odpravljanje nepredvidenih ovir na občinskih cestah
ipd.) in izvedbe tistih ukrepov, ki jih je odredil občinski inšpektor za
ceste, niso pa sestavni del rednega vzdrževanja in obnavljanja občinskih
cest po tem planu. |
|
31.
člen |
(opravljanje strokovnih nalog za občinske ceste) |
Strokovno tehnične, razvojne, organizacijske in upravne naloge za
graditev, vzdrževanje in varstvo občinskih cest opravlja občinska uprava
(režijski obrat), pristojen za gospodarske dejavnosti in urejanje
prostora. |
Te
obsegajo zlasti: |
·
izdelavo strokovnih podlag za načrtovanje razvoja in vzdrževanja
občinskih cest in izdelavo osnutkov teh planov; |
·
naloge v zvezi z rednim vzdrževanjem občinskih cest; |
·
naloge nadzora nad stanjem občinskih cest; |
·
izvajanje postopkov za oddajanje gradbenih in vzdrževalnih del na
občinskih cestah, za katere je predpisana izbira izvajalca na podlagi
javnega razpisa; |
·
izvajanje postopkov za izbiro izvajalca rednega vzdrževanja občinskih
cest; |
·
naloge v zvezi z investicijami v občinske ceste; |
·
vodenje predpisanih evidenc o občinskih cestah in zagotavljanje podatkov
za potrebe izračuna zagotovljene porabe občine in vodenja združene
evidence o javnih cestah; |
·
organiziranje štetja prometa na občinskih cestah in obdelave zbranih
podatkov; |
·
spremljanje prometnih tokov na občinskih cestah in priprava predlogov
sprememb njihove prometne ureditve in prometne ureditve na državnih
cestah, ki potekajo skozi Občino Črna na Koroškem; |
·
naloge obveščanja javnosti o stanju občinskih cest in prometa na njih; |
·
izdajanje soglasij ter projektnih pogojev, določenih z ukrepi za varstvo
občinskih cest in za zavarovanje prometa na njih; |
·
priprava programov in organizacija izdelave raziskovalnih in razvojnih
nalog za občinske ceste ter sodelovanje z Direkcijo Republike Slovenije
za ceste in drugimi občinami pri pripravi in uresničevanju teh
programov; |
·
izvajanje drugih nalog, določenih s tem odlokom in drugimi predpisi. |
·
|
32. člen |
(financiranje občinskih cest) |
(1)
Sredstva za graditev in vzdrževanje občinskih cest se zagotavljajo v
proračunu Občine Črna na Koroškem ter iz drugih virov. |
(2)
Občinski svet Občine Črna na Koroškem lahko predlaga Vladi Republike
Slovenije, da predpiše posebno povračilo za uporabo občinske ceste in
objektov na njej, ki poteka po območju s statusom zavarovanega naravnega
bogastva in določi prometno ureditev in nivo njenega vzdrževanja.
|
(3)
Če je
za vzdrževanje te ceste dana koncesija, se z zbranimi sredstvi povračila
krijejo stroški njenega vzdrževanja. |
|
V. Vzdrževanje občinskih cest |
|
33. člen |
(odgovornost za stanje občinskih cest) |
(1)
Redno vzdrževanje občinskih cest je obvezna gospodarska javna služba, ki
obsega vzdrževalna dela za ohranjanje občinskih cest v stanju, ki
zagotavlja varnost in prevoznost občinskih cest, nadzor nad stanjem
občinskih cest in cestnega sveta ter vzpostavitev prevoznosti cest ob
naravnih in drugih nesrečah (v nadaljnjem besedilu: redno vzdrževanje). |
(2)
Redno vzdrževanje občinskih cest se zagotavlja na podlagi predpisov, ki
urejajo gospodarske javne službe. |
(3)
Obnovitvena dela na občinskih cestah se oddajajo v izvedbo na podlagi
javnega razpisa. Obnovitvena dela oddaja občinska uprava (režijski
obrat) po postopku in pod pogoji, ki so z zakonom določeni za oddajo
javnih naročil. |
|
34. člen |
(elementi koncesijskega akta) |
(1)
Sklep o javnem razpisu za pridobitev koncesionarja iz 27. člena sprejme
župan(ja) na predlog občinskega sveta. |
(2)
Občino kot koncedenta zastopa pristojni organ, razen v primerih, ko je s
tem odlokom ali statutom občine določeno drugače. |
(3) O
izbiri koncesionarja se odloči z upravno odločbo. Koncesijsko pogodbo
sklene župan(ja). |
(4)
Koncesionar mora v primeru stavke svojih delavcev zagotoviti vzdrževanje
občinskih cest v obsegu in pod pogoji, določenimi s predpisi o javnih
cestah. |
|
35.
člen |
(vzdrževanje križišč in križanj) |
Za
vzdrževanje križišč občinskih cest z nekategoriziranimi cestami, po
katerih je dovoljen javni promet, je pristojna občinska uprava. |
|
36. člen |
(vzdrževanje cest ob preusmeritvah prometa) |
(1)
Občinska uprava lahko zaradi zapore občinske ceste začasno preusmeri
promet na državno cesto ali nekategorizirano cesto, po kateri je
dovoljen javni promet. |
(2) Za
preusmeritev prometa z občinske ceste na nekategorizirano cesto, po
kateri je dovoljen javni promet, mora pristojni organ predhodno
pridobiti soglasje lastnika te ceste ali od njega pooblaščenega
upravljavca ceste. Če je med preusmeritvijo prometa z občinske ceste na
nekategorizirano cesto, po kateri je dovoljen javni promet, treba
povečati obseg vzdrževanja te ceste ali pa jo je treba pred tem
usposobiti za prevzem dodatnega prometa, krije stroške teh ukrepov
predlagatelj preusmeritve prometa. Za preusmeritev prometa z občinske
ceste na državno cesto je potrebno predhodno pridobiti pogoje in
soglasje upravljavca državne ceste. |
|
37. člen |
(čiščenje javnih cest in izvajanje drugih javnih služb) |
(1) Za
zagotovitev neoviranega prometa vozil in pešcev v prometnih konicah
lahko pristojni organ določi: |
·
območje najpomembnejših prometnih površin (cest, ulic, trgov) ter čas
oziroma obdobje dneva, v katerem ni dovoljeno opravljati njihovega
čiščenja; |
·
obdobje dneva, v katerem se na določenih prometnih površinah (ulicah,
trgih) ne sme opravljati zbiranja komunalnih odpadkov, ki bi oviralo
promet, ter izvajanje drugih javnih služb; |
·
območja in/oziroma obdobja dneva omejitve dostave. |
(2)
Zaradi temeljitega čiščenja javnih cest lahko pristojni organ začasno
prepove parkiranje motornih vozil na delu javne ceste. |
|
VI. Varstvo občinskih cest |
|
38. člen |
(varovalni pas ob občinski cesti) |
(1) Da
se preprečijo škodljivi vplivi posegov v prostor ob občinski cesti, na
občinsko cesto in promet na njej, je ob teh cestah varovalni pas, v
katerem je raba prostora omejena. |
(2)
Gradnja in rekonstrukcija gradbenih objektov ter postavljanje kakršnih
koli drugih objektov in naprav v varovalnem pasu občinske ceste, so
dovoljeni le s soglasjem pristojnega organa. |
(3)
Soglasje iz prejšnjega odstavka se izda, če s predlaganim posegom v
varovalnem pasu niso prizadeti interesi varovanja občinske ceste in
prometa na njej ter njene širitve zaradi prihodnjega razvoja prometa.
|
(4)
Predlagatelj nameravanega posega v varovalni pas občinske ceste nima
pravice zahtevati izvedbe ukrepov za zaščito pred vplivi ceste in
prometa na njej, določenih s 25. členom tega odloka. |
(5)
Varovalni pas, ki se meri od zunanjega roba cestišča v smeri prečne in
vzdolžne osi, pri premostitvenih objektih pa od tlorisne projekcije
najbolj izpostavljenih robov objekta na zemljišče, znaša: |
·
za lokalne ceste (LC) 4 m, |
·
za javne poti (JP) 3 m. |
(6)
Opravljanje del zunaj varovalnega pasu občinske ceste, ki bi lahko
povzročila spremembo vodostaja oziroma višine podzemnih voda in tako
vplivala na občinsko cesto ali objekte na njej ter ovirala ali ogrožala
promet na njej, je dovoljeno le s soglasjem pristojnega občinskega
organa. |
(7) V
nobenem primeru pa ni dovoljen kakršen koli trajni poseg lastnika
nepremičnine v pas, ki se od roba cestišča nahaja 1,0 m. |
(8)
Določbe prejšnjega odstavka se ne uporabljajo za območja, ki so drugače
urejena s prostorskimi akti. |
|
39. člen |
(opravljanje del ob in na občinski cesti in posebna uporaba javne
površine) |
(1)
Soglasje pristojne občinske uprave (režijskega obrata) je potrebno tudi
za vse omejitve javne uporabe javnih cest in drugih javnih površin, kot
jo zlasti terja: |
·
postavitev fasadnih odrov in ograj za zavarovanje gradbišč;
|
·
ureditev gradbišč; |
·
začasno deponiranje gradbenega in drugega materiala; |
·
izvedba športnih, kulturnih in drugih prireditev; |
·
postavitev kioskov, telefonskih govorilnic, stojnic in druga oblika
širjenja gostinskega, trgovskega ali drugega poslovanja;
|
·
zavarovanje delovnih in bivalnih pogojev; |
·
prekopavanje, spodkopavanje in opravljanje drugih del, postavitev ali
napeljava nadzemnih telefonskih, telegrafskih in drugih kabelskih vodov,
nizkonapetostnih električnih oziroma napajalnih vodov, kanalizacije,
vodovoda in drugih podobnih naprav. |
(2) Če
je zaradi gradbenih del potrebno zasesti pločnik ali drugo površino
zaradi postavitve gradbenih odrov, mora izvajalec del speljati prehod za
pešce pod odrom. Prehod za pešce mora biti zavarovan pred padanjem
materiala, osvetljen ter urejen po veljavnih predpisih, tako da je hoja
varna. Če se pločnik nahaja ob državni cesti, je potrebno pridobiti
soglasje Direkcije RS za ceste. |
(3) V
primeru večjih prireditev ali organizacije gradbišč, tudi če so izven
javnih površin, vendar vplivajo na odvijanje prometa, lahko pristojni
organ na vlogo prireditelja oziroma izvajalca ter po pridobljenem mnenju
izvajalca rednega vzdrževanja, začasno spremeni prometni režim ali omeji
promet. Pristojni organ lahko pred izdajo soglasja za uporabo javne
ceste oziroma javne površine od stranke zahteva predložitev strokovne
študije s podrobnim predlogom začasnih rešitev. |
(4) Soglasje
pristojnega občinskega organa je potrebno za podiranje dreves,
spravljanje lesa ali opravljanje izkopov, vrtanje ali druga dela na
občinski cesti ali na zemljiščih ali na objektih vzdolž občinske ceste,
ki bi lahko ovirala ali ogrožala promet, poškodovala cesto ali povečala
stroške njenega vzdrževanja. |
(5)
Prepovedano je
začasno ali trajno zasesti občinsko cesto ali njen del ali izvajati ali
opustiti kakršna koli dela na cesti ali na zemljišču ali objektih ob
občinski cesti, ki poškodujejo ali ki bi lahko poškodovala cesto ali
objekte na njej ali ovira in ogroža ali ki bi lahko ovirala in ogrožala
promet na cesti. |
(6)
Za izvedbo
delne ali popolne zapore občinske ceste je potrebno soglasje pristojnega
občinskega organa. |
|
40. člen |
(omejitev uporabe
občinske ceste) |
(1) Upravni organ
lahko z odločbo začasno, največ za dobo enega leta, prepove ali omeji
uporabo občinske ceste ali njenega dela (omejitev prometa posameznih
vrst vozil, zmanjšanje dovoljene skupne mase, osne obremenitve ali
dimenzij vozil, zmanjšanje dovoljene hitrosti vozil in drugi ukrepi), če
je občinska cesta v takem stanju: |
·
da promet po
njej ni mogoč ali je mogoč samo promet posameznih vrst vozil,
|
·
da bi promet
posameznih vrst vozil povzročil pospešeno propadanje te ceste, ali
|
·
če to terjajo
utemeljeni razlogi, ki se nanašajo na zavarovanje ceste in varnost
prometa na njej (npr. posebne razmere zaradi snega, poledice, odjuge,
močnega vetra, burje, nenadne poškodbe ceste ali ovire na cesti).
|
(2) Upravni organ
mora o ukrepih, ki jih utemeljujejo razlogi iz prve ali druge alineje
prejšnjega odstavka, obvestiti policijo in občinskega inšpektorja
najmanj 7 (sedem) dni ter javnost po sredstvih javnega obveščanja
najmanj 3 (tri) dni pred njihovo označitvijo s prometno signalizacijo na
občinski cesti. |
(3) Prepovedi in
omejitve prometa, katerih trajanje je iz razlogov, določenih v prvem
odstavku tega člena, daljše od enega leta, določi župan(ja).
|
(4) Ukrepe, ki jih
utemeljujejo razlogi iz tretje alineje prvega odstavka tega člena, lahko
izvedeta tudi vzdrževalec in vodja intervencije ob naravnih in drugih
nesrečah. O teh ukrepih se morajo nemudoma obvestiti policija, občinski
inšpektor in javnost po sredstvih javnega obveščanja. Vzdrževalec in
vodja intervencije ob naravnih in drugih nesrečah morata o teh ukrepih
obvestiti tudi upravni organ. |
|
41. člen |
(obveznost plačila komunalnega prispevka) |
Za
priklop naj javno cesto se plača predpisan komunalni prispevek po Odloku
o komunalnem prispevku. |
|
42. člen |
(posebni parkirni prostori) |
(1)
Občinski svet lahko določi varovane parkirne prostore ter druge posebne
parkirne prostore, za katerih uporabo se pod splošnimi pogoji plačuje
parkirnina. Upravljanje takih parkirišč se obravnava kot izbirna lokalna
gospodarska javna služba, pri čemer se varovanje parkirišč izvaja preko
podelitve koncesije osebi zasebnega prava, pobiranje parkirnine na
drugih posebnih parkirnih prostorih pa se izvaja v režiji. Tarife in
pogoji upravljanja se uredijo na podlagi koncesijskega akta oziroma
odloka o javni službi v režiji. |
(2)
Rezervirane parkirne prostore za potrebe pravnih ter fizičnih oseb v
zvezi z opravljanjem njihove dejavnosti in tarife za njihovo uporabo
lahko določi župan(ja), ki tudi odda te prostore v uporabo s pogodbo v
postopku, določenim z zakonom. Postopek oddaje vodi pristojni organ.
|
(3)
Rezervirane parkirne prostore za potrebe avtošol, postajališč za avto
taksi vozila, rezervirane parkirne prostore za invalide in druge posebne
parkirne prostore (npr. za službene potrebe zdravstvenih in socialnih
ustanov ter upravnih organov) in njihovega uporabnika lahko določi
občinska uprava (režijski obrat). Razmerja se uredijo s pogodbo.
|
(4)
Občina lahko zaračuna takso oziroma drugo obliko plačila (npr.
parkirnina) za parkiranje na za ta namen določenih javnih površinah.
Parkirne površine, vrsta in način določitve, se določijo s posebnim
odlokom. |
|
43. člen |
(rezervirani parkirni prostori za invalide) |
(1)
Rezervirani parkirni prostori za invalide so lahko osebni. Osebni
parkirni prostor se uredi na javni površini v neposredni bližini
stalnega prebivališča invalidne osebe, ki sama upravlja prilagojeno
motorno vozilo, če prebivališče take osebe ne razpolaga s funkcionalno
površino, ki bi jo bilo mogoče za to prednostno posebej urediti, na
podlagi izdanega soglasja pristojnega organa. |
(2) Na
vertikalni signalizaciji osebnega rezerviranega parkirnega prostora za
invalida se označi registrska številka osebnega avtomobila, ki je edino
pooblaščeno za uporabo takega prostora, uporabnik pa zanj ne plačuje
občinske takse in stroškov ureditve in vzdrževanja. |
(3)
Občinski svet lahko s pravilnikom uredi podrobne pogoje in postopek za
urejanje osebnih parkirnih prostorov za invalide, njihovo evidenco,
oznake in druge zadeve, potrebne za izvajanje določb tega člena. |
|
44. člen |
(spremljajoče dejavnosti ob občinski cesti) |
(1)
Površine za opravljanje spremljajočih dejavnosti, določene v skladu z
določbo drugega odstavka 21. člena tega odloka, in površine, ki jih za
te namene pristojni organ določi ob obstoječih cestah, ta organ na
podlagi postopka, določenega z zakonom, odda najugodnejšemu ponudniku za
opravljanje te dejavnosti. |
(2)
Razmerja v zvezi s postavitvijo objektov in naprav za opravljanje
spremljajočih dejavnosti in drugimi pogoji rabe površin iz prejšnjega
odstavka, se uredijo s pogodbo, ki jo podpiše župan(ja).
|
(3) Za
vsako gradbeno spremembo objektov in naprav za opravljanje spremljajočih
dejavnosti ali spremembo dejavnosti, je potrebno soglasje pristojnega
organa. |
|
45. člen |
(prehod za vozila) |
(1)
Kdor si želi zagotoviti nemoteno uporabo priključka za prehod vozil, v
primeru, da mora pri tem prečkati javni pločnik ali, da ga sicer pri
uporabi priključka ovirajo morebiti parkirana vozila na občinski cesti,
lahko pridobi soglasje pristojnega organa za enotno označitev zakonito
urejenega priključka z napisom »prehod za vozila« in ustrezno
signalizacijo, ki mu zagotavlja tako nemoteno prečkanje pločnika, kot
prepoveduje parkiranje vseh vozil oziroma onemogočanje prehoda vozil na
območju priključka. |
(2)
Občinski svet lahko s pravilnikom določi natančne pogoje in postopek za
izvajanje določb prvega odstavka tega člena, vključno z enotno
označitvijo prehodov za vozila. |
|
VII. Ukrepi za varstvo prometa na občinskih cestah |
|
46. člen |
(izdaja soglasja za zaporo občinske ceste) |
(1)
Vloga za delno ali popolno zaporo občinske ceste mora biti vložena
najmanj 15 (petnajst) dni pred predlaganim rokom zapore ceste in mora
vsebovati podatke o lokaciji, vrsti in obsegu del, zaradi katerih se
predlaga delna ali popolna zapora ceste, o načinu in času trajanja
njihove izvedbe ter prometno tehnično dokumentacijo začasne prometne
ureditve v času delne ali popolne zapore ceste. Izdajatelj soglasja za
zaporo ceste lahko spremeni čas in trajanje zapore ceste, zlasti če se
ta predlaga med prireditvami, predvidenimi s koledarjem večjih športnih
prireditev, med turistično sezono ali med povečanimi prometnimi
obremenitvami. |
(2) Soglasje za delno ali popolno zaporo občinske ceste izda občinska
uprava (režijski obrat) in ga vroči predlagatelju zapore. O izdaji
soglasja mora občinska uprava (režijski obrat) obvestiti policijo,
pristojni inšpekcijski organ za ceste in izvajalca rednega vzdrževanja
cest, na katero se soglasje nanaša. |
(3) S
soglasjem za zaporo občinske ceste se določijo pogoji za izvedbo zapore
ceste, preusmeritve prometa zaradi zapore ceste in čas njenega trajanja.
|
(4)
Določba prejšnjega odstavka o vsebini vloge za zaporo občinske ceste
zaradi del na cesti, se smiselno uporablja tudi za športne in druge
prireditve na občinski cesti. |
(5)
Stroške za izvedbo zapore ceste in preusmeritve prometa zaradi zapore
ceste krije njen predlagatelj. |
(6)
Zaporo postavi izvajalec rednega vzdrževanja občinskih cest, ki mora o
njej in o preusmeritvi prometa obvestiti policijo, pristojno občinsko
redarstvo in pristojni inšpekcijski organ za ceste najmanj 3 (tri) dni
pred prvo zaporo ceste ter javnost na krajevno običajen način.
|
|
47.
člen |
(prometna signalizacija na občinskih cestah) |
(1)
Občinske ceste morajo biti opremljene s predpisano prometno
signalizacijo in prometno opremo, kot to določa veljavna zakonodaja. |
(2)
Na občinski cesti se smejo postavljati table in napisi, ki opozarjajo na
kulturni in zgodovinski spomenik ter naravno znamenitost ali turistično
pomembno območje ali naselje in podobno (turistična in druga obvestilna
signalizacija), samo v skladu s predpisi o prometni signalizaciji. O
predlogu zainteresirane pravne ali fizične osebe za postavitev
turistične in druge obvestilne signalizacije odloča občinska uprava
(režijski obrat). Občinska uprava (režijski obrat) ima pravico do
povrnitve stroškov za postavitev signalizacije, njeno vzdrževanje in
odstranitev. |
|
48.
člen |
(obveščanje in oglaševanje ob občinski cesti) |
(1)
Postavljanje tabel, napisov in drugih objektov ali naprav za slikovno
ali zvočno obveščanje in oglaševanje je ob občinskih cestah zunaj
naselja v varovalnem pasu ceste dovoljeno le v skladu z občinskimi akti.
Občinska uprava (režijski obrat) lahko izda soglasje za njihovo
postavitev znotraj te razdalje samo, če so obvestila pomembna za
udeležence v prometu in zanje ni predpisana prometna signalizacija,
oziroma če se oglašuje gospodarski subjekt, ki dejavnost izvaja v
stavbi, zgrajeni v varovalnem pasu občinske ceste. S soglasjem se
določijo pogoji njihove postavitve, vzdrževanja in odstranitve. |
(2)
Table, napisi in drugi objekti in naprave iz prejšnjega odstavka, se ob
občinskih cestah v naselju lahko postavijo le izven preglednega polja,
pregledne berme in območja vzdolž vozišča ceste, določenega za
postavitev prometne signalizacije ter le s soglasjem občinske uprave
(režijski obrat). |
|
49. člen |
(prometna ureditev na posameznih območjih) |
(1) O
določitvi območij umirjenega prometa, območij za pešce in območij
umirjene hitrosti, odloča občinski svet z odlokom. |
(2) Z
odlokom iz prvega odstavka se župana(jo) pooblasti, da za ustrezna
območja sprejme načrt prometne ureditve, s katerim se celovito določi
popolna prometna signalizacija na njih. |
(3) Ob
sprejemanju ukrepov, za katere je župan(ja) pooblaščen s predpisom o
varnosti v cestnem prometu v naseljih, je dolžna določiti tudi potrebno
prometno signalizacijo, kar je pristojnost tudi ob pomembnejših oziroma
večjih spremembah prometnega režima. |
|
50.
člen |
(investicijska
vzdrževalna dela in vzdrževalna dela v javno korist) |
(1) Investicijska
vzdrževalna dela so tista dela na občinskih cestah, s katerimi se ne
spremeni zmogljivost ceste, velikost njenih posameznih delov, obseg
napeljav, naprav in opreme ter druge infrastrukture v območju občinske
ceste, s katero se ne sme posegati izven območja cestnega sveta; vsebuje
tudi izvedbo izboljšav v območju cestnega sveta, ki so povezane z
varnostjo občinske ceste. |
(2) Po izvedbi
investicijskih vzdrževalnih del iz prejšnjega odstavka, mora izvajalec
del najkasneje v roku 30 (trideset) dni po končanju del, podati
pristojnemu organu izjavo o dokončanju del. Po prejemu izjave o
dokončanju del ali po poteku roka iz prejšnjega stavka, pristojni organ
z izvajalcem del in odgovornim nadzornikom del opravi pregled izvedenih
del. Investicijska vzdrževalna dela se zaključijo z zapisnikom.
|
(3) Vzdrževalna dela
v javno korist so izvedba rekonstrukcije občinske ceste, s katero se
spremeni zmogljivost ceste, velikost njenih posameznih delov, obseg
napeljav, naprav in opreme ter druge infrastrukture v območju občinske
ceste, s katero se ne sme posegati izven območja ceste; vsebuje tudi
izvedbo izboljšav, ki so povezane z varnostjo občinske ceste.
|
(4) Ob delih iz
prejšnjega odstavka se lahko zgradijo tudi nezahtevni pomožni
infrastrukturni in drugi objekti, ki jih pogojuje načrtovana
rekonstrukcija ceste (oporni in podporni zidovi, nadhodi, podhodi,
prepusti, protihrupne ograje in podobno), ter objekti gospodarske javne
infrastrukture, ki jih je v območju ceste treba zgraditi ali prestaviti
zaradi rekonstrukcije občinske ceste. |
(5) Kot vzdrževalna
dela v javno korist se lahko izven območja ceste izvajajo ukrepi,
namenjeni varovanju ceste pred padajočim kamenjem in drevjem (lovilne
mreže, zaščitne mreže in palisadne stene), če je predhodno pridobljena
stvarna služnost. |
(6) Investicijska
vzdrževalna dela in vzdrževalna dela v javno korist, ki se izvajajo
zaradi odprave posledic prometnih in drugih nesreč ter izrednih dogodkov
ali med njihovo odpravo, se izvajajo na podlagi projektne dokumentacije,
izdelane po nastanku prometne in druge nesreče oziroma izrednega
dogodka, če to ne ovira odpravljanja škodljivih posledic. Za tovrstna
vzdrževalna dela se investicijska dokumentacija ne izdeluje, razen
dokumenta o identifikaciji investicijskega projekta in poročila o
izvedbi investicije. |
(7) Če se
rekonstrukcijska dela, ki se štejejo kot vzdrževalna dela v javno
korist, izvajajo pod prometom, mora načrt organizacije gradbišča
obsegati tudi elaborat zapore ceste, ki vsebuje prikaz načina in poteka
začasnih cest ter posebne pogoje njihove uporabe. Če se za začasno cesto
uporabi dokončana posamezna faza rekonstruirane ceste, ter v primeru, ko
je rekonstrukcija končana in še ni izdano soglasje iz devetega odstavka
tega člena, lahko izvajalec rednega vzdrževanja ceste konča zaporo
prometa in pod posebnimi pogoji dovoli začasno uporabo ceste, če je
odgovorni nadzornik izvedenih del predhodno podal pisno izjavo, da so
dela opravljena skladno s tehničnimi zahtevami in je zagotovljena
varnost občinske ceste. |
(8) Po izvedbi
vzdrževalnih del v javno korist mora izvajalec del najkasneje v roku 30
(trideset) dni po končanju del podati upravljavcu ceste izjavo o
dokončanju del, na podlagi katere upravljavec ceste opravi pregled
izvedenih del. Če izvajalec del izjave o dokončanju del ne poda v roku
iz prejšnjega stavka, upravljavec ceste v roku 5 (petih) dni po preteku
30 (trideset) dnevnega roka opravi pregled izvedenih del.
|
(9) Po opravljenem
pregledu pristojni organ zapisniško odredi odpravo ugotovljenih
pomanjkljivosti ali izda soglasje za izročitev ceste, cestnega odseka
ali cestnega objekta v neomejeno uporabo, če ni pomanjkljivosti, oziroma
v začasno omejeno uporabo, do odprave pomanjkljivosti. |
|
Vzdrževanje drugih javnih površin |
|
I.
Gospodarska javna služba |
|
51. člen |
(opredelitev javnih
površin) |
(1) Kot javne
površine, ki jih po tem odloku ureja občinska uprava (režijski obrat),
se štejejo nekategorizirane občinske javne poti, ki jih ne opredeljuje
Odlok o kategorizaciji občinskih cest, javna parkirišča, rezervirani in
posebni parkirni prostor ter druge javne površine, ki predstavljajo
javno dobro in so v upravljanju Občine Črna na Koroškem, ne glede na
lastninsko pravico. |
(2) Kot javno
površino po tem odloku se obravnava tudi prostor nad javnimi površinami
iz prejšnjega odstavka tega člena. |
52. člen |
(javne površine) |
Javne površine po tem
odloku, ki sodijo v obseg javne službe, so: |
·
javne poti,
|
·
ulice,
pločniki, trgi, ki so pretežno namenjeni pešcem, |
·
peš poti in
površine za pešce, |
·
podhodi,
nadhodi, pasaže, |
·
javna otroška
igrišča, |
·
javna športna
igrišča, |
·
tržnice in
|
·
površine ob
spomeniških in zgodovinskih objektih, |
·
skupaj z
urbano, prometno in drugo opremo, ki je namenjena uporabnikom teh
površin. |
53. člen |
(gospodarska javna služba) |
Vzdrževanje drugih javnih površin se izvaja v okviru občinske uprave –
režijskega obrata. |
|
54. člen |
(vsebina javne službe) |
(1)
Izvajanje javne službe in vzdrževanje javnih površin obsega:
|
1.
vzdrževanje javnih prometnih površin oziroma trgov in ulic ter
pripadajoče infrastrukture prometnih površin po merilih, ki veljajo za
javne ceste ter drugih javnih površin v obsegu in v časovnih presledkih;
|
2.
čiščenje, pometanje in pranje javnih cest ter praznjenje in vzdrževanje
košev za smeti, kot elementov mestne opreme na javnih krajih;
|
3.
vzdrževanje in tekoče urejanje parkov, drevoredov, zelenic in drugih
javnih nasadov oziroma javnih površin, zlasti pa: |
·
negovanje in obnavljanje gozdnega in parkovnega drevja, grmičevja,
cvetličnih nasadov in trat; |
·
zatiranje plevela in drugih rastlin, ki ovirajo rast parkovnih rastlin
oziroma ogrožajo zdravje ljudi; |
·
varstvo rastlin pred požarom, mrazom, sušo, poplavo, rastlinskimi
boleznimi, škodljivci in poškodbami; |
·
čiščenje suhih vej, odpadnega listja in drugih odpadkov ter po
posledicah elementarnih nezgod; |
·
vzdrževanje in obnavljanje poti, meteorne kanalizacije, ograj,
vodometov, klopi, posod za odpadke, igral in drugih elementov mestne
opreme; |
·
postavljanje, vzdrževanje in obnavljanje opozorilnih napisov (prepovedi,
usmerjanje in podobno) na javnih površinah; |
4.
tekoče in interventno vzdrževanje in obnovo tlakov, robnikov, bankin,
sistema odvodnjavanja in drugih elementov prometnih površin,
postavljanje in obnavljanje talne in vertikalne signalizacije (razen
svetlobne), skrb za pravilno vegetacijo, postavljanje in vzdrževanje
elementov mestne opreme, postavljene na ali ob vzdrževanih površinah ter
vodenje ustreznih katastrov in evidenc; |
5.
priprava programov investicijskega vzdrževanja in drugih zahtevnejših
posegov in organizacije njihove izvedbe po dogovoru s pristojnim
organom. |
(2)
Izvajalec ureja in vzdržuje tudi tiste površine, ki predstavljajo
funkcionalno celoto s parkom, zelenico, prometno oziroma drugo površino,
za katere vzdrževanje je pooblaščen, če je za to podan javni interes ter
elemente mestne opreme na teh površinah. |
(3)
Služba obsega tudi strokovna opravila, potrebna za pravočasno pripravo
pogojev za tekoče vzdrževanje javnih površin in urejanje nasadov na
njih. |
(4) V
to gospodarsko javno službo sodi tudi vzdrževanje in urejanje posameznih
dreves in drugih nasajenih rastlin, rastočih v naseljih na javnih
površinah. |
|
55. člen |
(financiranje javne službe in njen letni plan) |
(1)
Služba se financira iz proračuna, v skladu z njenim letnim planom in
plani izvajalca. S temi akti morajo biti znotraj letnega plana javne
službe ločeno obravnavane javne ceste ter druge javne površine. Poleg
tega mora biti v planu podan ločen prikaz predvidenih rednih
vzdrževalnih del ter obnovitvenih del. |
(2) Z
letnim planom se določa obseg opravljanja dejavnosti po posameznih
njenih sestavinah in prostoru ter periodičnost opravljanja posameznih
rednih opravil. |
56. člen |
(javno dobro) |
Javni
parki, javna igrišča in druge javne površine, ki so predmet obravnave po
tem poglavju odloka, so javno dobro v lasti občine in jih nihče ne more
odtujiti, niti jim spreminjati namembnost brez odločitve občinskega
sveta. |
|
57. člen |
(javna pooblastila) |
Pristojni organ določa pogoje in daje soglasja za posege v prostor in
okolje, ki zadevajo površine, ki jih vzdržuje izvajalec.
|
|
58. člen |
(kataster drugih javnih površin) |
(1)
Kataster z vsemi zbirkami podatkov je last Občine Črna na Koroškem in se
vodi skladno s predpisi in usklajeno s standardi in normativi
geografskega informacijskega sistema. |
(2)
Kataster se vodi v obliki elektronske baze podatkov, ki mora biti občini
neprekinjeno dostopna (»on-line«). |
(3)
Skladno z določili zakona, ki ureja dostop do informacij javnega
značaja, je občinska uprava prosilcem dolžna posredovati vse informacije
iz katastra, razen tistih informacij, za katere isti zakon določa, da
prosilcem ne smejo biti posredovane. Informacije javnega značaja, ki se
nanašajo na prosilca, se slednjemu posreduje brezplačno, za posredovanje
ostalih informacij javnega značaja, pa se prosilcem zaračunavajo
stroški, skladno z uredbo, ki ureja posredovanje informacij javnega
značaja. |
|
II. Javna snaga |
|
59. člen |
(prireditve na prostem) |
(1) Organizator
kulturnih, športnih in drugih javnih prireditev ter aktivnosti na
prostem, pri katerih nastajajo odpadki, mora v času trajanja prireditve
opremiti prireditveni prostor z ustreznimi posodami za zbiranje
odpadkov, ki jih najame pri izvajalcu javne službe za zbiranje odpadkov.
V primeru, da se na prireditvi pričakuje več kot 500 udeležencev, mora
zagotoviti prostor za zabojnike za: odpadni papir in karton, odpadno
embalažo iz stekla, odpadno plastično in kovinsko embalažo ter embalažo
iz sestavljenih materialov in za mešane komunalne odpadke.
|
(2) Po končani
prireditvi ali najkasneje v 12 urah po koncu prireditve je dolžan
organizator prireditve poskrbeti, da se prireditveni prostor počisti, in
prepustiti zbrane odpadke izvajalcu javne službe zbiranja najkasneje v
24 urah. |
(3) Če organizator
prireditve v roku iz drugega odstavka tega člena ne opravi čiščenja,
občinski inšpektor odredi, da to opravi pooblaščeni izvajalec javne
službe zbiranja na stroške organizatorja prireditve. |
|
60. člen |
(javne površine) |
(1)
Izvajalec javne službe na površinah, ki jih vzdržuje, in upravljavci
tržnic, sejmišč, igrišč, avtobusnih postajališč, parkov in parkirišč,
ulic, pločnikov in drugih površin, namenjenih prostemu dostopu javnosti,
morajo na površinah, ki jih vzdržujejo oziroma upravljajo, zagotoviti
stalno čistočo ter zagotoviti redno praznjenje tipiziranih košev za
odpadke in se z izvajalcem javne službe ravnanje z odpadki dogovoriti za
ustrezen odvoz odpadkov, če to ni urejeno neposredno po splošnih pogojih
delovanja te javne službe. |
(2)
Oseba iz prvega odstavka je dolžna na površine, ki jih vzdržuje oziroma
upravlja, namestiti potrebno število košev oziroma tipiziranih posod za
odpadke, jih redno vzdrževati in sproti popravljati ter dotrajane
nadomeščati z novimi. |
|
61. člen |
(odgovornost za javno snago) |
(1) Če
izvajalec vzdrževanja oziroma upravljavec površine oziroma objekta ne
zagotovi čistoče skladno s predhodnim členom, lahko pristojni nadzorni
organ odredi izvajanje ukrepov za vzdrževanje čistoče ustreznemu
izvajalcu. |
(2) V
primeru poškodovanja posod mora škodo poravnati tisti, ki jo je s svojim
ravnanjem povzročil. |
|
III. Varovanje drugih javnih površin |
|
62. člen |
(namembnost) |
(1)
Druge javne površine se smejo uporabljati samo za namene, ki izhajajo iz
njihovega značaja in so opredeljeni s prostorskimi akti ali drugimi
odločitvami občinskega sveta. Na njih je pod pogoji iz tega odloka in
veljavne zakonodaje, mogoče pridobiti posebno pravico uporabe.
|
(2)
Brez soglasja župana(je) ni mogoče pridobiti posebne pravice uporabe za
igrišča in za urejene zelene površine. |
(3) Na
javnih površinah, ki niso temu namenjene, je zlasti prepovedano:
|
·
vožnja in parkiranje motornih vozil; |
·
postavljanje ali hramba večjih predmetov ali kakršnih koli količin
odpadnega ali uporabnega materiala; |
·
prosto gibanje psov in drugih domačih živali ter onesnaževanje z
njihovimi iztrebki; |
·
lomljenje drevja ali grmovja, trganje cvetlic ali poškodovanje živih
mej; |
·
poškodovanje klopi, košev za smeti, igral, posod s cvetjem, svetilk ali
drugih elementov parkovne opreme; |
·
obešati
plakate in druge napise na drevje ali pa na za to nepredvidena mesta
oziroma objekte; |
·
z mazili,
živalskimi iztrebki ali drugimi snovmi namastiti ali onesnažiti javno
površino; |
·
odvajati na
javno površino vodo, odplake ali druge tekočine; |
·
voditi po
cesti konje ali druge živali, ki so tako podkovane, da lahko poškodujejo
javno površino; |
·
metati,
puščati ali odlagati cigaretne ogorke, žvečilne gumije, izpljunke, druge
človeške iztrebke ali druge odpadke ter na takšen način povzročiti
onesnaženje javne površine. |
(4) Na javnih
površinah je – razen uradnim organom v zvezi z opravljanjem uradnih
dejanj – posebej prepovedano voditi: |
1. govedo, konje,
drobnico in druge domače ali delovne živali; |
2. pse brez
povodca. |
(5) Ne glede na
določbo prejšnjega odstavka tega člena, lahko pristojni organ s
soglasjem dovoli vodenje živali po javnih površinah. Soglasje se izda,
če je zagotovljena varnost preostalih uporabnikov javnih površin ter
primerno ravnanje in oskrba živali. Z izdanim soglasjem se lahko
določijo tudi pogoji, pod katerimi se dovoli vodenje živali po javnih
površinah. |
(6) Soglasje iz
prejšnjega odstavka tega člena se izda, če prosilec zagotovi pogoje, da
pri uporabi javne površine ne bo prišlo do njenega onesnaženja oziroma
bo zagotovljeno takojšnje čiščenje v primeru onesnaženja ter pri uporabi
javne površine ne bo prišlo do njenega poškodovanja. |
|
63. člen |
(urejanje površin v urbanih naseljih) |
(1)
Skupne površine v uporabi lastnikov objektov v urbanih naseljih, ki jih
za potrebe izvajanja tega člena in tega odloka predstavlja ureditveno
območje občine, z izjemo kmetijskih in gozdnih površin na tem območju,
morajo lastniki objektov urejati in vzdrževati skladno z ureditvijo, ki
jo narekujejo prostorski akti, zlasti pa skladno z načrti ureditve
zelenih površin. |
(2)
Lastnik, uporabnik ali upravnik večstanovanjskega objekta, h kateremu
pripada zelena površina, ki je ne vzdržuje izvajalec (skupne površine,
vezane na objekte in/oziroma v uporabi lastnikov objektov), je odgovoren
za njeno vzdrževanje v skladu z načrti ureditve zelenih površin in
strokovnimi hortikulturnimi pravili. |
(3)
Oseba iz drugega odstavka je tudi odgovorna za stanje teh površin, s tem
da na teh površinah brez ustreznega upravnega dovoljenja ne sme
postavljati začasnih objektov (barak, drvarnic, nadstrešnic), ne sme
dopustiti kurjenja, odlaganja ali skladiščenja odpadnega ali drugega
materiala ter opravljanja gospodarske dejavnosti. |
|
64. člen |
(varovanje drevja v urbanih naseljih, pogozdovanje in urejanje
hudournikov ter deročih rek) |
(1)
Drevja na urbanih območjih ni dovoljeno sekati brez soglasja občinske
uprave. Soglasje ni potrebno za sekanje sadnega in nizkega okrasnega
drevja. |
(2)
Soglasje se izda na podlagi gozdarskega oziroma hortikulturnega
strokovnega mnenja. |
(3)
Soglasje ni potrebno za poseke na javnih površinah, ki jih izvede
izvajalec v primerih, ko drevo zaradi preraščenosti, fizičnega propada,
naravnih katastrof in drugih razlogov ogroža osebe, infrastrukturo,
varnost cestnega prometa ali premoženja. O takih primerih je izvajalec
dolžan nemudoma obvestiti pristojni organ. |
(4) Za
izdajo soglasja za posek drevesa ni potrebno mnenje iz drugega odstavka
v primerih, ko drevo ali nasad nista posebej zaščitena in ne rasteta na
meji funkcionalne površine objekta ter gre istočasno za primer:
|
·
da s posekom soglašajo lastniki večinskega dela objekta, h kateremu
funkcionalna površina pripada ali |
·
da je posek utemeljen zaradi varovanja zdravja oseb. |
(5)
Stroški poseka bremenijo: |
·
na javnih površinah – proračun občine; |
·
na funkcionalnih površinah objektov in na površinah v lastnini –
lastnike objektov oziroma površin. |
(6)
Vrsto in obseg del pri pogozdovanju ali urejanju hudournikov ter deročih
rek mora izvajalec del prilagoditi tako, da se zavaruje občinska cesta.
|
|
65.
člen |
(odstranitev zapuščenih vozil) |
Neregistrirana vozila, ki niso izrabljena vozila po predpisih o varstvu
okolja, ni dovoljeno puščati na javnih parkiriščih. Pooblaščena oseba
občinskega nadzora z odločbo odredi odstranitev vozila v skladu z
Odlokom o ravnanju z zapuščenimi vozili. |
|
66. člen |
(neupravičena uporaba javnih površin) |
(1) Ob
neupravičeni uporabi javne površine lahko pooblaščena oseba občinskega
nadzora izda odločbo o: |
·
takojšnji odstranitvi parkiranega vozila; |
·
takojšnji odstranitvi postavljenih predmetov ali materiala.
|
(2)
Ukrepi iz prvega odstavka se izvedejo na stroške tistega, ki jih je
povzročil s prepovedanim ravnanjem, kolikor ti nastanejo. |
|
67. člen |
(urejenost površin) |
Lastniki oziroma uporabniki nepremičnin, ki mejijo na občinske ceste ali
druge javne površine, so dolžni svoje nepremičnine urejati in vzdrževati
v skladu z ureditvijo, predpisano v prostorskih načrtih, skladno z
načrti ureditve zelenih površin oziroma jih čistiti, hortikulturno
urejati in vzdrževati tako, da so urejenega videza, da morebitno drevje
ali žive meje ne motijo preglednosti ceste in se ne razraščajo na
občinske ceste ali dele cest ali druge javne površine, da na njih ni
smeti ali drugih odpadkov ter da njihove nepremičnine ne odstopajo od
standarda urejenosti sosednjih površin. |
|
Izdajanje soglasij in dovoljenj |
|
68. člen |
(postopek za izdajo soglasij) |
(1)
Vlogi za izdajo soglasja za podiranje dreves, spravilo lesa, izkope,
prekope, podkope, vrtanja in opravljanje drugih del na zemljiščih ali na
objektih v območju javne ceste, ki bi lahko ovirala ali ogrožala promet,
poškodovala cesto ali povečala stroške njenega vzdrževanja prosilec, če
z zakonom ni določeno drugače, priloži: |
·
kopijo katastrskega načrta in zemljiškoknjižni izpisek ter
|
·
strokovno mnenje izvajalca rednega vzdrževanja ustrezne javne ceste.
|
(2)
Vlogi za izdajo soglasja mora prosilec, če z zakonom ni določeno
drugače, priložiti tudi: |
·
projekt ali ustrezni del projekta oziroma drugačen grafični prikaz
nameravanega posega oziroma uporabe ceste ali druge javne površine;
|
·
izjavo, da bo uporabljeni oziroma ogroženi del javne ceste oziroma druge
javne površine povrnil v prejšnje stanje do določenega roka ter da bo
prekopano javno cesto v primeru posedanja vzdrževal na svoje stroške še
najmanj v zakonsko določenem roku (odgovornost za solidnost gradnje) ter
|
·
strokovno mnenje izvajalca rednega vzdrževanja javne ceste oziroma javne
površine. |
(3) V
izdanem soglasju po vlogi iz drugega odstavka pristojni organ predpiše
rok dokončanja del na javni površini, način zavarovanja gradbišča, delno
ali popolno zaporo javne ceste za promet pešcev ali vozil na motorni
pogon in obvozne smeri, nadzor nad vzpostavitvijo ceste oziroma druge
javne površine v prejšnje stanje. |
V
soglasju pristojni organ lahko ob upoštevanju vseh okoliščin primera,
določi: |
·
da se morajo dela opraviti neprekinjeno ali samo v nočnem času oziroma
izven prometnih konic; |
·
da bo namesto upoštevanja izjave iz druge alineje drugega odstavka sam,
vendar na stroške prosilca in ob upoštevanju predpisov o javnih
naročilih, poskrbel za povrnitev javne ceste oziroma druge javne
površine v prejšnje stanje; |
·
da mora prosilec po povrnitvi v prejšnje stanje pridobiti strokovno
ekspertizo izvedenih del v obsegu, ki ga posebej določi pristojni organ.
|
(4) Za
večje posege v javne ceste in druge javne površine, predvsem za večja
vzdolžna prekopavanja cest, lahko pristojni organ s soglasjem zahteva
preplastitev celotne širine vozišča ali preplastitev celotnega voznega
pasu, po katerem se izvaja poseg. Pred izdajo soglasja pristojni organ
kot jamstvo za dobro izvedena dela lahko po presoji vseh okoliščin
primera zahteva garancijo banke ali drug ustrezni inštrument
zavarovanja. Če prosilec ne izpolni kakršne koli obveznosti iz soglasja,
potrebna dela opravi na njegove stroške izvajalec rednega vzdrževanja
javnih cest. |
(5)
Vlogi je potrebno, če z zakonom ni določeno drugače, priložiti kopijo
katastrskega načrta in zemljiškoknjižni izpisek parcele, na kateri stoji
drevo ali nasad, soglasje lastnikov in sosedov, če je drevo na parcelni
meji, ter po potrebi strokovno mnenje iz drugega odstavka 64. člena ali
drug dokument, ki utemeljuje zahtevek. |
(6) V
upravnih zadevah iz tega odloka odloča, razen ko je to z javnim
pooblastilom preneseno na upravljavca, na prvi stopnji z upravno odločbo
pristojni organ, na drugi stopnji pa župan(ja), če ni v zakonu določeno
drugače. |
(7)
Upravljavec je pogoje za izdajo soglasij, ko ta odloča na prvi stopnji,
dolžan predhodno uskladiti z občino, slednja pa ima pravico pred izdajo
soglasja seznaniti se z le-tem. |
|
Inšpekcijski in redarski nadzor |
|
69. člen |
(opravljanje inšpekcijskega in redarskega nadzora) |
Uresničevanje določb odloka nadzira občinski inšpektor in občinski redar
vsak v okviru svojih pristojnosti. |
|
Kazenske določbe |
|
70. člen |
(prekrški) |
(1)
Z globo v znesku 1.000 € se kaznuje za prekršek pravna oseba, samostojni
podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost,
če: |
1.
brez soglasja gradi ali rekonstruira priključek na občinsko cesto ali ga
gradi ali rekonstruira v nasprotju s tehničnimi in drugimi pogoji tega
soglasja (23. člena); |
2.
brez
soglasja gradi ali rekonstruira gradbene objekte v varovalnem pasu
občinske ceste ali v njem postavlja kakršne koli druge objekte in
naprave (38. člen); |
3.
brez
soglasja opravlja dela zunaj varovalnega pasu občinske ceste, ki bi
lahko povzročila spremembo vodostaja oziroma višine podzemnih voda in
tako vplivala na cesto in varnost prometa na njej, ali jih opravlja v
nasprotju s pogoji tega soglasja (38. člen); |
4.
brez soglasja postavi
fasadne odre in ograje za zavarovanje gradbišč (39. člen); |
5.
brez soglasja uredi
gradbišče (39. člen); |
6.
brez soglasja začasno
deponira gradbeni in drugi material (39. člen); |
7.
brez soglasja izvede
športno, kulturno ali drugo prireditev (39. člen); |
8.
brez soglasja postavi
kioske, telefonske govorilnice, stojnice ali drugače širi gostinsko,
trgovsko ali drugo poslovanje (39. člen); |
9.
brez soglasja
zavaruje delovne in bivalne pogoje (39. člen); |
10.
brez soglasja postavi ali napelje nadzemne telefonske, telegrafske in
druge kabelske vode, nizkonapetostne električne oziroma napajalne vode,
kanalizacijo, vodovod in druge podobne naprave, brez soglasja prekopava,
spodkopava in opravlja druga dela na občinski cesti ali opravlja ta dela
v nasprotju z soglasjem (prvi odstavek 39. člena); |
11.
brez soglasja podira drevesa, spravlja les ali opravlja izkope, vrtanja
in druga dela na zemljiščih ali na objektih vzdolž občinske ceste, ki bi
lahko ovirala ali ogrožala promet, poškodovala cesto ali povečala
stroške njenega vzdrževanja (39. člen); |
12. začasno ali
trajno zasede občinsko cesto ali njen del ali izvaja ali opusti kakršna
koli dela na cesti ali na zemljišču ali objektih ob občinski cesti, ki
poškodujejo ali ki bi lahko poškodovala cesto ali objekte na njej ali
ovira in ogroža ali ki bi lahko ovirala in ogrožala promet na cesti (39.
člen); |
13. brez soglasja
izvede delno ali popolno zaporo občinske ceste (39. člen); |
14. ne spoštuje
začasne prepovedi uporabe občinske ceste (40. člen); |
15. ne spoštuje
soglasja, s katerim mu je pristojni občinski organ dovolil uporabo
občinske ceste (40. člen); |
16.
postavi na površinah ob občinski cesti, določenih za te namene, objekte
in naprave za opravljanje spremljajočih dejavnosti brez predhodne
sklenitve pogodbe ali če spremeni objekte in naprave ali samo dejavnost
brez soglasja pristojnega občinskega upravnega organa za ceste (drugi
odstavek 44. člena); |
17. izvede delno
ali popolno zaporo občinske ceste v nasprotju s pogoji za njeno izvedbo,
delno ali popolno zaporo ceste in začasno prometno ureditev ne označi
v skladu s predpisi in potrjeno prometno-tehnično dokumentacijo začasne
prometne ureditve ali preseže dovoljeni čas njenega trajanja (46. člen); |
18. da organizira
kulturne, športne in druge prireditve in aktivnosti na prostem in mesto
prireditve ne opremi z ustreznimi posodami oziroma koši za odpadke (59.
člen); |
19. da po končani
prireditvi ali aktivnosti prireditelj prireditvenega prostora ne očisti
in odpadke pripravi tako, da jih v 24. urah po zaključku priredite ali
aktivnosti izvajalec javne službe ravnanja z odpadki lahko odpelje na
odlagališče (59. člen); |
20. če na površine,
ki jih vzdržuje oziroma upravlja, ne namesti potrebnega števila košev
oziroma tipiziranih posod za odpadke, jih ne vzdržuje redno in sproti
popravlja ter dotrajane nadomešča z novimi (60. člen); |
21.
če izvajalec javne službe ne vzdržuje stalne čistoče na javnih
površinah, da ne namesti ustreznih tipiziranih posod za odlaganje
odpadkov (60. člen); |
22. če na površinah,
ki jih vzdržuje, ne zagotovi stalne čistoče ter zagotovi rednega
praznjenja tipiziranih košev za odpadke in se z izvajalcem javne službe
ravnanja z odpadki ne dogovori za ustrezen odvoz odpadkov, če to ni
urejeno neposredno po splošnih pogojih delovanja te javne službe (60.
člen); |
23. ravnanje v
nasprotju z omejitvami 62. člena; |
24. brez soglasja
seče drevje na urbanih območjih (64. člen); |
25.
vrste in obsega del pri pogozdovanju ali urejanju hudournikov ter
deročih rek ne prilagodijo tako, da se zavaruje občinska cesta (drugi
odstavek 64. člena); |
26.
ravnanje v nasprotju z omejitvami uporabe zemljišč v polju preglednosti
(67. člen). |
(2) Z
globo v znesku 200 € se kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe ali
odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika, ali odgovorna oseba
posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, ki stori prekršek iz
prejšnjega odstavka. |
(3) Z
globo v znesku 100 € se za prekršek kaznuje posameznik, ki stori katero
od dejanj iz prvega odstavka tega člena. |
|
Prehodne in končne določbe |
|
71. člen |
(komisija za tehnično urejanje prometa) |
Župan(ja) imenuje in razrešuje izmed strokovnjakov člane Komisije za
tehnično urejanje prometa, ki strokovno proučuje razmere in presoja
predloge ukrepov s področja urejanja prometa, predvsem glede tehničnega
urejanja cest, signalizacije in drugih vprašanj, ki se nanašajo na
urejanje cest v 3 (treh) mesecih po uveljavitvi odloka. Komisija nudi
svoja strokovna stališča županu(ji), pristojnemu organu in drugim
delovnim telesom pred sprejemom ustreznih odločitev. |
|
72. člen |
(prenehanje veljavnosti) |
Z dnem
uveljavitve tega odloka preneha veljati Odlok o občinskih javnih cestah
ter drugih javnih površinah v Občini Črna na Koroškem (Uradni list RS,
št. 56/2012). |
|
73. člen |
(začetek veljavnosti) |
Ta
odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih
občin. |
|
Številka:
371-0007/2015 |
Datum: 17.12.2015 |
|
|
Občina
Občine Črna na Koroškem |
|
mag.
Romana Lesjak, županja |
|