New Page 1

Na podlagi 16. in 95. člena Zakona o cestah (Uradni list RS, št. 109/10, 48/12 in 36/14 – Odl.US; Zces-1, 46/15), 6. člena Zakona o pravilih cestnega prometa (Uradni list RS, št. 82/13 – uradno prečiščeno besedilo), 149. člena Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 39/06 – UPB1, 49/06 – ZMetD, 66/06 – odl. US, 33/07 – ZPNačrt, 57/08 – ZFO-1A, 70/08, 108/09, 108/09 – ZPNačrt-A, 48/12, 57/12, 92/13 in 56/15), 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – UPB2, 76/08, 79/09 in 51/10, 40/12 – ZUJF in 14/15 - ZUUJFO), 3. in 7. člena Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93, 30/98 – ZZLPPO in 127/06 – ZJZP, 38/10 ZUKN, 57/11 – ORZGJS40), 3. in 17. člena Zakona o prekrških (Uradni list RS,  29/11 – UPB, 21/13, 111/13, 74/14 – odl.US in 92/14 – odl. US), ter 16. člena Statuta Občine Črna na Koroškem (Uradni list RS, št. 10/06,  101/07, 79/12) je Občinski svet Občine Črna na Koroškem na 8. redni seji dne 17.12.2015 sprejel

 

ODLOK

O OBČINSKIH JAVNIH CESTAH TER DRUGI JAVNIH POVRŠINAH V OBČINI ČRNA NA KOROŠKEM

 

1. člen

(vsebina odloka)

Ta odlok na območju Občine Črna na Koroškem določa:

·       občinske ceste na območju Občine Črna na Koroškem in postopek njihove kategorizacije;

·       upravljanje in graditev ter vzdrževanje in varstvo občinskih cest in prometa na njih;

·       ureditev lokalnih gospodarskih javnih služb »vzdrževanje občinskih javnih cest« in »urejanje in čiščenje javnih površin« ter določitev njihovih izvajalcev;

·       postopke in pogoje za poseganje v občinske ceste in druge javne površine in zagotavljanje njihovega varstva;

·        inšpekcijsko nadzorstvo nad občinskimi cestami in drugimi javnimi površinami ter sankcioniranje kršitev tega odloka;

·       druga vprašanja v zvezi z upravljanjem občinskih cest in drugih javnih površin.

 

2. člen

(pristojni organ)

Izvajanje tega odloka, če ni z odlokom ali zakonom drugače določeno, je v pristojnosti občinske uprave – režijskega obrata. V tem odloku uporabljeni pojmi imajo enak pomen kot jih določajo predpisi, ki urejajo javne ceste in pravila cestnega prometa.

 

3. člen

(javne ceste in javno dobro)

(1) Občinske javne ceste so javno dobro v lasti občine in so izven pravnega prometa. Na njih ni mogoče pridobiti lastninske pravice s priposestvovanjem ali drugih stvarnih pravic, razen v primerih, določenih z zakonom.

(2) Na prometnih površinah zunaj vozišča javne ceste in na površinah ob njej, ki so namenjene opravljanju dejavnosti, namenjenih udeležencem v prometu, je mogoče za opravljanje takih dejavnosti (spremljajoče dejavnosti) po pogojih in postopku iz zakona in tega odloka pridobiti posebno pravico uporabe. Smiselno enako velja za druge javne površine po tem odloku.

 

4. člen

(predpisi o graditvi in vzdrževanju občinskih cest)

Občinske ceste na območju občine se načrtujejo, projektirajo, gradijo in vzdržujejo na način in pod pogoji, ki jih določajo predpisi, ki urejajo projektiranje javnih cest, prometno signalizacijo in prometno opremo, način označevanja in zavarovanja del in ovir v prometu, cestne priključke, avtobusna postajališča, ter predpisi, ki urejajo vrste vzdrževalnih del na cestah ter nivo rednega vzdrževanja javnih cest in ta odlok.

 

5. člen

(druge javne površine)

(1) Druge javne površine po tem odloku so vse površine, ki imajo značaj javnega dobra v lasti občine in ne sodijo med ceste v smislu Zakona o cestah ter jih delno ali v celoti ne vzdržujejo ali upravljajo izvajalci drugih javnih služb. Druge javne površine so praviloma parki, drevoredi, zelenice in drugi javni nasadi, igrišča in podobne rekreacijske površine, površine, namenjene pešcem, ki niso kategorizirane kot javne ceste, in podobne površine v lasti občine, ki so prosto dostopne vsakomur pod enakimi pogoji in njihovo vzdrževanje načeloma bremeni občinski proračun.

(2) Kot druge javne površine se obravnavajo tudi površine, ki sicer nimajo statusa javnega dobra in se ne glede na lastnino, začasno, do ureditve v skladu s prostorskimi akti, na podlagi ustreznega pravnega akta, uporabljajo za javne namene.

 

6. člen

(smiselna uporaba zakona)

Vsa vprašanja, ki se nanašajo na javne ceste in niso neposredno urejena s tem odlokom, se rešujejo ob smiselni uporabi Zakona o cestah in na njem temelječih predpisih.

 

Občinske ceste

 

I.       Kategorizacija občinskih cest

 

7. člen

(občinske ceste)

Občinska cesta je cesta, ki jo občina v skladu z merili o kategorizaciji občinskih cest, razglasi za javno cesto določene kategorije in jo lahko vsak prosto uporablja na način in pod pogoji, določenimi z zakonom in drugimi predpisi. Namenjena je povezovanju naselij občin s povezovanjem naselij v sosednjih občinah, povezovanju naselij, delov naselij, naravnih in kulturnih znamenitosti in objektov v občini.

 

8. člen

(kategorizirane občinske ceste)

(1) Občinske ceste se kategorizirajo na lokalne ceste (LC), javne poti (JP) in javne poti za kolesarje (JK).

(2) Lokalne ceste v Občini Črna na Koroškem se v skladu z merili za kategorizacijo javnih cest razvrstijo v dve podkategoriji: zbirne krajevne ceste in krajevne ceste.

9. člen

(nekategorizirane prometne površine)

Nekategorizirana cesta, ki se uporablja za javni cestni promet je vsaka prometna površina, na kateri se opravlja promet na način in pod pogoji, kot jih v skladu z Zakonom o cestah in predpisi, ki ureja pravila cestnega prometa, določi lastnik ali od njega pooblaščeni upravljavec.

 

10. člen

(postopek kategorizacije občinskih cest)

(1) Občinske ceste določi in kategorizira Občinski svet Občine Črna na Koroškem (v nadaljevanju besedila: občinski svet) z odlokom na predlog župana(je).

(2) Predlog kategorizacije občinskih cest mora biti predhodno strokovno usklajen z Direkcijo Republike Slovenije za ceste po postopku, določenim v predpisu o merilih za kategorizacijo javnih cest.

 

11. člen

(spremembe kategorizacije občinskih cest)

(1) Spremembe kategorizacije občinskih cest in nadomeščenih delov občinskih cest, ki se ohranjajo kot prometne površine, se določijo po postopku iz 10. člena.

(2) O predlogu za prenos občinske ceste med državne ceste odloči občinski svet na predlog župana(je).

(3) Spremembe kategorizacije občinskih cest se upoštevajo v planu razvoja in vzdrževanja občinskih cest za naslednje leto.

(4) Občinska cesta, določena s sklepom Vlade Republike Slovenije o prenosu državne ceste med občinske ceste, ima kategorijo, določeno v takšnem sklepu.

(5) Spremembe kategorizacije občinskih cest lahko predlagajo krajevne skupnosti, strokovne službe občine ter zainteresirane pravne in fizične osebe. Predlogi morajo biti utemeljeni v skladu z merili za kategorizacijo javnih cest.

(6) Spremembe kategorizacije občinskih cest se praviloma opravijo, kolikor je to potrebno glede na dejanske okoliščine in se upoštevajo v planu razvoja in vzdrževanja občinskih cest za naslednje leto.

 

12. člen

(novogradnje in rekonstrukcije občinskih cest)

Novozgrajeni ali rekonstruirani del občinske ceste, s katerim se nadomesti del te ceste, je iste kategorije kot nadomeščena.

 

13. člen

(opustitev občinske ceste)

(1) Občinska cesta ali njen del se lahko opusti, če se zgradi nova cesta ali del ceste, ki nadomesti prejšnjo. Občinska cesta ali njen del se lahko opusti tudi v primeru, ko ni več potrebna.

(2) Opuščena občinska cesta ali njen del se lahko uporabi za parkirišča, počivališča in druge potrebe udeležencev v prometu ali pa se agrotehnično obdela skladno s svojim okoljem.

(3) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka se lahko občinska cesta ali njen del, ki se opusti kot javna cesta, proti plačilu primerne odškodnine prenese med nekategorizirane ceste.

(4) O opustitvi in ureditvi opuščene občinske ceste ali njenega dela, o morebitni ukinitvi statusa javnega dobra ter o njenem prenosu med nekategorizirane ceste odloči občinski svet na predlog župana(je).

 

14. člen

(prenos nekategoriziranih cest med občinske ceste)

(1) Za nekategorizirano cesto, po kateri poteka javni promet, lastnik ali od njega pooblaščeni upravljavec te ceste predlaga občini njen prenos med kategorizirane občinske ceste.

(2) Nekategorizirana cesta se lahko prenese med kategorizirano občinsko cesto pod pogojem, da je bila v uporabi za javni promet najmanj zadnjih pet let, da ustreza merilom za kategorizacijo javnih cest in da se njen prenos opravi brezplačno ter je za to jasno izražen javni interes, kar za vsako posamezno cesto potrdi občinski svet z ustreznim sklepom.

(3) Določba prejšnjega odstavka se smiselno uporablja tudi za gozdne ceste. 

(4) O prenosu nekategoriziranih cest in gozdnih cest med občinske ceste odloči občinski svet na predlog župana(je), njena kategorizacija pa se opravi po postopku iz 10. člena tega odloka.

 

15. člen

(turistične, planinske in druge poti)

(1) Turistične poti, poti v parkovnih gozdovih, planinske poti in druge poti, ki niso zgrajene v skladu s predpisi o javnih cestah in ki so namenjene dostopu in ogledu naravnih, kulturnih in drugih spomenikov ali znamenitosti ali dostopu do planinskih koč in vrhov, dostopu do kmetijskih površin in drugih površin oziroma nepremičnin, niso javne poti po tem odloku.

(2) Če je pot iz prejšnjega odstavka namenjena dostopu do naravnih, kulturnih in drugih spomenikov ali znamenitosti, za ogled katerih je določeno plačilo, mora njihov upravljavec zgraditi in vzdrževati pot tako, da je njena uporaba varna za uporabnike, katerim je namenjena.

(3) Sredstva za graditev in vzdrževanje poti iz prejšnjega odstavka tega člena se zagotavljajo iz vplačil za ogled naravnih, kulturnih in drugih spomenikov in znamenitosti, lahko pa tudi drugih virov.

 

16. člen

(opredelitev javnih poti)

(1) Kategorija javne poti določa funkcijo javne ceste, ki jo ima za prometno povezovanje v določenem prostoru, ter njene tehnične in druge lastnosti, ki omogočajo hitro, varno in za okolje čim manj obremenjujoče odvijanje prometa v prostoru.

(2) Kot občinska javna pot se lahko kategorizira vsaka dostopna cesta znotraj naselja ali povezava med naselji, ki:

·       izkazuje javno rabo in interes in

·       tehnično ustreza nemotenemu odvijanju prometa (širina vozišča najmanj 3,5 m, v utrjeni makadamski ali boljši izvedbi) ter izpolnjuje vsaj enega od naslednjih pogojev:

1.         predstavlja povezavo naselij ali delov naselij v občini in ne izpolnjuje predpisanih meril za lokalno cesto;

2.         je znotraj naselja oziroma v posameznem območju občine njena pretežna funkcija dostop do zaključenih prostorskih enot (stanovanjske soseske blokovne ali individualne gradnje, t.j. ne manj kot dve stalno naseljeni hiši oziroma dostop do blokov, industrijske cone, nakupovalni in drugi centri);

3.         predstavlja dostopno cesto do objektov turističnega pomena;

4.         predstavlja drugo dostopno cesto do objektov občega pomena (vodno zajetje ipd.).

 

II.      Način izvajanja javne službe

 

17. člen

(opredelitev javne službe)

Javna služba obsega naslednje storitve:

·       pregledniško službo;

·       redno vzdrževanje prometnih površin;

·       redno vzdrževanje bankin;

·       redno vzdrževanje odvodnjavanja;

·       redno vzdrževanje brežin;

·       redno vzdrževanje prometne signalizacije in opreme;

·       redno vzdrževanje cestnih naprav;

·       redno vzdrževanje vegetacije;

·       zagotavljanje preglednosti;

·       redno vzdrževanje cestnih objektov ter naprav na drugih prometnih površinah;

·       intervencijske ukrepe;

·       zimsko službo.

 

III.    Graditev občinskih cest

 

18. člen

(varstvo okolja vzdolž občinske ceste)

(1) Občinske ceste morajo biti projektirane in grajene v skladu s predpisi o varstvu okolja in tako, da bodo škodljivi vplivi na okolje zaradi pričakovanega prometa na njih čim manjši.

(2) Če je izvedba gradbenih ukrepov, ki so potrebni zaradi predpisanega varovanja okolja, cenejša na zemljišču ali objektu soseda, kot izvedba istih na zemljišču občinske ceste, se lahko na podlagi pravnega posla, sklenjenega med sosedom in investitorjem občinske ceste, ali na drug, z zakonom določen način, ustanovi stvarna služnost za takšno izvedbo.

 

19. člen

(projektiranje občinskih cest)

(1) Elementi za projektiranje občinske ceste se določijo v skladu s prostorskim aktom in s predpisom o projektiranju javnih cest in njihovih elementov s stališča zagotavljanja prometne varnosti in ekonomičnosti njihove graditve in vzdrževanja ter potrebna zmogljivost za vse vrste prometa. 

(2) V projektni dokumentaciji za gradnjo ali rekonstrukcijo občinske ceste se določijo tudi prometna ureditev občinske ceste in ureditev navezav na obstoječe ceste ter pristopov do objektov in zemljišč ob cesti (priključki) ter predvidijo površine zunaj vozišča ceste za parkirišča, avtobusna postajališča in druge prometne površine, površine za opravljanje spremljajočih dejavnosti, za gradnjo objektov za vzdrževanje cest in za nadzor cestnega prometa.

(3) Javne ceste morajo biti projektirane in zgrajene tako, da je omogočeno normalno gibanje oseb z omejeno sposobnostjo gibanja.

 

20. člen

(obveznost usklajenega projektiranja)

(1) Če se hkrati z gradnjo ali rekonstrukcijo občinske ceste v cestnem svetu predvideva tudi graditev druge gospodarske javne infrastrukture državnega ali lokalnega pomena, ki ne služi občinski cesti ali njeni uporabi, mora projektna dokumentacija obsegati tudi rešitve druge gospodarske javne infrastrukture državnega ali lokalnega pomena.

(2) Usklajevanje projektiranja, gradnje ali rekonstrukcije gospodarske javne infrastrukture iz prejšnjega odstavka tega člena vodi občinska uprava.

(3) Stroške projektiranja, gradnje ali rekonstrukcije objektov posamezne gospodarske javne infrastrukture državnega pomena krije upravljavec posamezne gospodarske javne infrastrukture državnega pomena.

 

21. člen

(pridobitev zemljišč)

(1) Zaradi pridobitve potrebnih zemljišč za gradnjo ali rekonstrukcijo občinske ceste, se lahko v skladu z zakonom na zahtevo investitorja lastninska pravica na zemljišču in drugi nepremičnini še pred pravnomočnostjo postopka razlastitve ali druge omejitve lastninske pravice ta pravica odvzame ali omeji, če ne pride do sklenitve pogodbe med investitorjem in lastnikom te nepremičnine.

(2) Če obstoječa občinska cesta poteka po nepremičninah, ki so v lasti drugih oseb, kot pa določa prvi odstavek 3. člena tega odloka, se lahko lastninska pravica odvzame ali omeji proti odškodnini ali nadomestilu v naravi v posebnem postopku razlastitve, določenim v Zakonu o urejanju prostora.

(3) Če je bila izvedba ukrepov, ki so potrebni zaradi varstva pred hrupom in drugimi emisijami prometa, bolj učinkovita in ekonomična na sosednjih nepremičninah, kot izvedba na cestnem svetu, se lahko na podlagi pravnega posla z lastnikom nepremičnine ustanovi stvarna služnost.

 

22. člen

(obveznost investitorja zaradi prestavitve občinske ceste)

Če je treba obstoječo občinsko cesto prestaviti zaradi graditve drugega objekta ali naprave, mora biti prestavljeni del ceste zgrajen z elementi, ki ustrezajo namenu ceste in drugim zahtevam predpisov o cestah. Stroške prestavitve občinske ceste krije investitor objekta ali naprave.

23. člen

(priključki na občinsko cesto)

(1) Priključki nekategoriziranih cest ter individualni priključki na občinske ceste se lahko gradijo ali rekonstruirajo v skladu z veljavno zakonodajo in le s soglasjem upravljavca občinskih cest.

(2) Posamezen objekt ima lahko le en priključek na občinsko cesto. Izjemoma se lahko dopusti, da ima posamezen objekt tudi več dodatnih priključkov na občinsko cesto, če se s tem zagotovi izboljšanje prometne varnosti na občinski cesti ali če je to potrebno zaradi prometno tehničnih, ekonomskih, naravovarstvenih razlogov ali zaradi varstva kulturne dediščine.

(3) Priključke na občinsko cesto se lahko izvaja na naslednji način:

·       preko bankine,

·       preko cestnega robnika,

·       preko obcestne zelenice,

·       preko pločnika,

·       preko avtobusnih postajališč.

(4) Če se priključek izvaja preko pločnika oziroma preko kolesarske steze, ki nista v isti višini kot vozišče, je treba prehod z višine pločnika oziroma kolesarske steze na višino vozišča izvesti s tipskimi uvoznimi elementi tako, da se prvotna višina pločnika oziroma kolesarske steze ohranja tudi na mestu priključka.

 

24. člen

(obvezna prilagoditev priključka)

(1) Če priključek na občinsko cesto zaradi povečanega obsega prometa ali spremenjene vrste prometa na priključku ne izpolnjuje več zahtevanih prometnih in varnostnih pogojev ali ni vzdrževan, občinska uprava (režijski obrat) samostojno ali na predlog pristojnega inšpekcijskega organa ali pristojni inšpekcijski organ samostojno z upravno odločbo odredita njegovo prometno tehnično prilagoditev spremenjenim razmeram. Stroške preureditve priključka krije investitor priključka ali njegov pravni naslednik.

(2) Zoper odločbo iz prejšnjega odstavka je dovoljena pritožba na župana(jo).

 

25. člen

(ukinitev, sprememba prometne ureditve in prestavitve priključka)

(1) Občinska uprava (režijski obrat) ali pristojni inšpekcijski organ lahko z odločbo ukine priključek na občinsko cesto v primeru, da se ne izvede prilagoditev priključka v skladu z odločbo iz prejšnjega člena.

(2) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka lahko občinska uprava (režijski obrat) z odločbo ukine ali spremeni prometno ureditev na priključku na občinsko cesto, če se priključek nahaja na območju, kjer se mora izvesti ukrep za varstvo občinske ceste in zavarovanje prometa na njej, ali to zahteva sprememba prometne ureditve na občinski cesti. Strošek nadomestnega priključka krije občina.

(3) Zoper odločbo iz prejšnjega odstavka je dovoljena pritožba na župana(jo).

 

26. člen

(gradnja avtobusnih postajališč)

(1) Obračališča za avtobuse na rednih linijah se praviloma urejajo izven vozišča. Avtobusna postajališča na glavni mestni cesti morajo biti zunaj vozišča.

(2) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka lahko pristojni organ v soglasju z občinskim inšpektorjem pristojnim za ceste ter po posvetovanju s policijo po presoji okoliščin, pomembnih za varnost prometa, izjemoma izda soglasje za ureditev avtobusnega postajališča na vozišču glavne ceste. Če ugotovi, da za tako postajališče ni več potrebe ali da je postalo prometno nevarno, prekliče soglasje.

(3) Pri predvideni gradnji ali rekonstrukciji občinske ceste določi gradnjo potrebnih avtobusnih postajališč in obračališč pristojni organ, ob upoštevanju predlogov javnih prevoznikov.

(4) Za gradnjo avtobusnih postajališč zunaj vozišča glavne ceste, ki niso v občinskem prostorskem planu ali planu razvoja in vzdrževanja občinskih cest, mora predlagatelj pridobiti soglasje pristojnega organa. Stroške gradnje avtobusnega postajališča krije njen predlagatelj. Tako zgrajeno avtobusno postajališče postane del občinske ceste.

 

27. člen

(obveznost obveščanja o posegih v občinsko cesto)

(1) Investitorji oziroma upravljavci objektov in naprav v ali ob cestnem telesu, morajo, kadar nameravajo graditi ali rekonstruirati svoje objekte in naprave v občinski cesti, o tem obvestiti pristojni organ najmanj 5 (pet) delovnih dni pred začetkom del, da ta lahko svoja nameravana dela uskladi z gradnjo oziroma rekonstrukcijo teh objektov in naprav in mu dati na razpolago načrte in podatke, potrebne za uskladitev del.

(2) Določbe prejšnjega odstavka veljajo smiselno tudi za pristojni organ, ki mora o gradnji ali rekonstrukciji občinske ceste obvestiti investitorje oziroma upravljavce drugih objektov in naprav v ali ob cestnem telesu najmanj 30 (trideset) dni pred pričetkom del, da ti lahko svoja dela uskladijo z gradnjo oz. rekonstrukcijo ceste.

 

28. člen

(koncesija za gradnjo občinske ceste)

Domača in tuja pravna ali fizična oseba lahko pridobi koncesijo za graditev občinske ceste in objektov na njej. Koncesija se podeli skladno z zakonom.

 

IV. Upravljanje občinskih cest

 

29. člen

(upravljavec občinskih cest)

(1) Upravljavec občinskih cest je občinska uprava (režijski obrat) Občine Črna na Koroškem (v nadaljnjem besedilu: upravljavec občinske ceste). 

(2) Občinska uprava (režijski obrat) upravlja tudi z nekategoriziranimi in drugimi prometnimi površinami, ki se uporabljajo za javni cestni promet.

 

30. člen

(plan razvoja in vzdrževanja občinskih cest)

(1) Plan razvoja in vzdrževanja občinskih cest, s katerim se določijo prednostne naloge razvoja in vzdrževanja občinskih cest, viri sredstev za njihovo uresničevanje ter letna dinamika njihovega uresničevanja, sprejme občinski svet na predlog župana(je).

(2) V letnem planu razvoja in vzdrževanja občinskih cest se del sredstev rezervira za financiranje izvedbe ukrepov na občinskih cestah, ki so potrebni zaradi naravnih in drugih nesreč ali izrednih dogodkov na občinskih cestah (odpravljanje posledic elementarnih in drugih nezgod, zmrzlinskih poškodb, odpravljanje nepredvidenih ovir na občinskih cestah ipd.) in izvedbe tistih ukrepov, ki jih je odredil občinski inšpektor za ceste, niso pa sestavni del rednega vzdrževanja in obnavljanja občinskih cest po tem planu.

 

31. člen

(opravljanje strokovnih nalog za občinske ceste)

Strokovno tehnične, razvojne, organizacijske in upravne naloge za graditev, vzdrževanje in varstvo občinskih cest opravlja občinska uprava (režijski obrat), pristojen za gospodarske dejavnosti in urejanje prostora.

Te obsegajo zlasti:

·       izdelavo strokovnih podlag za načrtovanje razvoja in vzdrževanja občinskih cest in izdelavo osnutkov teh planov;

·       naloge v zvezi z rednim vzdrževanjem občinskih cest;

·       naloge nadzora nad stanjem občinskih cest;

·        izvajanje postopkov za oddajanje gradbenih in vzdrževalnih del na občinskih cestah, za katere je predpisana izbira izvajalca na podlagi javnega razpisa;

·        izvajanje postopkov za izbiro izvajalca rednega vzdrževanja občinskih cest;

·       naloge v zvezi z investicijami v občinske ceste;

·       vodenje predpisanih evidenc o občinskih cestah in zagotavljanje podatkov za potrebe izračuna zagotovljene porabe občine in vodenja združene evidence o javnih cestah;

·       organiziranje štetja prometa na občinskih cestah in obdelave zbranih podatkov;

·       spremljanje prometnih tokov na občinskih cestah in priprava predlogov sprememb njihove prometne ureditve in prometne ureditve na državnih cestah, ki potekajo skozi Občino Črna na Koroškem;

·       naloge obveščanja javnosti o stanju občinskih cest in prometa na njih;

·       izdajanje soglasij ter projektnih pogojev, določenih z ukrepi za varstvo občinskih cest in za zavarovanje prometa na njih;

·       priprava programov in organizacija izdelave raziskovalnih in razvojnih nalog za občinske ceste ter sodelovanje z Direkcijo Republike Slovenije za ceste in drugimi občinami pri pripravi in uresničevanju teh programov;

·       izvajanje drugih nalog, določenih s tem odlokom in drugimi predpisi.

·        

32. člen

(financiranje občinskih cest)

(1)  Sredstva za graditev in vzdrževanje občinskih cest se zagotavljajo v proračunu Občine Črna na Koroškem ter iz drugih virov.

(2)  Občinski svet Občine Črna na Koroškem lahko predlaga Vladi Republike Slovenije, da predpiše posebno povračilo za uporabo občinske ceste in objektov na njej, ki poteka po območju s statusom zavarovanega naravnega bogastva in določi prometno ureditev in nivo njenega vzdrževanja.

(3)  Če je za vzdrževanje te ceste dana koncesija, se z zbranimi sredstvi povračila krijejo stroški njenega vzdrževanja.

 

V.       Vzdrževanje občinskih cest

 

33. člen

(odgovornost za stanje občinskih cest)

(1) Redno vzdrževanje občinskih cest je obvezna gospodarska javna služba, ki obsega vzdrževalna dela za ohranjanje občinskih cest v stanju, ki zagotavlja varnost in prevoznost občinskih cest, nadzor nad stanjem občinskih cest in cestnega sveta ter vzpostavitev prevoznosti cest ob naravnih in drugih nesrečah (v nadaljnjem besedilu: redno vzdrževanje).

(2) Redno vzdrževanje občinskih cest se zagotavlja na podlagi predpisov, ki urejajo gospodarske javne službe.

(3) Obnovitvena dela na občinskih cestah se oddajajo v izvedbo na podlagi javnega razpisa. Obnovitvena dela oddaja občinska uprava (režijski obrat) po postopku in pod pogoji, ki so z zakonom določeni za oddajo javnih naročil.

 

34. člen

(elementi koncesijskega akta)

(1) Sklep o javnem razpisu za pridobitev koncesionarja iz 27. člena sprejme župan(ja) na predlog občinskega sveta.

(2) Občino kot koncedenta zastopa pristojni organ, razen v primerih, ko je s tem odlokom ali statutom občine določeno drugače.

(3) O izbiri koncesionarja se odloči z upravno odločbo. Koncesijsko pogodbo sklene župan(ja).

(4) Koncesionar mora v primeru stavke svojih delavcev zagotoviti vzdrževanje občinskih cest v obsegu in pod pogoji, določenimi s predpisi o javnih cestah.

 

35. člen

(vzdrževanje križišč in križanj)

Za vzdrževanje križišč občinskih cest z nekategoriziranimi cestami, po katerih je dovoljen javni promet, je pristojna občinska uprava.

 

36. člen

(vzdrževanje cest ob preusmeritvah prometa)

(1) Občinska uprava lahko zaradi zapore občinske ceste začasno preusmeri promet na državno cesto ali nekategorizirano cesto, po kateri je dovoljen javni promet.

(2) Za preusmeritev prometa z občinske ceste na nekategorizirano cesto, po kateri je dovoljen javni promet, mora pristojni organ predhodno pridobiti soglasje lastnika te ceste ali od njega pooblaščenega upravljavca ceste. Če je med preusmeritvijo prometa z občinske ceste na nekategorizirano cesto, po kateri je dovoljen javni promet, treba povečati obseg vzdrževanja te ceste ali pa jo je treba pred tem usposobiti za prevzem dodatnega prometa, krije stroške teh ukrepov predlagatelj preusmeritve prometa. Za preusmeritev prometa z občinske ceste na državno cesto je potrebno predhodno pridobiti pogoje in soglasje upravljavca državne ceste.

 

37. člen

(čiščenje javnih cest in izvajanje drugih javnih služb)

(1) Za zagotovitev neoviranega prometa vozil in pešcev v prometnih konicah lahko pristojni organ določi:

·       območje najpomembnejših prometnih površin (cest, ulic, trgov) ter čas oziroma obdobje dneva, v katerem ni dovoljeno opravljati njihovega čiščenja;

·       obdobje dneva, v katerem se na določenih prometnih površinah (ulicah, trgih) ne sme opravljati zbiranja komunalnih odpadkov, ki bi oviralo promet, ter izvajanje drugih javnih služb;

·       območja in/oziroma obdobja dneva omejitve dostave.

(2) Zaradi temeljitega čiščenja javnih cest lahko pristojni organ začasno prepove parkiranje motornih vozil na delu javne ceste.

 

VI.     Varstvo občinskih cest

 

38. člen

(varovalni pas ob občinski cesti)

(1) Da se preprečijo škodljivi vplivi posegov v prostor ob občinski cesti, na občinsko cesto in promet na njej, je ob teh cestah varovalni pas, v katerem je raba prostora omejena.

(2) Gradnja in rekonstrukcija gradbenih objektov ter postavljanje kakršnih koli drugih objektov in naprav v varovalnem pasu občinske ceste, so dovoljeni le s soglasjem pristojnega organa.

(3) Soglasje iz prejšnjega odstavka se izda, če s predlaganim posegom v varovalnem pasu niso prizadeti interesi varovanja občinske ceste in prometa na njej ter njene širitve zaradi prihodnjega razvoja prometa.

(4) Predlagatelj nameravanega posega v varovalni pas občinske ceste nima pravice zahtevati izvedbe ukrepov za zaščito pred vplivi ceste in prometa na njej, določenih s 25. členom tega odloka.

(5) Varovalni pas, ki se meri od zunanjega roba cestišča v smeri prečne in vzdolžne osi, pri premostitvenih objektih pa od tlorisne projekcije najbolj izpostavljenih robov objekta na zemljišče, znaša:

·       za lokalne ceste (LC) 4 m,

·       za javne poti (JP) 3 m.

(6) Opravljanje del zunaj varovalnega pasu občinske ceste, ki bi lahko povzročila spremembo vodostaja oziroma višine podzemnih voda in tako vplivala na občinsko cesto ali objekte na njej ter ovirala ali ogrožala promet na njej, je dovoljeno le s soglasjem pristojnega občinskega organa.

(7) V nobenem primeru pa ni dovoljen kakršen koli trajni poseg lastnika nepremičnine v pas, ki se od roba cestišča nahaja 1,0 m.

(8) Določbe prejšnjega odstavka se ne uporabljajo za območja, ki so drugače urejena s prostorskimi akti.

 

39. člen

(opravljanje del ob in na občinski cesti in posebna uporaba javne površine)

(1) Soglasje pristojne občinske uprave (režijskega obrata) je potrebno tudi za vse omejitve javne uporabe javnih cest in drugih javnih površin, kot jo zlasti terja:

·       postavitev fasadnih odrov in ograj za zavarovanje gradbišč;

·       ureditev gradbišč;

·       začasno deponiranje gradbenega in drugega materiala;

·       izvedba športnih, kulturnih in drugih prireditev;

·       postavitev kioskov, telefonskih govorilnic, stojnic in druga oblika širjenja gostinskega, trgovskega ali drugega poslovanja;

·        zavarovanje delovnih in bivalnih pogojev;

·       prekopavanje, spodkopavanje in opravljanje drugih del, postavitev ali napeljava nadzemnih telefonskih, telegrafskih in drugih kabelskih vodov, nizkonapetostnih električnih oziroma napajalnih vodov, kanalizacije, vodovoda in drugih podobnih naprav.

(2) Če je zaradi gradbenih del potrebno zasesti pločnik ali drugo površino zaradi postavitve gradbenih odrov, mora izvajalec del speljati prehod za pešce pod odrom. Prehod za pešce mora biti zavarovan pred padanjem materiala, osvetljen ter urejen po veljavnih predpisih, tako da je hoja varna. Če se pločnik nahaja ob državni cesti, je potrebno pridobiti soglasje Direkcije RS za ceste.

(3) V primeru večjih prireditev ali organizacije gradbišč, tudi če so izven javnih površin, vendar vplivajo na odvijanje prometa, lahko pristojni organ na vlogo prireditelja oziroma izvajalca ter po pridobljenem mnenju izvajalca rednega vzdrževanja, začasno spremeni prometni režim ali omeji promet. Pristojni organ lahko pred izdajo soglasja za uporabo javne ceste oziroma javne površine od stranke zahteva predložitev strokovne študije s podrobnim predlogom začasnih rešitev.

(4) Soglasje pristojnega občinskega organa je potrebno za podiranje dreves, spravljanje lesa ali opravljanje izkopov, vrtanje ali druga dela na občinski cesti ali na zemljiščih ali na objektih vzdolž občinske ceste, ki bi lahko ovirala ali ogrožala promet, poškodovala cesto ali povečala stroške njenega vzdrževanja.

(5) Prepovedano je začasno ali trajno zasesti občinsko cesto ali njen del ali izvajati ali opustiti kakršna koli dela na cesti ali na zemljišču ali objektih ob občinski cesti, ki poškodujejo ali ki bi lahko poškodovala cesto ali objekte na njej ali ovira in ogroža ali ki bi lahko ovirala in ogrožala promet na cesti.

(6) Za izvedbo delne ali popolne zapore občinske ceste je potrebno soglasje pristojnega občinskega organa.

 

40. člen

(omejitev uporabe občinske ceste)

(1) Upravni organ lahko z odločbo začasno, največ za dobo enega leta, prepove ali omeji uporabo občinske ceste ali njenega dela (omejitev prometa posameznih vrst vozil, zmanjšanje dovoljene skupne mase, osne obremenitve ali dimenzij vozil, zmanjšanje dovoljene hitrosti vozil in drugi ukrepi), če je občinska cesta v takem stanju:

·       da promet po njej ni mogoč ali je mogoč samo promet posameznih vrst vozil,

·       da bi promet posameznih vrst vozil povzročil pospešeno propadanje te ceste, ali

·       če to terjajo utemeljeni razlogi, ki se nanašajo na zavarovanje ceste in varnost prometa na njej (npr. posebne razmere zaradi snega, poledice, odjuge, močnega vetra, burje, nenadne poškodbe ceste ali ovire na cesti).

(2) Upravni organ mora o ukrepih, ki jih utemeljujejo razlogi iz prve ali druge alineje prejšnjega odstavka, obvestiti policijo in občinskega inšpektorja najmanj 7 (sedem) dni ter javnost po sredstvih javnega obveščanja najmanj 3 (tri) dni pred njihovo označitvijo s prometno signalizacijo na občinski cesti.

(3) Prepovedi in omejitve prometa, katerih trajanje je iz razlogov, določenih v prvem odstavku tega člena, daljše od enega leta, določi župan(ja).

(4) Ukrepe, ki jih utemeljujejo razlogi iz tretje alineje prvega odstavka tega člena, lahko izvedeta tudi vzdrževalec in vodja intervencije ob naravnih in drugih nesrečah. O teh ukrepih se morajo nemudoma obvestiti policija, občinski inšpektor in javnost po sredstvih javnega obveščanja. Vzdrževalec in vodja intervencije ob naravnih in drugih nesrečah morata o teh ukrepih obvestiti tudi upravni organ.

 

41. člen

(obveznost plačila komunalnega prispevka)

Za priklop naj javno cesto se plača predpisan komunalni prispevek po Odloku o komunalnem prispevku.

 

42. člen

(posebni parkirni prostori)

(1) Občinski svet lahko določi varovane parkirne prostore ter druge posebne parkirne prostore, za katerih uporabo se pod splošnimi pogoji plačuje parkirnina. Upravljanje takih parkirišč se obravnava kot izbirna lokalna gospodarska javna služba, pri čemer se varovanje parkirišč izvaja preko podelitve koncesije osebi zasebnega prava, pobiranje parkirnine na drugih posebnih parkirnih prostorih pa se izvaja v režiji. Tarife in pogoji upravljanja se uredijo na podlagi koncesijskega akta oziroma odloka o javni službi v režiji.

(2) Rezervirane parkirne prostore za potrebe pravnih ter fizičnih oseb v zvezi z opravljanjem njihove dejavnosti in tarife za njihovo uporabo lahko določi župan(ja), ki tudi odda te prostore v uporabo s pogodbo v postopku, določenim z zakonom. Postopek oddaje vodi pristojni organ.

(3) Rezervirane parkirne prostore za potrebe avtošol, postajališč za avto taksi vozila, rezervirane parkirne prostore za invalide in druge posebne parkirne prostore (npr. za službene potrebe zdravstvenih in socialnih ustanov ter upravnih organov) in njihovega uporabnika lahko določi občinska uprava (režijski obrat). Razmerja se uredijo s pogodbo.

(4) Občina lahko zaračuna takso oziroma drugo obliko plačila (npr. parkirnina) za parkiranje na za ta namen določenih javnih površinah. Parkirne površine, vrsta in način določitve, se določijo s posebnim odlokom.

 

43. člen

(rezervirani parkirni prostori za invalide)

(1) Rezervirani parkirni prostori za invalide so lahko osebni. Osebni parkirni prostor se uredi na javni površini v neposredni bližini stalnega prebivališča invalidne osebe, ki sama upravlja prilagojeno motorno vozilo, če prebivališče take osebe ne razpolaga s funkcionalno površino, ki bi jo bilo mogoče za to prednostno posebej urediti, na podlagi izdanega soglasja pristojnega organa.

(2) Na vertikalni signalizaciji osebnega rezerviranega parkirnega prostora za invalida se označi registrska številka osebnega avtomobila, ki je edino pooblaščeno za uporabo takega prostora, uporabnik pa zanj ne plačuje občinske takse in stroškov ureditve in vzdrževanja.

(3) Občinski svet lahko s pravilnikom uredi podrobne pogoje in postopek za urejanje osebnih parkirnih prostorov za invalide, njihovo evidenco, oznake in druge zadeve, potrebne za izvajanje določb tega člena.

 

44. člen

(spremljajoče dejavnosti ob občinski cesti)

(1) Površine za opravljanje spremljajočih dejavnosti, določene v skladu z določbo drugega odstavka 21. člena tega odloka, in površine, ki jih za te namene pristojni organ določi ob obstoječih cestah, ta organ na podlagi postopka, določenega z zakonom, odda najugodnejšemu ponudniku za opravljanje te dejavnosti.

(2) Razmerja v zvezi s postavitvijo objektov in naprav za opravljanje spremljajočih dejavnosti in drugimi pogoji rabe površin iz prejšnjega odstavka, se uredijo s pogodbo, ki jo podpiše župan(ja).

(3) Za vsako gradbeno spremembo objektov in naprav za opravljanje spremljajočih dejavnosti ali spremembo dejavnosti, je potrebno soglasje pristojnega organa.

 

45. člen

(prehod za vozila)

(1) Kdor si želi zagotoviti nemoteno uporabo priključka za prehod vozil, v primeru, da mora pri tem prečkati javni pločnik ali, da ga sicer pri uporabi priključka ovirajo morebiti parkirana vozila na občinski cesti, lahko pridobi soglasje pristojnega organa za enotno označitev zakonito urejenega priključka z napisom »prehod za vozila« in ustrezno signalizacijo, ki mu zagotavlja tako nemoteno prečkanje pločnika, kot prepoveduje parkiranje vseh vozil oziroma onemogočanje prehoda vozil na območju priključka.

(2) Občinski svet lahko s pravilnikom določi natančne pogoje in postopek za izvajanje določb prvega odstavka tega člena, vključno z enotno označitvijo prehodov za vozila.

 

VII.    Ukrepi za varstvo prometa na občinskih cestah

 

46. člen

(izdaja soglasja za zaporo občinske ceste)

(1) Vloga za delno ali popolno zaporo občinske ceste mora biti vložena najmanj 15 (petnajst) dni pred predlaganim rokom zapore ceste in mora vsebovati podatke o lokaciji, vrsti in obsegu del, zaradi katerih se predlaga delna ali popolna zapora ceste, o načinu in času trajanja njihove izvedbe ter prometno tehnično dokumentacijo začasne prometne ureditve v času delne ali popolne zapore ceste. Izdajatelj soglasja za zaporo ceste lahko spremeni čas in trajanje zapore ceste, zlasti če se ta predlaga med prireditvami, predvidenimi s koledarjem večjih športnih prireditev, med turistično sezono ali med povečanimi prometnimi obremenitvami.

(2) Soglasje za delno ali popolno zaporo občinske ceste izda občinska uprava (režijski obrat) in ga vroči predlagatelju zapore. O izdaji soglasja mora občinska uprava (režijski obrat) obvestiti policijo, pristojni inšpekcijski organ za ceste in izvajalca rednega vzdrževanja cest, na katero se soglasje nanaša.

(3)  S soglasjem  za zaporo občinske ceste se določijo pogoji za izvedbo zapore ceste, preusmeritve prometa zaradi zapore ceste in čas njenega trajanja.

(4) Določba prejšnjega odstavka o vsebini vloge za zaporo občinske ceste zaradi del na cesti, se smiselno uporablja tudi za športne in druge prireditve na občinski cesti.

(5) Stroške za izvedbo zapore ceste in preusmeritve prometa zaradi zapore ceste krije njen predlagatelj.

(6) Zaporo postavi izvajalec rednega vzdrževanja občinskih cest, ki mora o njej in o preusmeritvi prometa obvestiti policijo, pristojno občinsko redarstvo in pristojni inšpekcijski organ za ceste najmanj 3 (tri) dni pred prvo zaporo ceste ter javnost na krajevno običajen način.

 

47. člen

(prometna signalizacija na občinskih cestah)

(1) Občinske ceste morajo biti opremljene s predpisano prometno signalizacijo in prometno opremo, kot to določa veljavna zakonodaja.

(2) Na občinski cesti se smejo postavljati table in napisi, ki opozarjajo na kulturni in zgodovinski spomenik ter naravno znamenitost ali turistično pomembno območje ali naselje in podobno (turistična in druga obvestilna signalizacija), samo v skladu s predpisi o prometni signalizaciji. O predlogu zainteresirane pravne ali fizične osebe za postavitev turistične in druge obvestilne signalizacije odloča občinska uprava (režijski obrat). Občinska uprava (režijski obrat) ima pravico do povrnitve stroškov za postavitev signalizacije, njeno vzdrževanje in odstranitev.

 

48. člen

(obveščanje in oglaševanje ob občinski cesti)

(1) Postavljanje tabel, napisov in drugih objektov ali naprav za slikovno ali zvočno obveščanje in oglaševanje je ob občinskih cestah zunaj naselja v varovalnem pasu ceste dovoljeno le v skladu z občinskimi akti. Občinska uprava (režijski obrat) lahko izda soglasje za njihovo postavitev znotraj te razdalje samo, če so obvestila pomembna za udeležence v prometu in zanje ni predpisana prometna signalizacija, oziroma če se oglašuje gospodarski subjekt, ki dejavnost izvaja v stavbi, zgrajeni v varovalnem pasu občinske ceste. S soglasjem se določijo pogoji njihove postavitve, vzdrževanja in odstranitve.

(2) Table, napisi in drugi objekti in naprave iz prejšnjega odstavka, se ob občinskih cestah v naselju lahko postavijo le izven preglednega polja, pregledne berme in območja vzdolž vozišča ceste, določenega za postavitev prometne signalizacije ter le s soglasjem občinske uprave (režijski obrat).

 

49. člen

(prometna ureditev na posameznih območjih)

(1) O določitvi območij umirjenega prometa, območij za pešce in območij umirjene hitrosti, odloča občinski svet z odlokom.

(2) Z odlokom iz prvega odstavka se župana(jo) pooblasti, da za ustrezna območja sprejme načrt prometne ureditve, s katerim se celovito določi popolna prometna signalizacija na njih.

(3) Ob sprejemanju ukrepov, za katere je župan(ja) pooblaščen s predpisom o varnosti v cestnem prometu v naseljih, je dolžna določiti tudi potrebno prometno signalizacijo, kar je pristojnost tudi ob pomembnejših oziroma večjih spremembah prometnega režima.

 

50. člen

(investicijska vzdrževalna dela in vzdrževalna dela v javno korist)

(1) Investicijska vzdrževalna dela so tista dela na občinskih cestah, s katerimi se ne spremeni zmogljivost ceste, velikost njenih posameznih delov, obseg napeljav, naprav in opreme ter druge infrastrukture v območju občinske ceste, s katero se ne sme posegati izven območja cestnega sveta; vsebuje tudi izvedbo izboljšav v območju cestnega sveta, ki so povezane z varnostjo občinske ceste.

(2) Po izvedbi investicijskih vzdrževalnih del iz prejšnjega odstavka, mora izvajalec del najkasneje v roku 30 (trideset) dni po končanju del, podati pristojnemu organu izjavo o dokončanju del. Po prejemu izjave o dokončanju del ali po poteku roka iz prejšnjega stavka, pristojni organ z izvajalcem del in odgovornim nadzornikom del opravi pregled izvedenih del. Investicijska vzdrževalna dela se zaključijo z zapisnikom.

(3) Vzdrževalna dela v javno korist so izvedba rekonstrukcije občinske ceste, s katero se spremeni zmogljivost ceste, velikost njenih posameznih delov, obseg napeljav, naprav in opreme ter druge infrastrukture v območju občinske ceste, s katero se ne sme posegati izven območja ceste; vsebuje tudi izvedbo izboljšav, ki so povezane z varnostjo občinske ceste.

(4) Ob delih iz prejšnjega odstavka se lahko zgradijo tudi nezahtevni pomožni infrastrukturni in drugi objekti, ki jih pogojuje načrtovana rekonstrukcija ceste (oporni in podporni zidovi, nadhodi, podhodi, prepusti, protihrupne ograje in podobno), ter objekti gospodarske javne infrastrukture, ki jih je v območju ceste treba zgraditi ali prestaviti zaradi rekonstrukcije občinske ceste.

(5) Kot vzdrževalna dela v javno korist se lahko izven območja ceste izvajajo ukrepi, namenjeni varovanju ceste pred padajočim kamenjem in drevjem (lovilne mreže, zaščitne mreže in palisadne stene), če je predhodno pridobljena stvarna služnost.

(6) Investicijska vzdrževalna dela in vzdrževalna dela v javno korist, ki se izvajajo zaradi odprave posledic prometnih in drugih nesreč ter izrednih dogodkov ali med njihovo odpravo, se izvajajo na podlagi projektne dokumentacije, izdelane po nastanku prometne in druge nesreče oziroma izrednega dogodka, če to ne ovira odpravljanja škodljivih posledic. Za tovrstna vzdrževalna dela se investicijska dokumentacija ne izdeluje, razen dokumenta o identifikaciji investicijskega projekta in poročila o izvedbi investicije.

(7) Če se rekonstrukcijska dela, ki se štejejo kot vzdrževalna dela v javno korist, izvajajo pod prometom, mora načrt organizacije gradbišča obsegati tudi elaborat zapore ceste, ki vsebuje prikaz načina in poteka začasnih cest ter posebne pogoje njihove uporabe. Če se za začasno cesto uporabi dokončana posamezna faza rekonstruirane ceste, ter v primeru, ko je rekonstrukcija končana in še ni izdano soglasje iz devetega odstavka tega člena, lahko izvajalec rednega vzdrževanja ceste konča zaporo prometa in pod posebnimi pogoji dovoli začasno uporabo ceste, če je odgovorni nadzornik izvedenih del predhodno podal pisno izjavo, da so dela opravljena skladno s tehničnimi zahtevami in je zagotovljena varnost občinske ceste.

(8) Po izvedbi vzdrževalnih del v javno korist mora izvajalec del najkasneje v roku 30 (trideset) dni po končanju del podati upravljavcu ceste izjavo o dokončanju del, na podlagi katere upravljavec ceste opravi pregled izvedenih del. Če izvajalec del izjave o dokončanju del ne poda v roku iz prejšnjega stavka, upravljavec ceste v roku 5 (petih) dni po preteku 30 (trideset) dnevnega roka opravi pregled izvedenih del.

(9) Po opravljenem pregledu pristojni organ zapisniško odredi odpravo ugotovljenih pomanjkljivosti ali izda soglasje za izročitev ceste, cestnega odseka ali cestnega objekta v neomejeno uporabo, če ni pomanjkljivosti, oziroma v začasno omejeno uporabo, do odprave pomanjkljivosti.

 

Vzdrževanje drugih javnih površin

 

I.          Gospodarska javna služba

 

51. člen

(opredelitev javnih površin)

(1) Kot javne površine, ki jih po tem odloku ureja občinska uprava (režijski obrat), se štejejo nekategorizirane občinske javne poti, ki jih ne opredeljuje Odlok o kategorizaciji občinskih cest, javna parkirišča, rezervirani in posebni parkirni prostor ter druge javne površine, ki predstavljajo javno dobro in so v upravljanju Občine Črna na Koroškem, ne glede na lastninsko pravico.

(2) Kot javno površino po tem odloku se obravnava tudi prostor nad javnimi površinami iz prejšnjega odstavka tega člena.

52. člen

(javne površine)

Javne površine po tem odloku, ki sodijo v obseg javne službe, so:

·       javne poti,

·       ulice, pločniki, trgi, ki so pretežno namenjeni pešcem,

·       peš poti in površine za pešce,

·       podhodi, nadhodi, pasaže,

·       javna otroška igrišča,

·       javna športna igrišča,

·       tržnice in

·       površine ob spomeniških in zgodovinskih objektih,

·       skupaj z urbano, prometno in drugo opremo, ki je namenjena uporabnikom teh površin.

53. člen

(gospodarska javna služba)

Vzdrževanje drugih javnih površin se izvaja v okviru občinske uprave – režijskega obrata.

 

54. člen

(vsebina javne službe)

(1) Izvajanje javne službe in vzdrževanje javnih površin obsega:

1.    vzdrževanje javnih prometnih površin oziroma trgov in ulic ter pripadajoče infrastrukture prometnih površin po merilih, ki veljajo za javne ceste ter drugih javnih površin v obsegu in v časovnih presledkih;

2.    čiščenje, pometanje in pranje javnih cest ter praznjenje in vzdrževanje košev za smeti, kot elementov mestne opreme na javnih krajih;

3.    vzdrževanje in tekoče urejanje parkov, drevoredov, zelenic in drugih javnih nasadov oziroma javnih površin, zlasti pa:

·       negovanje in obnavljanje gozdnega in parkovnega drevja, grmičevja, cvetličnih nasadov in trat;

·       zatiranje plevela in drugih rastlin, ki ovirajo rast parkovnih rastlin oziroma ogrožajo zdravje ljudi;

·        varstvo rastlin pred požarom, mrazom, sušo, poplavo, rastlinskimi boleznimi, škodljivci in poškodbami;

·       čiščenje suhih vej, odpadnega listja in drugih odpadkov ter po posledicah elementarnih nezgod;

·       vzdrževanje in obnavljanje poti, meteorne kanalizacije, ograj, vodometov, klopi, posod za odpadke, igral in drugih elementov mestne opreme;

·       postavljanje, vzdrževanje in obnavljanje opozorilnih napisov (prepovedi, usmerjanje in podobno) na javnih površinah;

4.    tekoče in interventno vzdrževanje in obnovo tlakov, robnikov, bankin, sistema odvodnjavanja in drugih elementov prometnih površin, postavljanje in obnavljanje talne in vertikalne signalizacije (razen svetlobne), skrb za pravilno vegetacijo, postavljanje in vzdrževanje elementov mestne opreme, postavljene na ali ob vzdrževanih površinah ter vodenje ustreznih katastrov in evidenc;

5.    priprava programov investicijskega vzdrževanja in drugih zahtevnejših posegov in organizacije njihove izvedbe po dogovoru s pristojnim organom.

(2) Izvajalec ureja in vzdržuje tudi tiste površine, ki predstavljajo funkcionalno celoto s parkom, zelenico, prometno oziroma drugo površino, za katere vzdrževanje je pooblaščen, če je za to podan javni interes ter elemente mestne opreme na teh površinah.

(3) Služba obsega tudi strokovna opravila, potrebna za pravočasno pripravo pogojev za tekoče vzdrževanje javnih površin in urejanje nasadov na njih.

(4) V to gospodarsko javno službo sodi tudi vzdrževanje in urejanje posameznih dreves in drugih nasajenih rastlin, rastočih v naseljih na javnih površinah.

 

55. člen

(financiranje javne službe in njen letni plan)

(1) Služba se financira iz proračuna, v skladu z njenim letnim planom in plani izvajalca. S temi akti morajo biti znotraj letnega plana javne službe ločeno obravnavane javne ceste ter druge javne površine. Poleg tega mora biti v planu podan ločen prikaz predvidenih rednih vzdrževalnih del ter obnovitvenih del.

(2) Z letnim planom se določa obseg opravljanja dejavnosti po posameznih njenih sestavinah in prostoru ter periodičnost opravljanja posameznih rednih opravil.

56. člen

(javno dobro)

Javni parki, javna igrišča in druge javne površine, ki so predmet obravnave po tem poglavju odloka, so javno dobro v lasti občine in jih nihče ne more odtujiti, niti jim spreminjati namembnost brez odločitve občinskega sveta.

 

57. člen

(javna pooblastila)

Pristojni organ določa pogoje in daje soglasja za posege v prostor in okolje, ki zadevajo površine, ki jih vzdržuje izvajalec.

 

58. člen

(kataster drugih javnih površin)

(1) Kataster z vsemi zbirkami podatkov je last Občine Črna na Koroškem in se vodi skladno s predpisi in usklajeno s standardi in normativi geografskega informacijskega sistema.

(2) Kataster se vodi v obliki elektronske baze podatkov, ki mora biti občini neprekinjeno dostopna (»on-line«).

(3) Skladno z določili zakona, ki ureja dostop do informacij javnega značaja, je občinska uprava prosilcem dolžna posredovati vse informacije iz katastra, razen tistih informacij, za katere isti zakon določa, da prosilcem ne smejo biti posredovane. Informacije javnega značaja, ki se nanašajo na prosilca, se slednjemu posreduje brezplačno, za posredovanje ostalih informacij javnega značaja, pa se prosilcem zaračunavajo stroški, skladno z uredbo, ki ureja posredovanje informacij javnega značaja.

 

II.      Javna snaga

 

59. člen

(prireditve na prostem)

(1) Organizator kulturnih, športnih in drugih javnih prireditev ter aktivnosti na prostem, pri katerih nastajajo odpadki, mora v času trajanja prireditve opremiti prireditveni prostor z ustreznimi posodami za zbiranje odpadkov, ki jih najame pri izvajalcu javne službe za zbiranje odpadkov. V primeru, da se na prireditvi pričakuje več kot 500 udeležencev, mora zagotoviti prostor za zabojnike za: odpadni papir in karton, odpadno embalažo iz stekla, odpadno plastično in kovinsko embalažo ter embalažo iz sestavljenih materialov in za mešane komunalne odpadke.

(2) Po končani prireditvi ali najkasneje v 12 urah po koncu prireditve je dolžan organizator prireditve poskrbeti, da se prireditveni prostor počisti, in prepustiti zbrane odpadke izvajalcu javne službe zbiranja najkasneje v 24 urah.

(3) Če organizator prireditve v roku iz drugega odstavka tega člena ne opravi čiščenja, občinski inšpektor odredi, da to opravi pooblaščeni izvajalec javne službe zbiranja na stroške organizatorja prireditve.

 

60. člen

(javne površine)

(1) Izvajalec javne službe na površinah, ki jih vzdržuje, in upravljavci tržnic, sejmišč, igrišč, avtobusnih postajališč, parkov in parkirišč, ulic, pločnikov in drugih površin, namenjenih prostemu dostopu javnosti, morajo na površinah, ki jih vzdržujejo oziroma upravljajo, zagotoviti stalno čistočo ter zagotoviti redno praznjenje tipiziranih košev za odpadke in se z izvajalcem javne službe ravnanje z odpadki dogovoriti za ustrezen odvoz odpadkov, če to ni urejeno neposredno po splošnih pogojih delovanja te javne službe.

(2) Oseba iz prvega odstavka je dolžna na površine, ki jih vzdržuje oziroma upravlja, namestiti potrebno število košev oziroma tipiziranih posod za odpadke, jih redno vzdrževati in sproti popravljati ter dotrajane nadomeščati z novimi.

 

61. člen

(odgovornost za javno snago)

(1) Če izvajalec vzdrževanja oziroma upravljavec površine oziroma objekta ne zagotovi čistoče skladno s predhodnim členom, lahko pristojni nadzorni organ odredi izvajanje ukrepov za vzdrževanje čistoče ustreznemu izvajalcu.

(2) V primeru poškodovanja posod mora škodo poravnati tisti, ki jo je s svojim ravnanjem povzročil.

 

III.    Varovanje drugih javnih površin

 

62. člen

(namembnost)

(1) Druge javne površine se smejo uporabljati samo za namene, ki izhajajo iz njihovega značaja in so opredeljeni s prostorskimi akti ali drugimi odločitvami občinskega sveta. Na njih je pod pogoji iz tega odloka in veljavne zakonodaje, mogoče pridobiti posebno pravico uporabe.

(2) Brez soglasja župana(je) ni mogoče pridobiti posebne pravice uporabe za igrišča in za urejene zelene površine.

(3) Na javnih površinah, ki niso temu namenjene, je zlasti prepovedano:

·       vožnja in parkiranje motornih vozil;

·       postavljanje ali hramba večjih predmetov ali kakršnih koli količin odpadnega ali uporabnega materiala;

·       prosto gibanje psov in drugih domačih živali ter onesnaževanje z njihovimi iztrebki;

·       lomljenje drevja ali grmovja, trganje cvetlic ali poškodovanje živih mej;

·       poškodovanje klopi, košev za smeti, igral, posod s cvetjem, svetilk ali drugih elementov parkovne opreme;

·       obešati plakate in druge napise na drevje ali pa na za to nepredvidena mesta oziroma objekte;

·       z mazili, živalskimi iztrebki ali drugimi snovmi namastiti ali onesnažiti javno površino;

·       odvajati na javno površino vodo, odplake ali druge tekočine;

·        voditi po cesti konje ali druge živali, ki so tako podkovane, da lahko poškodujejo javno površino;

·       metati, puščati ali odlagati cigaretne ogorke, žvečilne gumije, izpljunke, druge človeške iztrebke ali druge odpadke ter na takšen način povzročiti onesnaženje javne površine.

(4) Na javnih površinah je – razen uradnim organom v zvezi z opravljanjem uradnih dejanj – posebej prepovedano voditi:

1.    govedo, konje, drobnico in druge domače ali delovne živali;

2.    pse brez povodca.

(5) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka tega člena, lahko pristojni organ s soglasjem dovoli vodenje živali po javnih površinah. Soglasje se izda, če je zagotovljena varnost preostalih uporabnikov javnih površin ter primerno ravnanje in oskrba živali. Z izdanim soglasjem se lahko določijo tudi pogoji, pod katerimi se dovoli vodenje živali po javnih površinah.

(6) Soglasje iz prejšnjega odstavka tega člena se izda, če prosilec zagotovi pogoje, da pri uporabi javne površine ne bo prišlo do njenega onesnaženja oziroma bo zagotovljeno takojšnje čiščenje v primeru onesnaženja ter pri uporabi javne površine ne bo prišlo do njenega poškodovanja.

 

63. člen

(urejanje površin v urbanih naseljih)

(1) Skupne površine v uporabi lastnikov objektov v urbanih naseljih, ki jih za potrebe izvajanja tega člena in tega odloka predstavlja ureditveno območje občine, z izjemo kmetijskih in gozdnih površin na tem območju, morajo lastniki objektov urejati in vzdrževati skladno z ureditvijo, ki jo narekujejo prostorski akti, zlasti pa skladno z načrti ureditve zelenih površin.

(2) Lastnik, uporabnik ali upravnik večstanovanjskega objekta, h kateremu pripada zelena površina, ki je ne vzdržuje izvajalec (skupne površine, vezane na objekte in/oziroma v uporabi lastnikov objektov), je odgovoren za njeno vzdrževanje v skladu z načrti ureditve zelenih površin in strokovnimi hortikulturnimi pravili.

(3) Oseba iz drugega odstavka je tudi odgovorna za stanje teh površin, s tem da na teh površinah brez ustreznega upravnega dovoljenja ne sme postavljati začasnih objektov (barak, drvarnic, nadstrešnic), ne sme dopustiti kurjenja, odlaganja ali skladiščenja odpadnega ali drugega materiala ter opravljanja gospodarske dejavnosti.

 

64. člen

(varovanje drevja v urbanih naseljih, pogozdovanje in urejanje hudournikov ter deročih rek)

(1) Drevja na urbanih območjih ni dovoljeno sekati brez soglasja občinske uprave. Soglasje ni potrebno za sekanje sadnega in nizkega okrasnega drevja.

(2) Soglasje se izda na podlagi gozdarskega oziroma hortikulturnega strokovnega mnenja.

(3) Soglasje ni potrebno za poseke na javnih površinah, ki jih izvede izvajalec v primerih, ko drevo zaradi preraščenosti, fizičnega propada, naravnih katastrof in drugih razlogov ogroža osebe, infrastrukturo, varnost cestnega prometa ali premoženja. O takih primerih je izvajalec dolžan nemudoma obvestiti pristojni organ.

(4) Za izdajo soglasja za posek drevesa ni potrebno mnenje iz drugega odstavka v primerih, ko drevo ali nasad nista posebej zaščitena in ne rasteta na meji funkcionalne površine objekta ter gre istočasno za primer:

·       da s posekom soglašajo lastniki večinskega dela objekta, h kateremu funkcionalna površina pripada ali

·       da je posek utemeljen zaradi varovanja zdravja oseb.

(5) Stroški poseka bremenijo:

·       na javnih površinah – proračun občine;

·        na funkcionalnih površinah objektov in na površinah v lastnini – lastnike objektov oziroma površin.

(6) Vrsto in obseg del pri pogozdovanju ali urejanju hudournikov ter deročih rek mora izvajalec del prilagoditi tako, da se zavaruje občinska cesta.

 

65. člen

(odstranitev zapuščenih vozil)

Neregistrirana vozila, ki niso izrabljena vozila po predpisih o varstvu okolja, ni dovoljeno puščati na javnih parkiriščih. Pooblaščena oseba občinskega nadzora z odločbo odredi odstranitev vozila v skladu z Odlokom o ravnanju z zapuščenimi vozili.

 

66. člen

(neupravičena uporaba javnih površin)

(1) Ob neupravičeni uporabi javne površine lahko pooblaščena oseba občinskega nadzora izda odločbo o:

·       takojšnji odstranitvi parkiranega vozila;

·       takojšnji odstranitvi postavljenih predmetov ali materiala.

(2) Ukrepi iz prvega odstavka se izvedejo na stroške tistega, ki jih je povzročil s prepovedanim ravnanjem, kolikor ti nastanejo.

 

67. člen

(urejenost površin)

Lastniki oziroma uporabniki nepremičnin, ki mejijo na občinske ceste ali druge javne površine, so dolžni svoje nepremičnine urejati in vzdrževati v skladu z ureditvijo, predpisano v prostorskih načrtih, skladno z načrti ureditve zelenih površin oziroma jih čistiti, hortikulturno urejati in vzdrževati tako, da so urejenega videza, da morebitno drevje ali žive meje ne motijo preglednosti ceste in se ne razraščajo na občinske ceste ali dele cest ali druge javne površine, da na njih ni smeti ali drugih odpadkov ter da njihove nepremičnine ne odstopajo od standarda urejenosti sosednjih površin.

 

Izdajanje soglasij in dovoljenj

 

68. člen

(postopek za izdajo soglasij)

(1) Vlogi za izdajo soglasja za podiranje dreves, spravilo lesa, izkope, prekope, podkope, vrtanja in opravljanje drugih del na zemljiščih ali na objektih v območju javne ceste, ki bi lahko ovirala ali ogrožala promet, poškodovala cesto ali povečala stroške njenega vzdrževanja prosilec, če z zakonom ni določeno drugače, priloži:

·       kopijo katastrskega načrta in zemljiškoknjižni izpisek ter

·       strokovno mnenje izvajalca rednega vzdrževanja ustrezne javne ceste.

(2) Vlogi za izdajo soglasja mora prosilec, če z zakonom ni določeno drugače, priložiti tudi:

·       projekt ali ustrezni del projekta oziroma drugačen grafični prikaz nameravanega posega oziroma uporabe ceste ali druge javne površine;

·       izjavo, da bo uporabljeni oziroma ogroženi del javne ceste oziroma druge javne površine povrnil v prejšnje stanje do določenega roka ter da bo prekopano javno cesto v primeru posedanja vzdrževal na svoje stroške še najmanj v zakonsko določenem roku (odgovornost za solidnost gradnje) ter

·       strokovno mnenje izvajalca rednega vzdrževanja javne ceste oziroma javne površine.

(3) V izdanem soglasju po vlogi iz drugega odstavka pristojni organ predpiše rok dokončanja del na javni površini, način zavarovanja gradbišča, delno ali popolno zaporo javne ceste za promet pešcev ali vozil na motorni pogon in obvozne smeri, nadzor nad vzpostavitvijo ceste oziroma druge javne površine v prejšnje stanje.

V soglasju pristojni organ lahko ob upoštevanju vseh okoliščin primera, določi:

·       da se morajo dela opraviti neprekinjeno ali samo v nočnem času oziroma izven prometnih konic;

·       da bo namesto upoštevanja izjave iz druge alineje drugega odstavka sam, vendar na stroške prosilca in ob upoštevanju predpisov o javnih naročilih, poskrbel za povrnitev javne ceste oziroma druge javne površine v prejšnje stanje;

·       da mora prosilec po povrnitvi v prejšnje stanje pridobiti strokovno ekspertizo izvedenih del v obsegu, ki ga posebej določi pristojni organ.

(4) Za večje posege v javne ceste in druge javne površine, predvsem za večja vzdolžna prekopavanja cest, lahko pristojni organ s soglasjem zahteva preplastitev celotne širine vozišča ali preplastitev celotnega voznega pasu, po katerem se izvaja poseg. Pred izdajo soglasja pristojni organ kot jamstvo za dobro izvedena dela lahko po presoji vseh okoliščin primera zahteva garancijo banke ali drug ustrezni inštrument zavarovanja. Če prosilec ne izpolni kakršne koli obveznosti iz soglasja, potrebna dela opravi na njegove stroške izvajalec rednega vzdrževanja javnih cest.

(5) Vlogi je potrebno, če z zakonom ni določeno drugače, priložiti kopijo katastrskega načrta in zemljiškoknjižni izpisek parcele, na kateri stoji drevo ali nasad, soglasje lastnikov in sosedov, če je drevo na parcelni meji, ter po potrebi strokovno mnenje iz drugega odstavka 64. člena ali drug dokument, ki utemeljuje zahtevek.

(6) V upravnih zadevah iz tega odloka odloča, razen ko je to z javnim pooblastilom preneseno na upravljavca, na prvi stopnji z upravno odločbo pristojni organ, na drugi stopnji pa župan(ja), če ni v zakonu določeno drugače.

(7) Upravljavec je pogoje za izdajo soglasij, ko ta odloča na prvi stopnji, dolžan predhodno uskladiti z občino, slednja pa ima pravico pred izdajo soglasja seznaniti se z le-tem.

 

Inšpekcijski in redarski nadzor

 

69. člen

(opravljanje inšpekcijskega in redarskega nadzora)

Uresničevanje določb odloka nadzira občinski inšpektor in občinski redar vsak v okviru svojih pristojnosti.

 

Kazenske določbe

 

70. člen

(prekrški)

(1) Z globo v znesku 1.000 € se kaznuje za prekršek pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, če:

1.   brez soglasja gradi ali rekonstruira priključek na občinsko cesto ali ga gradi ali rekonstruira v nasprotju s tehničnimi in drugimi pogoji tega soglasja (23. člena);

2.   brez soglasja gradi ali rekonstruira gradbene objekte v varovalnem pasu občinske ceste ali v njem postavlja kakršne koli druge objekte in naprave (38. člen);

3.   brez soglasja opravlja dela zunaj varovalnega pasu občinske ceste, ki bi lahko povzročila spremembo vodostaja oziroma višine podzemnih voda in tako vplivala na cesto in varnost prometa na njej, ali jih opravlja v nasprotju s pogoji tega soglasja (38. člen);

4.   brez soglasja postavi fasadne odre in ograje za zavarovanje gradbišč (39. člen);

5.   brez soglasja uredi gradbišče (39. člen);

6.   brez soglasja začasno deponira gradbeni in drugi material (39. člen);

7.   brez soglasja izvede športno, kulturno ali drugo prireditev (39. člen);

8.   brez soglasja postavi kioske, telefonske govorilnice, stojnice ali drugače širi gostinsko, trgovsko ali drugo poslovanje (39. člen);

9.   brez soglasja zavaruje delovne in bivalne pogoje (39. člen);

10.   brez soglasja postavi ali napelje nadzemne telefonske, telegrafske in druge kabelske vode, nizkonapetostne električne oziroma napajalne vode, kanalizacijo, vodovod in druge podobne naprave, brez soglasja prekopava, spodkopava in opravlja druga dela na občinski cesti ali opravlja ta dela v nasprotju z soglasjem (prvi odstavek 39. člena);

11.   brez soglasja podira drevesa, spravlja les ali opravlja izkope, vrtanja in druga dela na zemljiščih ali na objektih vzdolž občinske ceste, ki bi lahko ovirala ali ogrožala promet, poškodovala cesto ali povečala stroške njenega vzdrževanja (39. člen);

12.   začasno ali trajno zasede občinsko cesto ali njen del ali izvaja ali opusti kakršna koli dela na cesti ali na zemljišču ali objektih ob občinski cesti, ki poškodujejo ali ki bi lahko poškodovala cesto ali objekte na njej ali ovira in ogroža ali ki bi lahko ovirala in ogrožala promet na cesti (39. člen);

13.   brez soglasja izvede delno ali popolno zaporo občinske ceste (39. člen);

14.   ne spoštuje začasne prepovedi uporabe občinske ceste (40. člen);

15.   ne spoštuje soglasja, s katerim mu je pristojni občinski organ dovolil uporabo občinske ceste (40. člen);

16.   postavi na površinah ob občinski cesti, določenih za te namene, objekte in naprave za opravljanje spremljajočih dejavnosti brez predhodne sklenitve pogodbe ali če spremeni objekte in naprave ali samo dejavnost brez soglasja pristojnega občinskega upravnega organa za ceste (drugi odstavek 44. člena);

17.   izvede delno ali popolno zaporo občinske ceste v nasprotju s pogoji za njeno izvedbo, delno ali popolno zaporo ceste in začasno prometno ureditev  ne označi  v skladu s predpisi in potrjeno prometno-tehnično dokumentacijo začasne prometne ureditve ali preseže dovoljeni čas njenega trajanja (46. člen);

18.   da organizira kulturne, športne in druge prireditve in aktivnosti na prostem in mesto prireditve ne opremi z ustreznimi posodami oziroma koši za odpadke (59. člen);

19.   da po končani prireditvi ali aktivnosti prireditelj prireditvenega prostora ne očisti in odpadke pripravi tako, da jih v 24. urah po zaključku priredite ali aktivnosti izvajalec javne službe ravnanja z odpadki lahko odpelje na odlagališče (59. člen);

20.   če na površine, ki jih vzdržuje oziroma upravlja, ne namesti potrebnega števila košev oziroma tipiziranih posod za odpadke, jih ne vzdržuje redno in sproti popravlja ter dotrajane nadomešča z novimi (60. člen);

21.   če izvajalec javne službe ne vzdržuje stalne čistoče na javnih površinah, da ne namesti ustreznih tipiziranih posod za odlaganje odpadkov (60. člen);

22. če na površinah, ki jih vzdržuje, ne zagotovi stalne čistoče ter zagotovi rednega praznjenja tipiziranih košev za odpadke in se z izvajalcem javne službe ravnanja z odpadki ne dogovori za ustrezen odvoz odpadkov, če to ni urejeno neposredno po splošnih pogojih delovanja te javne službe (60. člen);

23.   ravnanje v nasprotju z omejitvami 62. člena;

24.   brez soglasja seče drevje na urbanih območjih (64. člen);

25.   vrste in obsega del pri pogozdovanju ali urejanju hudournikov ter deročih rek ne prilagodijo tako, da se zavaruje občinska cesta (drugi odstavek 64. člena);

26.   ravnanje v nasprotju z omejitvami uporabe zemljišč v polju preglednosti  (67. člen).

(2) Z globo v znesku 200 € se kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe ali odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika, ali odgovorna oseba posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka.

(3) Z globo v znesku 100 € se za prekršek kaznuje posameznik, ki stori katero od dejanj iz prvega odstavka tega člena.

 

Prehodne in končne določbe

 

71. člen

(komisija za tehnično urejanje prometa)

Župan(ja) imenuje in razrešuje izmed strokovnjakov člane Komisije za tehnično urejanje prometa, ki strokovno proučuje razmere in presoja predloge ukrepov s področja urejanja prometa, predvsem glede tehničnega urejanja cest, signalizacije in drugih vprašanj, ki se nanašajo na urejanje cest v 3 (treh) mesecih po uveljavitvi odloka. Komisija nudi svoja strokovna stališča županu(ji), pristojnemu organu in drugim delovnim telesom pred sprejemom ustreznih odločitev.

 

72. člen

(prenehanje veljavnosti)

Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati Odlok o občinskih javnih cestah ter drugih javnih površinah v Občini Črna na Koroškem (Uradni list RS, št. 56/2012).

 

73. člen

(začetek veljavnosti)

Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin.

 

Številka: 371-0007/2015

Datum: 17.12.2015

 

 

Občina Občine Črna na Koroškem

 

mag. Romana Lesjak, županja