Na podlagi 64. člena
Zakona
o lokalni samoupravi
(Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09,
51/10, 40/12 – ZUJF in 14/15 – ZUUJFO) je Občinski svet Občine Brezovica
na 14. redni seji dne 24. 11. 2016 sprejel |
|
S T A T U T |
Občine Brezovica |
|
I. SPLOŠNE DOLOČBE |
|
1. člen |
(1) Občina Brezovica je samoupravna lokalna skupnost, ustanovljena z
zakonom na območju naslednjih naselij: Brezovica pri Ljubljani, Vnanje
Gorice, Notranje Gorice, Plešivica, Podplešivica, Žabnica, Rakitna,
Dolenja Brezovica, Gorenja Brezovica, Preserje, Kamnik pod Krimom,
Prevalje pod Krimom, Goričica pod Krimom, Podpeč, Jezero, Planinca. |
(2) Sedež občine je na Brezovici pri Ljubljani, Tržaška cesta 390. |
(3) Občina je pravna oseba javnega prava s pravico posedovati,
pridobivati in razpolagati z vsemi vrstami premoženja. |
(4) Občino predstavlja in zastopa župan. |
(5) Območje, ime in sedež občine se lahko spremeni z zakonom po
postopku, ki ga določa zakon. |
(6) Območja in imena naselij v občini se v skladu z zakonom spremenijo z
občinskim odlokom. |
|
2. člen |
(1) Na območju Občine Brezovica so ustanovljeni ožji deli občine.
Naloge, organizacija in delovanje ter pravni status ožjih delov Občine
Brezovica so določeni s tem statutom in odlokom občine. |
(2) Imena, sedeži in območja ožjih delov občine so: |
– Krajevna skupnost Brezovica, Tržaška cesta 390, 1351 Brezovica pri
Ljubljani |
Naselje: Brezovica pri Ljubljani |
– Krajevna skupnost Vnanje Gorice, Nova pot 5, Vnanje Gorice, 1351
Brezovica pri Ljubljani |
Naselje: Vnanje Gorice |
– Krajevna skupnost Notranje Gorice - Plešivica, Podpeška cesta 380,
1357 Notranje Gorice |
Naselja: Notranje Gorice, Plešivica, Podplešivica, Žabnica |
– Krajevna skupnost Podpeč - Preserje, Jezero 21, 1352 Preserje |
Naselja: Gorenja Brezovica, Dolenja Brezovica, Preserje, Kamnik pod
Krimom, Prevalje pod Krimom, Goričica pod Krimom, Podpeč, Jezero,
Planinca |
– Krajevna skupnost Rakitna, Rakitna 66, 1352 Preserje |
Naselje: Rakitna. |
|
3. člen |
Občina Brezovica (v nadaljnjem besedilu: občina) v okviru ustave in
zakona samostojno ureja in opravlja javne zadeve lokalnega pomena, ki
zadevajo prebivalce občine, in naloge iz državne pristojnosti, ki so
nanjo prenesene z zakonom. |
|
4. člen |
(1) Osebe, ki imajo na območju občine stalno prebivališče, so občani. |
(2) Občani odločajo o lokalnih javnih zadevah po organih občine, ki jih
volijo na podlagi splošne in enake volilne pravice na svobodnih volitvah
s tajnim glasovanjem ter v drugih organih v skladu s tem statutom. |
(3) Občani sodelujejo pri upravljanju lokalnih javnih zadev tudi na
zborih občanov, z referendumom in ljudsko iniciativo. |
(4) Na osnovi odločitve organov občine se lahko v posamezne oblike
odločanja vključijo tudi osebe, ki imajo v občini začasno prebivališče,
in osebe, ki so lastniki zemljišč in drugih nepremičnin na območju
občine. |
|
5. člen |
(1) Občina pri uresničevanju skupnih nalog sodeluje s sosednjimi in
drugimi občinami, širšimi lokalnimi skupnostmi in državo. |
(2) Občina lahko sodeluje tudi z lokalnimi skupnostmi drugih držav ter z
mednarodnimi organizacijami lokalnih skupnosti. |
(3) Občina sodeluje z drugimi občinami po načelih prostovoljnosti in
solidarnosti in lahko v ta namen ustanavlja zveze, združuje sredstva,
oblikuje skupne organe ter organe skupne občinske uprave in druge osebe
javnega prava. |
|
6. člen |
(1) Občina Brezovica ima grb, zastavo in praznik, katerih oblika,
vsebina in uporaba se določi z odlokom. |
(2) Občina ima žig, ki je okrogle oblike. Žig ima v zunanjem krogu na
zgornji polovici napis: Občina Brezovica, v notranjem krogu pa naziv
organa občine – Občinski svet; Župan; Nadzorni odbor; Občinska uprava,
Volilna komisija. V sredini žiga je grb občine. |
(3) Velikost, uporabo in hrambo žiga občine določi župan s sklepom. |
(4) Za prispevek k razvoju občine podeljuje občina zaslužnim občanom,
organizacijam in drugim občinska priznanja in nagrade, v skladu s
posebnim odlokom. |
|
II. NALOGE OBČINE |
|
7. člen |
(1) Občina samostojno opravlja lokalne zadeve javnega pomena (izvirne
naloge), določene z zakonom in s tem statutom, zlasti pa: |
1. Normativno ureja lokalne zadeve javnega pomena tako, da: |
– sprejema statut in druge predpise občine, |
– sprejema proračun in zaključni račun občine, |
– načrtuje prostorski razvoj ter sprejema prostorske akte, |
– sprejema program razvoja občine. |
2. Upravlja občinsko premoženje tako, da: |
– ureja način in pogoje upravljanja z občinskim premoženjem, |
– pridobiva in razpolaga z vsemi vrstami premoženja, |
– sklepa pogodbe o pridobitvi in odtujitvi nepremičnin in premičnin, |
– sestavlja premoženjsko bilanco, s katero izkazuje vrednost svojega
premoženja. |
3. Omogoča pogoje za gospodarski razvoj občine tako, da: |
– spremlja in analizira gospodarske rezultate v občini, |
– sprejema prostorske akte, ki omogočajo in pospešujejo razvoj
gospodarstva v občini, |
– pospešuje gospodarski razvoj, |
– sodeluje z gospodarskimi subjekti in v okviru interesov in nalog
občine pomaga gospodarskim subjektom pri razreševanju gospodarskih
problemov, |
– z javnimi sredstvi, v skladu s predpisi, pospešuje razvoj gospodarskih
panog oziroma gospodarskih subjektov, |
– v skladu z zakonom opravlja naloge s področij gostinstva, turizma in
kmetijstva. |
4. Ustvarja pogoje za gradnjo stanovanj in skrbi za povečanje najemnega
socialnega sklada stanovanj tako, da: |
– v prostorskih aktih predvidi gradnjo stanovanjskih objektov, |
– sprejema dolgoročni in kratkoročni stanovanjski program občine, |
– spremlja in analizira stanje na stanovanjskem področju občine, |
– spremlja ponudbo in povpraševanje stanovanj v občini ter se vključuje
v stanovanjski trg, |
– gradi stanovanja za socialno ogrožene in prenavlja objekte, ki so
primerni za gradnjo stanovanj. |
5. Skrbi za lokalne javne službe tako, da: |
– zagotavlja izvajanje obveznih in izbirnih lokalnih javnih služb v
skladu z zakonom, |
– nadzira delovanje lokalnih javnih služb, |
– gradi in vzdržuje komunalne objekte in naprave. |
6. Zagotavlja in pospešuje razvoj predšolskega varstva,
vzgojno-izobraževalne dejavnosti ter razvoj športa in rekreacije, tako
da: |
– ustanovi vzgojno izobraževalne zavode iz tega področja in v skladu z
zakonom zagotavlja pogoje za njihovo delovanje, |
– v skladu z zakoni, ki urejajo to področje, zagotavlja sredstva za
izvajanje teh dejavnosti in v okviru finančnih možnosti omogoča
izvajanje nadstandardnih programov, |
– sodeluje z vzgojno izobraževalnim zavodom in zdravstvenim zavodom, |
– z različnimi ukrepi pospešuje vzgojno izobraževalno dejavnost in
zdravstveno varstvo občanov, |
– določa občinski program športa, |
– ustvarja pogoje za izobraževanje odraslih, ki je pomembno za razvoj
občine in za kvaliteto življenja njenih prebivalcev. |
7. Pospešuje službe socialnega skrbstva, predšolskega varstva, osnovnega
varstva otrok in družine, za socialno ogrožene, invalide in ostarele
tako, da: |
– spremlja stanje na tem področju, |
– pristojnim organom in institucijam predlaga določene ukrepe na tem
področju, |
– sodeluje s centrom za socialno delo, javnimi zavodi in drugimi
pristojnimi organi in institucijami, |
– ustanovi posebni dobrodelni sklad – komisijo, ki skrbi za pomoč
posameznikom in zagotavljanje boljšega socialnega standarda pomoči
potrebnim. |
8. Ureja in pospešuje zdravstveno dejavnost in dejavnost socialnega
varstva, tako da: |
– določa in zagotavlja mrežo javne zdravstvene službe na primarni ravni
in daje predhodna mnenja k določanju mreže javne zdravstvene službe na
sekundarni ravni, |
– zagotavlja mrežo javne službe za storitev pomoči družini na domu, |
– zagotavlja izvedbo drugih z zakonom določenih nalog. |
9. Pospešuje raziskovalno, kulturno in društveno dejavnost tako, da: |
– omogoča dostopnost kulturnih programov, |
– skrbi za kulturno dediščino na svojem območju, |
– zagotavlja splošno izobraževalno knjižnično dejavnost, |
– z dotacijami spodbuja te dejavnosti, |
– sodeluje z društvi in jih vključuje v programe aktivnosti občine. |
10. Skrbi za varstvo zraka, tal, vodnih virov, za varstvo pred hrupom,
za zbiranje in odlaganje odpadkov in opravlja druge dejavnosti varstva
okolja tako, da: |
– izvaja naloge, ki jih določajo zakon, uredbe in drugi predpisi s
področja varstva okolja, |
– spremlja stanje na tem področju in v okviru svojih pristojnosti
sprejema ukrepe, s katerimi zagotavlja varstvo okolja, |
– sprejema splošne akte, s katerimi pospešuje in zagotavlja varstvo
okolja, |
– sodeluje s pristojnimi inšpekcijskimi organi in jih obvešča o
ugotovljenih nepravilnostih, |
– z drugimi ukrepi pospešuje varstvo okolja v občini. |
11. Upravlja, gradi in vzdržuje: |
– občinske ceste, ulice in javne poti, |
– površine za pešce in kolesarje, |
– igrišča za šport in rekreacijo ter otroška igrišča, |
– javne parkirne prostore, parke, trge in druge javne površine ter |
– zagotavlja varnost v cestnem prometu na občinskih cestah in ureja
promet v občini. |
12. Skrbi za požarno varnost in varnost občanov v primeru elementarnih
in drugih nesreč tako, da v skladu z merili in normativi: |
– organizira reševalno pomoč v požarih, |
– organizira obveščanje, alarmiranje, pomoč in reševanje za primere
elementarnih in drugih nesreč, |
– zagotavlja sredstva za organiziranje, opremljanje in izvajanje požarne
varnosti in varstva pred naravnimi nesrečami, |
– zagotavlja sredstva za odpravo posledic elementarnih in drugih
naravnih nesreč, |
– sodeluje z občinskim poveljstvom gasilske službe in štabom za civilno
zaščito ter spremlja njihovo delo, |
– opravlja druge naloge, ki pripomorejo k boljši požarni varnosti in
varstvu pred elementarnimi in drugimi nesrečami. |
13. Ureja javni red v občini tako, da: |
– sprejema programe varnosti, |
– določa prekrške in globe za prekrške, s katerimi se kršijo predpisi
občine, |
– organizira občinsko redarstvo, |
– opravlja inšpekcijsko nadzorstvo nad izvajanjem občinskih predpisov in
drugih aktov, s katerimi ureja zadeve iz svoje pristojnosti, če ni z
zakonom drugače določeno, |
– opravlja druge naloge v okviru teh pristojnosti. |
14. Občina lahko podeljuje denarne pomoči in simbolične nagrade ob
posebnih priložnostih. |
|
8. člen |
V okviru lokalnih zadev javnega pomena občina opravlja tudi naloge, ki
se nanašajo na: |
– ugotavljanje javnega interesa za uresničevanje predkupnih pravic
občine v skladu z zakonom in v primeru razlastitve nepremičnin za
potrebe občine, |
– določanje namembnosti prostora, |
– gospodarjenje s stavbnimi zemljišči in določanje pogojev za njihovo
uporabo, |
– evidenco občinskih zemljišč in drugega premoženja, |
– zagotavljanje varstva naravnih in kulturnih spomenikov v sodelovanju s
pristojnimi institucijami, |
– ureja druge lokalne zadeve javnega pomena. |
|
9. člen |
(1) Občina opravlja statistične, evidenčne in analitične naloge za svoje
potrebe. |
(2) Občina obdeluje podatke, ki jih potrebuje za opravljanje nalog iz
svoje pristojnosti in jih pridobi v skladu z zakonom. |
|
III. ORGANI OBČINE |
|
1. Skupne določbe |
|
10. člen |
(1) Organi občine so: |
– občinski svet, |
– župan in |
– nadzorni odbor občine. |
(2) Občina ima volilno komisijo kot samostojni občinski organ, ki v
skladu z zakonom o lokalnih volitvah in drugimi predpisi ter splošnimi
akti občine skrbi za izvedbo volitev in referendumov ter varstvo
zakonitosti volilnih postopkov. |
(3) Občina ima tudi druge organe, katerih ustanovitev in naloge določa
zakon. |
(4) Volitve oziroma imenovanja organov občine oziroma članov občinskih
organov se izvajajo v skladu z zakonom in tem statutom. |
(5) Člani občinskega sveta, župan in podžupan (podžupani) so občinski
funkcionarji. |
|
11. člen |
(1) Občina ima občinsko upravo, ki v skladu z zakonom, statutom in
splošnimi akti občine opravlja upravne, strokovne, pospeševalne in
razvojne naloge ter naloge v zvezi z zagotavljanjem javnih služb iz
občinske pristojnosti. |
(2) Občinska uprava odloča o upravnih stvareh iz občinske pristojnosti
na prvi stopnji ter opravlja inšpekcijske naloge in naloge občinskega
redarstva. |
(3) Občinska uprava opravlja strokovna, organizacijska in
administrativna opravila za občinske organe in organe ožjih delov občin. |
(4) Občinsko upravo ustanovi občinski svet na predlog župana z odlokom,
s katerim določi njeno notranjo organizacijo in delovno področje. |
(5) Občinsko upravo lahko sestavljajo organi občinske uprave oziroma
notranje organizacijske enote. |
(6) Občinsko upravo vodi direktor, usmerja in nadzoruje pa jo župan. |
|
12. člen |
(1) Delo organov občine je javno. |
(2) Javnost dela se zagotavlja z obveščanjem javnosti o delu občinskih
organov, predvsem pa z urejanjem uradne spletne strani občine, uradnim
objavljanjem splošnih aktov občine v Uradnem listu Republike Slovenije
in v občinskem glasilu, z navzočnostjo občanov in predstavnikov sredstev
javnega obveščanja na javnih sejah občinskih organov in vpogledom v
dokumentacijo in gradiva, ki so podlaga za odločanje občinskih organov. |
(3) Način zagotavljanja javnosti dela občinskih organov, razloge in
postopke izključitve javnosti s sej organov občine, pravice javnosti ter
zagotovitev varstva osebnih podatkov, dokumentov in gradiv, ki vsebujejo
podatke, ki so v skladu z zakonom, drugim predpisom ali splošnim aktom
občine oziroma druge javne ali zasebno pravne osebe zaupne narave
oziroma državna, vojaška ali uradna tajnost, določajo zakoni, ta statut
in poslovnik občinskega sveta. |
|
2. Občinski svet |
|
13. člen |
(1) Občinski svet je najvišji organ odločanja o vseh zadevah v okviru
pravic in dolžnosti občine. |
(2) Občinski svet šteje 18 članov. |
(3) Občinski svet se konstituira na prvi seji, na kateri je potrjenih
več kot polovica mandatov članov občinskega sveta. |
(4) Prvo sejo občinskega sveta skliče prejšnji župan najkasneje v 20
dneh po izvolitvi članov občinskega sveta, če je za izvolitev župana
potreben drug krog volitev, pa najkasneje v 10 dneh po drugem krogu
volitev. |
|
14. člen |
(1) Volitve članov občinskega sveta so neposredne in se opravijo na
podlagi splošne in enake volilne pravice s tajnim glasovanjem v skladu z
zakonom. |
(2) Občinski svet se voli po proporcionalnem sistemu. |
(3) O oblikovanju volilnih enot za volitve občinskega sveta odloči
občinski svet z odlokom. |
|
15. člen |
(1) Občinski svet sprejema statut občine, poslovnik občinskega sveta,
odloke in druge predpise občine ter sprejema mnenja o vsebini zakonov in
drugih predpisov, ki se tičejo koristi občine. |
(2) V okviru svojih pristojnosti občinski svet predvsem: |
– sprejema prostorske plane in druge plane razvoja občine, |
– sprejema občinski proračun in zaključni račun, |
– sprejme odlok o notranji organizaciji in delovnem področju občinske
uprave na predlog župana, |
– v sodelovanju z občinskimi sveti drugih občin ustanavlja skupne organe
občinske uprave ter skupne organe za izvrševanje ustanoviteljskih pravic
v javnih zavodih in javnih podjetjih, |
– odloča o na občino prenesenih zadevah iz državne pristojnosti, če po
zakonu o teh zadevah ne odloča drug občinski organ, |
– nadzoruje delo župana, podžupanov in občinske uprave glede izvajanja
odločitev občinskega sveta, |
– potrjuje mandate članov občinskega sveta ter ugotavlja predčasno
prenehanje mandata občinskega funkcionarja, razen če občinski funkcionar
odstopi, |
– imenuje člane nadzornega odbora in na predlog nadzornega odbora opravi
predčasno razrešitev člana nadzornega odbora, |
– imenuje in razrešuje člane komisij in odborov občinskega sveta, |
– določi, kateri izmed članov občinskega sveta bo začasno opravljal
funkcijo župana, če temu predčasno preneha mandat, pa ne določi
podžupana, ki bo začasno opravljal njegovo funkcijo, ali če je razrešen, |
– sprejme načrt ravnanja s stvarnim premoženjem občine, |
– sprejema vrednost točke za odmero nadomestila za uporabo stavbnega
zemljišča za posamezno odmerno leto |
– odloča o najemu posojila in dajanju poroštva, |
– razpisuje referendum, |
– odloča o dolgoročnem zadolževanju občine za investicije, |
– s svojim aktom, v skladu z zakonom, določa višino sejnine članov
občinskega sveta in plačila za opravljanje nalog članov drugih občinskih
organov in delovnih teles, ki jih imenuje, merila za določitev plače
direktorjev javnih podjetij in predstavnikov ustanovitelja v njihovih
organih, |
– določa vrste lokalnih javnih služb in način izvajanja lokalnih javnih
služb, |
– ustanavlja javne zavode in javna podjetja ter druge pravne osebe
javnega prava v skladu z zakonom in se seznanja z njihovimi letnimi
poročili, |
– imenuje in razrešuje člane sveta za preventivo in vzgojo v cestnem
prometu in člane drugih organov občine, ustanovljenih na podlagi zakona, |
– določi organizacijo in način izvajanja varstva pred naravnimi in
drugimi nesrečami za obdobje petih let, katerega sestavni del je tudi
program varstva pred požari, |
– sprejme program in letni načrt varstva pred naravnimi in drugimi
nesrečami, sestavni del je tudi letni načrt varstva pred požari, |
– določi organizacijo občinskega sveta ter način njegovega delovanja v
vojni, |
– sprejme odlok o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami in določi
varstvo pred požari, ki se opravlja kot javna služba, |
– odloča o drugih zadevah, ki jih določa zakon in ta statut. |
|
16. člen |
(1) Člani občinskega sveta opravljajo svojo funkcijo nepoklicno. |
(2) Član občinskega sveta, ki je imenovan za podžupana, opravlja
funkcijo člana občinskega sveta in funkcijo podžupana hkrati. Podžupan,
ki v primeru predčasnega prenehanja mandata župana opravlja funkcijo
župana, v tem času ne opravlja funkcije člana občinskega sveta. |
|
17. člen |
(1) Župan predstavlja občinski svet ter sklicuje in vodi njegove seje,
nima pa pravice glasovanja. |
(2) Za vodenje sej občinskega sveta lahko župan pooblasti podžupana ali
drugega člana občinskega sveta. Če je župan odsoten ali zadržan, vodi
sejo podžupan. |
(3) Če nastopijo razlogi, zaradi katerih župan, podžupan oziroma
pooblaščeni član občinskega sveta, ne more voditi že sklicane seje, jo
brez posebnega pooblastila vodi najstarejši član občinskega sveta. |
(4) Župan sklicuje seje občinskega sveta v skladu z določbami tega
statuta in poslovnika občinskega sveta ter glede na potrebe odločanja na
občinskem svetu, mora pa jih sklicati najmanj štirikrat letno. Podžupan
lahko opravi sklic seje le na podlagi posamičnega pooblastila župana. |
(5) Župan mora sklicati sejo občinskega sveta, če to zahteva najmanj
četrtina članov občinskega sveta, seja pa mora biti v petnajstih dneh po
tem, ko je bila podana pisna zahteva za sklic seje, ki je vsebovala
predlog dnevnega reda in nujno potrebno gradivo oziroma utemeljeno
zahtevo občinski upravi za pripravo gradiva. Župan mora dati na dnevni
red seje predlagane točke. Predlagan dnevi red pa lahko dopolni še z
novimi točkami. |
(6) Če seja občinskega sveta ni sklicana v roku sedmih dni po prejemu
pisne zahteve, jo lahko skličejo člani občinskega sveta, ki so zahtevo
podali. Župan in občinska uprava so dolžni zagotoviti pogoje za vodenje
in izvedbo seje. |
|
18. člen |
Strokovno pripravo gradiv, organizacijsko in administrativno delo za
potrebe občinskega sveta ter pomoč pri pripravi in vodenju sej
občinskega sveta ter njegovih komisij in odborov zagotavlja občinska
uprava. |
|
19. člen |
(1) Občinski svet dela in odloča na sejah. |
(2) Dnevni red seje občinskega sveta predlaga župan. |
(3) Vsak član občinskega sveta lahko predlaga občinskemu svetu v sprejem
odloke in druge akte iz njegove pristojnosti, razen proračuna in
zaključnega računa proračuna in drugih aktov, za katere je v zakonu ali
v statutu občine določeno, da jih sprejme občinski svet na predlog
župana. |
(4) Župan mora predloge komisij in odborov občinskega sveta ter predloge
članov občinskega sveta iz prejšnjega odstavka dati na dnevni red, ko so
pripravljeni tako, kot je določeno v poslovniku občinskega sveta. |
(5) O sprejemu dnevnega reda odloča občinski svet na začetku seje. |
(6) Na vsaki seji občinskega sveta mora biti predvidena točka za
vprašanja in odgovore na vprašanja, ki jih postavljajo člani sveta. |
(7) Za vsako sejo občinskega sveta se pošlje vabilo županu, podžupanu
(podžupanom), članom občinskega sveta in direktorju občinske uprave. O
sklicu seje občinskega sveta se obvesti javna občila. |
(8) Predsedniki komisij in odborov občinskega sveta ter direktor
občinske uprave občine ali od njih pooblaščene osebe, so se dolžni
udeležiti seje občinskega sveta in odgovarjati na vprašanja članov
občinskega sveta, kadar se obravnavajo vprašanja iz njihove pristojnosti
oziroma njihovega področja dela. |
|
20. člen |
(1) Občinski svet veljavno sklepa, če je na seji navzoča večina njegovih
članov. Občinski svet sprejema odločitve z večino opredeljenih glasov
navzočih članov, razen če zakon določa drugačno večino. |
(2) Občinski svet sprejema odločitve z javnim glasovanjem. Tajno se
glasuje v primeru, ko je tako določeno z zakonom ali če tako sklene
občinski svet. |
(3) Način dela in odločanja, razmerja do drugih občinskih organov ter
druga vprašanja delovanja občinskega sveta se določijo s poslovnikom, ki
ga sprejme občinski svet z dvotretjinsko večino navzočih članov. |
(4) Odločitve občinskega sveta izvršujeta župan in občinska uprava. |
(5) Župan in direktor občinske uprave o izvrševanju odločitev občinskega
sveta poročata občinskemu svetu najmanj enkrat letno. |
|
21. člen |
Prenehanje mandata člana občinskega sveta ureja zakon. |
|
2.1
Odbori in komisije občinskega sveta |
|
22. člen |
Delovna telesa občinskega sveta, delovno področje in število članov
posameznega delovnega telesa določi občinski svet s poslovnikom. |
|
23. člen |
(1) Občinski svet ima Komisijo za mandatna vprašanja, volitve in
imenovanja. |
(2) Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja ima 5 članov,
ki jih občinski svet imenuje izmed svojih članov. |
(3) Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja opravlja
zlasti naslednje naloge: |
– občinskemu svetu predlaga kandidate za delovna telesa občinskega sveta
in druge organe, ki jih imenuje občinski svet, |
– občinskemu svetu ali županu daje pobude oziroma predloge v zvezi s
kadrovskimi vprašanji v občini, |
– pripravlja predloge odločitev občinskega sveta v zvezi s plačami ter
drugimi prejemki občinskih funkcionarjev ter izvršuje odločitve
občinskega sveta, zakone in predpise, ki urejajo plače in druge prejemke
občinskih funkcionarjev, |
– obravnava druga vprašanja, ki mu jih določi občinski svet. |
(4) V komisijo se imenujejo člani v sorazmerju z uspehom na volitvah. |
|
24. člen |
(1) Člane odborov in komisij imenuje občinski svet izmed svojih članov
in največ polovico članov izmed drugih občanov. Predlog kandidatov za
člane pripravi Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. |
(2) Delo delovnega telesa občinskega sveta vodi član občinskega sveta
kot predsednik. |
(3) Prvo sejo delovnega telesa skliče župan. |
|
25. člen |
(1) Komisije in odbori občinskega sveta v okviru svojega delovnega
področja v skladu s poslovnikom občinskega sveta obravnavajo zadeve iz
pristojnosti občinskega sveta in dajejo občinskemu svetu mnenja in
predloge. |
(2) Komisije in odbori občinskega sveta lahko predlagajo občinskemu
svetu v sprejem odloke in druge akte iz njegove pristojnosti, razen
proračuna in zaključnega računa proračuna in drugih aktov, za katere je
v zakonu ali v statutu občine določeno, da jih sprejme občinski svet na
predlog župana. |
|
26. člen |
(1) Občinski svet lahko razreši predsednika, posameznega člana delovnega
telesa občinskega sveta ali delovno telo v celoti na predlog članov
občinskega sveta. Predlog razrešitve mora biti obrazložen. |
(2) Predlog novih kandidatov za člane delovnih teles občinskega sveta
pripravi komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja do prve
naslednje seje občinskega sveta. |
|
3. Župan |
|
27. člen |
(1) Župana volijo volivci na neposrednih in tajnih volitvah. Volitve
župana se opravijo v skladu z zakonom. |
(2) Mandatno dobo župana ureja zakon. |
(3) Župan opravlja funkcijo nepoklicno. Župan se lahko odloči, da bo
funkcijo opravljal poklicno. O svoji odločitvi mora pisno obvestiti
Komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. |
|
28. člen |
(1) Župan predstavlja in zastopa občino. |
(2) Poleg tega župan predvsem: |
– predlaga občinskemu svetu v sprejem proračun občine in zaključni račun
proračuna, odloke in druge akte iz pristojnosti občinskega sveta, |
– izvršuje občinski proračun ter pooblašča druge osebe za izvajanje
posameznih nalog izvrševanja občinskega proračuna, |
– skrbi za izvajanje splošnih aktov občine in drugih odločitev
občinskega sveta, |
– sklepa pravne posle v zvezi z ravnanjem s stvarnim premoženjem občine, |
– skrbi za objavo statuta, odlokov in drugih splošnih aktov občine, |
– predlaga ustanovitev organov občinske uprave, določitev njihovega
delovnega področja in notranje organizacije, določi sistemizacijo
delovnih mest v občinski upravi, odloča o imenovanju javnih uslužbencev
v nazive ter o sklenitvi delovnega razmerja zaposlenih v občinski upravi
ter lahko pooblasti direktorja občinske uprave za te naloge, |
– imenuje in razrešuje direktorja občinske uprave, vodje organov
občinske uprave oziroma notranjih organizacijskih enot in predstojnika
organa skupne občinske uprave, skupaj z drugimi župani občin
ustanoviteljic, |
– imenuje začasne in občasne komisije oziroma odbore, ki so potrebne za
izvajanje posameznih nalog občinske uprave, |
– usmerja in nadzoruje delo občinske uprave in organov skupne občinske
uprave, |
– opravlja druge naloge, ki jih določa zakon in ta statut. |
(3) Župan v skladu z zakonom odloča tudi o na občino prenesenih zadevah
iz državne pristojnosti. |
|
29. člen |
(1) Župan lahko zadrži objavo splošnega akta občine, če meni, da je
neustaven ali nezakonit in predlaga občinskemu svetu, da o njem ponovno
odloči na prvi naslednji seji, pri čemer mora navesti razloge za
zadržanje. |
(2) Če občinski svet vztraja pri svoji odločitvi, se splošni akt objavi,
župan pa lahko vloži pri ustavnem sodišču zahtevo za oceno njegove
skladnosti z ustavo in zakonom. |
(3) Župan zadrži izvajanje odločitve občinskega sveta, če meni, da je
nezakonita, ali je v nasprotju s statutom ali drugim splošnim aktom
občine, in predlaga občinskemu svetu, da o njej ponovno odloči na prvi
naslednji seji, pri čemer mora navesti razloge za zadržanje. |
(4) Ob zadržanju izvajanja odločitve občinskega sveta župan opozori
pristojno ministrstvo na nezakonitost take odločitve. Če občinski svet
ponovno sprejme enako odločitev, lahko župan začne postopek pri upravnem
sodišču. |
(5) Če se odločitev občinskega sveta nanaša na zadevo, ki je z zakonom
prenesena v opravljanje občini in župan oceni, da je nezakonita, župan
opozori pristojno ministrstvo na nezakonitost oziroma neprimernost take
odločitve. |
|
30. člen |
Župan opravlja z zakonom predpisane naloge na področju zaščite in
reševanja, predvsem pa: |
– skrbi za izvajanje priprav za varstvo pred naravnimi in drugimi
nesrečami in uresničevanje zaščitnih ukrepov ter za odpravljanje
posledic naravnih in drugih nesreč, |
– imenuje poveljnike in štabe civilne zaščite občine ter poverjenike za
civilno zaščito, |
– sprejme načrt zaščite in reševanja, |
– vodi zaščito, reševanje in pomoč, |
– določi organizacije, ki opravljajo javno službo oziroma naloge
zaščite, reševanja in pomoči in organizacije, ki morajo izdelati načrte
zaščite in reševanja, ugotavlja in razglaša stopnjo požarne ogroženosti
v naravnem okolju na območju občine, |
– sprejema akte in ukrepe v vojnem stanju, če se občinski svet ne more
sestati, v primeru nastale nevarnosti odredi evakuacijo ogroženih in
prizadetih prebivalcev, predlaga pristojnemu organu razporeditev
državljanov na delovno dolžnost, dolžnost v civilni zaščiti ter
materialno dolžnost. |
|
31. člen |
V primeru razmer, v katerih bi bilo lahko v večjem obsegu ogroženo
življenje in premoženje občanov, pa se občinski svet ne more pravočasno
sestati, lahko župan sprejme začasne nujne ukrepe. Te mora predložiti v
potrditev občinskemu svetu takoj, ko se ta lahko sestane. |
|
32. člen |
(1) Za pomoč pri opravljanju nalog župana ima občina najmanj enega in
največ dva podžupana. Podžupana izmed članov občinskega sveta imenuje in
razrešuje župan. |
(2) Podžupan pomaga županu pri njegovem delu ter opravlja posamezne
naloge iz pristojnosti župana, za katere ga župan pooblasti. |
(3) Podžupan nadomešča župana v primeru njegove odsotnosti ali
zadržanosti. V času nadomeščanja opravlja podžupan tekoče naloge iz
pristojnosti župana in tiste naloge, za katere ga župan pooblasti. |
(4) Podžupan v primeru predčasnega prenehanja mandata župana začasno
opravlja funkcijo župana. Podžupan, ki opravlja funkcijo župana, nima
pravice glasovati pri odločitvah občinskega sveta. |
(5) V soglasju z županom se lahko tudi podžupan odloči, da bo funkcijo
opravljal poklicno. O poklicnem opravljanju funkcije mora podžupan
obvestiti komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. |
|
33. člen |
(1) Kadar nastopijo razlogi, da tako župan kot podžupan ne moreta
opravljati svoje funkcije, nadomešča župana član občinskega sveta, ki ga
določi župan, če ga ne določi, pa najstarejši član občinskega sveta. |
(2) V času nadomeščanja opravlja član občinskega sveta tekoče naloge iz
pristojnosti župana. |
|
34. člen |
(1) Če je tako določeno v zakonu ali drugem predpisu, lahko tudi župan
imenuje komisije in druge strokovne organe občine. |
(2) Župan lahko ustanovi komisije in druga delovna telesa kot strokovna
in posvetovalna telesa za proučevanje posameznih zadev iz svoje
pristojnosti. |
35. člen |
Prenehanje mandata župana in podžupana je določeno z zakonom. |
|
4. Nadzorni odbor |
|
36. člen |
(1) Nadzorni odbor občine je najvišji organ nadzora javne porabe v
občini. |
(2) Nadzorni odbor ima v skladu z zakonom naslednje pristojnosti: |
– opravlja nadzor nad razpolaganjem s premoženjem občine, |
– nadzoruje namenskost in smotrnost porabe sredstev občinskega
proračuna, |
– nadzoruje finančno poslovanje uporabnikov proračunskih sredstev. |
(3) Nadzorni odbor v okviru svojih pristojnosti ugotavlja zakonitost in
pravilnost poslovanja občinskih organov, občinske uprave, svetov ožjih
delov občine (krajevnih skupnosti), javnih zavodov, javnih podjetij in
občinskih skladov ter drugih porabnikov sredstev občinskega proračuna in
pooblaščenih oseb z občinskimi javnimi sredstvi in občinskim premoženjem
ter ocenjuje učinkovitost in gospodarnost porabe občinskih javnih
sredstev. |
|
37. člen |
(1) Nadzorni odbor ima 5 članov. Člane nadzornega odbora imenuje
občinski svet izmed občanov najkasneje v 45 dneh po svoji prvi seji.
Člani nadzornega odbora morajo imeti najmanj VI. stopnjo strokovne
izobrazbe in izkušnje s finančno-računovodskega ali pravnega področja.
Kandidate za člane nadzornega odbora občine predlaga občinskemu svetu
komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. |
(2) Nezdružljivost članstva v nadzornem odboru in prenehanje članstva v
nadzornem odboru ureja zakon. |
|
38. člen |
(1) Prvo sejo nadzornega odbora občine po imenovanju skliče župan.
Nadzorni odbor se konstituira, če je na prvi seji navzočih večina
članov. |
(2) Člani nadzornega odbora izvolijo izmed sebe predsednika nadzornega
odbora. |
(3) Predsednik predstavlja nadzorni odbor, sklicuje in vodi njegove
seje. |
(4) Nadzorni odbor dela in sprejema odločitve na seji, na kateri je
navzočih večina članov nadzornega odbora, z večino glasov navzočih
članov. |
(5) Sedež nadzornega odbora je na sedežu občine, na Brezovici. Nadzorni
odbor za seje uporablja prostore občine. |
(6) Nadzorni odbor za svoja pisanja uporablja žig občine. |
|
39. člen |
(1) Nadzorni odbor samostojno določa svoj program dela, ki vsebuje letni
nadzorni program in predlog finančnega načrta, ki ju v mesecu decembru
koledarskega leta predloži županu in občinskemu svetu. |
(2) Nadzorni odbor lahko začne postopek nadzora le, če je tak nadzor
določen v letnem nadzornem programu. Če nadzorni odbor želi izvesti
nadzor, ki ni vključen v letni nadzorni program, mora najprej dopolniti
letni nadzorni program. Dopolnitev letnega nadzornega programa posreduje
županu in občinskemu svetu. Enako velja za spremembo letnega nadzornega
programa. Dopolnitev in sprememba nadzornega programa mora biti
obrazložena. |
(3) Nadzorni odbor mora posredovati letno poročilo o svojem delu županu
in občinskemu svetu do konca meseca januarja koledarskega leta za
preteklo leto. |
(4) Nadzorni odbor mora sodelovati z županom in občinskim svetom ter
drugimi organi občine in njenih ožjih delov, organi uporabnikov
občinskih proračunskih sredstev in drugimi osebami. |
(5) Predsednik ali od njega pooblaščen član nadzornega odbora, se mora
udeležiti seje občinskega sveta, ko ta obravnava zadeve iz pristojnosti
nadzornega odbora. |
|
40. člen |
(1) Na občini in pri občinskih organih nadzorni odbor lahko opravlja
neposredni nadzor. |
(2) Nadzorni odbor preverja finančno poslovanje uporabnikov proračunskih
sredstev (javnih podjetij, javnih zavodov in drugih) na podlagi
preverjanj poslovnih poročil in zaključnih računov ter sklenjenih pogodb
med občino in uporabnikom proračunskih sredstev in po potrebi druge
pridobljene dokumentacije. |
(3) Nadzorni odbor pred nadzorom obvesti o nadzoru župana in odgovorno
osebo uporabnika proračuna. |
(4) V postopku nadzora so odgovorni in nadzorovane osebe dolžni
nadzornemu odboru predložiti vso potrebno dokumentacijo, sodelovati v
postopku nadzora, odgovoriti na ugotovitve in dajati pojasnila. |
|
41. člen |
(1) Nadzorni odbor izloči člana nadzornega odbora iz nadzora in
odločanja na seji v primeru, če so podane okoliščine, ki vzbujajo dvom o
njegovi nepristranskosti. |
(2) Šteje se, da so podane okoliščine iz prejšnjega odstavka če: |
– je odgovorna oseba, zakoniti zastopnik, prokurist ali pooblaščenec
nadzorovane osebe s članom nadzornega odbora v krvnem sorodstvu v ravni
vrsti ali v stranski vrsti do vštetega četrtega kolena ali če je z njo v
zakonski zvezi, zunajzakonski skupnosti, partnerski zvezi, ali v svaštvu
do vštetega drugega kolena, četudi je zakonska zveza, zunajzakonska
skupnost ali partnerska zveza prenehala, |
– je član nadzornega odbora skrbnik, posvojitelj, posvojenec ali rejnik
odgovorne osebe, zakonitega zastopnika, prokurista ali pooblaščenca
nadzorovane osebe, |
– če je član nadzornega odbora udeležen ali je sodeloval v postopku, ki
je predmet nadzora. |
(3) Izločitev člana nadzornega odbora lahko zahteva tudi nadzorovana
oseba in sam član nadzornega odbora. Zahtevo za izločitev mora vložiti
pri nadzornem odboru. V zahtevi je potrebno navesti okoliščine, na
katere opira svojo zahtevo za izločitev. O izločitvi odloči nadzorni
odbor z večino glasov vseh članov. |
(4) Glede izločitve člana nadzornega odbora se uporablja tudi zakon, ki
ureja integriteto in preprečevanje korupcije. |
|
42. člen |
Nadzorni odbor sprejme svoj poslovnik, v katerem v skladu z zakonom, ki
ureja lokalno samoupravo in pravilnikom, ki ureja obvezne sestavine
poročila nadzornega odbora občine, uredi postopek nadzora ter določi
rok, v katerem nadzorovani organ odgovori na posamezne navedbe v osnutku
poročila o nadzoru (odzivno poročilo). |
|
43. člen |
Poročilo o nadzoru mora vsebovati obvezne sestavine v skladu s
pravilnikom o obveznih sestavinah poročila nadzornega odbora občine. |
|
44. člen |
(1) Če je nadzorni odbor ugotovil hujšo kršitev predpisov ali
nepravilnosti pri poslovanju občine, ki so opredeljene v poslovniku
nadzornega odbora, mora o teh kršitvah v petnajstih dneh od dokončnosti
poročila obvestiti pristojno ministrstvo in računsko sodišče. |
(2) V primeru, da nadzorni odbor ugotovi, da obstaja utemeljen sum, da
je nadzorovana oseba ali odgovorna oseba storila prekršek ali kaznivo
dejanje, je dolžan svoje ugotovitve posredovati pristojnemu organu
pregona. |
|
45. člen |
Nadzorni odbor mora županu in občinskemu svetu predložiti pisno letno
poročilo o delu in porabi sredstev in najmanj enkrat na leto poročati o
svojem delu ter ju seznaniti s pomembnimi ugotovitvami iz področja
svojega dela in predlagati rešitve za izboljšanje poslovanja. |
|
46. člen |
(1) Delo nadzornega odbora je javno. |
(2) Nadzorni odbor lahko z večino glasov vseh svojih članov odloči, da
se javnost dela omeji ali izključi, če to zahtevajo razlogi varovanja
osebnih podatkov, dokumentov in gradiv, ki vsebujejo podatke, ki so v
skladu z zakonom, drugim predpisom ali splošnim aktom občine oziroma
druge javne ali zasebno pravne osebe zaupne narave oziroma državna,
vojaška ali uradna tajnost. |
(3) Nadzorni odbor lahko z večino glasov vseh svojih članov odloči, da
se iz letnega poročila o njegovem delu in posameznega poročila o
nadzoru, ki se javno objavi, izločijo podatki, če so podani razlogi, ki
jih zakon, ki ureja dostop do informacij javnega značaja določa kot
razloge, zaradi katerih je mogoče zavrniti zahtevo za informacijo
javnega značaja. |
(4) Način zagotavljanja javnosti dela in način omejitve javnosti dela
nadzornega odbora določa poslovnik. |
(5) Za obveščanje javnosti o delu nadzornega odbora je pristojen
predsednik nadzornega odbora oziroma oseba, ki jo on pooblasti. |
|
47. člen |
(1) Strokovno in administrativno pomoč za delo nadzornega odbora
zagotavljata župan in občinska uprava. |
(2) Župan določi javnega uslužbenca v občinski upravi, ki pomaga pri
pripravi in vodenju sej ter pisanju in odpravi zapisnikov in drugih
pisanj nadzornega odbora, arhiviranje gradiva, sprejemanje in urejanje
pošte ter za opravljanje drugih opravil, potrebnih za nemotena
administrativna tehnična dela nadzornega odbora. |
(3) Strokovno pomoč lahko nudijo nadzornemu odboru javni uslužbenci
zaposleni v občinski upravi ali zunanji strokovnjaki, notranji revizorji
in drugi. Za posamezne posebne strokovne naloge nadzora lahko poda izvid
in mnenje izvedenec, ki ga na predlog nadzornega odbora imenuje občinski
svet. Nadzorni odbor je odgovoren za nadzor tudi, ko se opira na mnenje
ali izvid izvedenca. |
|
48. člen |
Sredstva za delo nadzornega odbora se zagotavljajo v občinskem proračunu
na posebni proračunski postavki, na podlagi letnega programa dela in
finančnega načrta nadzornega odbora. Za porabo sredstev župan določi
skrbnika. |
|
49. člen |
(1) Predsednik in člani nadzornega odbora imajo pravico do plačila za
opravljeno delo v skladu s Pravilnikom o plačah funkcionarjev in
nagradah članov delovnih teles občinskega sveta ter članov občinskih
organov ter o povračilu stroškov. |
(2) Izvedencu in drugim strokovnjakom pripada plačilo, ki se določi v
pogodbi o delu ali avtorski pogodbi, ki jo sklene župan. Za delo
izvedenca se plačilo določi na podlagi pravilnika o tarifi za sodne
izvedence. |
|
50. člen |
Podrobneje uredi nadzorni odbor svoje delo s poslovnikom, ki ga sprejme
z dvotretjinsko večino glasov vseh članov. |
|
5. Občinska uprava |
|
51. člen |
(1) Notranjo organizacijo in delovno področje občinske uprave določi
občinski svet na predlog župana z odlokom. |
(2) Sistemizacijo delovnih mest v občinski upravi določi župan. |
|
52. člen |
(1) Občinski svet lahko na predlog župana odloči, da se z drugo občino
ali z drugimi občinami ustanovi skupna občinska uprava. |
(2) Organizacija in delo skupne občinske uprave se določi z odlokom o
ustanovitvi, ki ga na skupen predlog županov sprejmejo občinski sveti
občin. |
|
53. člen |
(1) Organi občine odločajo o pravicah in dolžnostih posameznikov in
pravnih oseb ter o njihovih pravnih koristih v upravnih zadevah v
upravnem postopku. |
(2) Občina odloča s posamičnimi akti o upravnih zadevah iz lastne
pristojnosti in iz prenesene državne pristojnosti. |
(3) O upravnih zadevah iz občinske pristojnosti odloča na prvi stopnji
občinska uprava, na drugi stopnji župan, če ni za posamezne primere z
zakonom drugače določeno. |
(4) O pritožbah zoper odločbe organa skupne občinske uprave odloča župan
občine, v katere krajevno pristojnost zadeva spada, če zakon ne določa
drugače. |
|
54. člen |
(1) Posamične upravne akte iz pristojnosti občinske uprave podpisuje
direktor občinske uprave po pooblastilu župana, ki lahko vsebuje
pooblastilo za pooblaščanje drugih uradnih oseb občinske uprave, ki
izpolnjujejo zakonske pogoje za odločanje v upravnih zadevah, za
opravljanje posameznih dejanj v postopku ali za vodenje celotnega
postopka in za odločanje v upravnih zadevah. |
(2) Osebe iz prejšnjega odstavka odločajo tudi o upravnih zadevah iz
prenesene državne pristojnosti, če ni z zakonom drugače določeno. |
|
55. člen |
Direktor občinske uprave skrbi in je odgovoren za dosledno izvajanje
zakona o splošnem upravnem postopku in drugih predpisov o upravnem
postopku in zagotavlja upravno poslovanje v skladu z uredbo vlade. |
|
56. člen |
(1) O pritožbah zoper posamične akte iz izvirne pristojnosti občinske
uprave odloča župan. Zoper odločitev župana je dopusten upravni spor. |
(2) O pritožbah zoper posamične akte, ki jih v zadevah iz državne
pristojnosti na prvi stopnji izdaja občinska uprava, odloča državni
organ, določen z zakonom. |
|
57. člen |
Izločitev direktorja občinske uprave in župana ureja zakon. |
|
6. Občinsko pravobranilstvo |
|
58. člen |
Občinsko pravobranilstvo ureja zakon. |
|
7. Drugi organi občine |
|
59. člen |
Organizacijo, delovno področje ter sestavo organov, ki jih mora občina
imeti v skladu s posebnimi zakoni, ki urejajo naloge občine na
posameznih področjih javne uprave, določi župan oziroma občinski svet na
podlagi zakona s sklepom o ustanovitvi in imenovanju članov posameznega
organa. |
|
60. člen |
(1) Občina ima poveljnika in štab civilne zaščite občine, ki izvajata
operativno strokovno vodenje civilne zaščite in drugih sil za zaščito,
reševanje in pomoč, v skladu s sprejetimi načrti. |
(2) Poveljnik in poverjeniki za civilno zaščito so za svoje delo
odgovorni županu. |
|
IV. OŽJI DELI OBČINE |
|
61. člen |
(1) Zaradi zadovoljevanja posebnih skupnih potreb občanov na območju
posameznih naselij so v občini kot ožji deli občine ustanovljene
krajevne skupnosti: Krajevna skupnost Brezovica, Krajevna skupnost
Vnanje Gorice, Krajevna skupnost Notranje Gorice - Plešivica, Krajevna
skupnost Podpeč - Preserje in Krajevna skupnost Rakitna. |
(2) Krajevne skupnosti so del občine v teritorialnem, funkcionalnem,
organizacijskem, premoženjsko-finančnem in pravnem smislu. |
(3) Pobudo za ustanovitev nove krajevne skupnosti, njeno ukinitev ali
spremembo njenega območja lahko da zbor občanov ožjega dela občine ali
10 odstotkov volivcev s tega območja po postopku in na način, ki je
določen s tem statutom za ljudsko iniciativo. |
(4) Krajevne skupnosti ustanovi, ukine ali spremeni njihovo območje
občinski svet s statutom po poprej ugotovljeni volji prebivalcev o imenu
in območju skupnosti. Volja prebivalcev se ugotovi na zborih občanov, ki
jih skliče župan za območje, na katerem naj bi se ustanovila skupnost. |
|
62. člen |
(1) Krajevne skupnosti sodelujejo pri opravljanju javnih zadev v občini,
in sicer v zadevah in nalogah, ki se nanašajo na: |
– urejanje prostora, |
– zagotavljanje obveznih lokalnih gospodarskih javnih služb varstva
okolja, |
– gradnjo in vzdrževanje cest in drugih javnih površin, |
– upravljanje s premoženjem, namenjenim za potrebe krajevnega
prebivalstva ter |
– pospeševanje kulturnih, športnih in drugih društvenih dejavnosti, |
– podajanje mnenj in predlogov. |
(2) Podrobneje se naloge krajevnih skupnosti opredelijo z odlokom. |
|
63. člen |
(1) Krajevna skupnost je pravna oseba javnega prava v okviru nalog, ki
jih opravlja samostojno v skladu s tem statutom ali odlokom. Krajevna
skupnost ne more biti delodajalec. |
(2) Krajevna skupnost nastopa v pravnem prometu v svojem imenu in za
svoj račun. Pravni posli, ki jih sklene krajevna skupnost brez
predhodnega soglasja župana, so nični, vendar pa lahko odlok o proračunu
določi katere pravne posle in v kateri višini jih lahko veljavno sklene
krajevna skupnost brez predhodnega soglasja župana. |
(3) Krajevna skupnost odgovarja za svoje obveznosti z vsem svojim
premoženjem. Občina odgovarja za obveznosti krajevne skupnosti
subsidiarno. |
|
64. člen |
Krajevne skupnosti imajo lastno premoženje, ki ga sestavljajo
nepremičnine, premičnine, denarna sredstva in pravice. Krajevna skupnost
mora s svojim premoženjem gospodariti kot dober gospodar. Za ravnanje s
premoženjem skupnosti se smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja
ravnanje s premoženjem občine ter določbe tega statuta. |
|
65. člen |
(1) Delovanje krajevnih skupnosti se financira iz občinskega proračuna,
s plačili za storitve in s prihodki od premoženja krajevne skupnosti. |
(2) Kriteriji in merila za financiranje nalog in delovanje krajevnih
skupnosti iz proračuna občine se določijo z odlokom. |
(3) Krajevne skupnosti se ne smejo zadolževati. |
(4) Prihodki in odhodki krajevnih skupnosti morajo biti zajeti v
finančnih načrti, ki jih za posamezno proračunsko leto oblikuje in
občinskemu svetu predlagajo njihovi sveti. Finančne načrte, ki so kot
sestavni del občinskega proračuna njegova priloga, sprejme na predlog
župana občinski svet. |
(5) Občina ne prevzema finančnih obveznosti krajevnih skupnosti, ki niso
zajeti v proračun občine. |
(6) Za izvrševanje finančnega načrta krajevne skupnosti je odgovoren
predsednik sveta. |
(7) Krajevne skupnosti imajo svoje transakcijske račune. Sklep o
posebnem transakcijskem računu skupnosti izda župan. |
(8) Za izvrševanje finančnih načrtov krajevnih skupnosti se uporablja
določbe predpisov, ki urejajo financiranje javne porabe in določbe
odloka o proračunu občine. |
(9) Nadzor nad finančnim poslovanjem krajevne skupnosti opravlja
nadzorni odbor občine. |
|
66. člen |
(1) Organ krajevne skupnosti je svet krajevne skupnosti, ki ga izvolijo
krajani s stalnim prebivališčem na območju krajevne skupnosti. Način
izvolitve članov sveta določa zakon. |
(2) Število članov sveta določi občinski svet z odlokom, s katerim
določi volilne enote za volitve v svet krajevne skupnosti. |
(3) Volitve v svet krajevne skupnosti razpiše župan. |
(4) Mandat članov sveta krajevne skupnosti se začne in konča istočasno
kot mandat članov občinskega sveta. |
(5) Funkcija člana sveta je častna. |
|
67. člen |
(1) Prvo sejo sveta krajevne skupnosti skliče župan najkasneje dvajset
dni po izvolitvi članov sveta krajevne skupnosti. Svet je konstituiran,
ko so potrjeni mandati več kot polovici njegovih članov. Za potrditev
mandatov in konstituiranje sveta se uporabljajo določbe statuta, ki
veljajo za konstituiranje občinskega sveta. |
(2) Svet krajevne skupnosti ima predsednika, ki ga izmed sebe izvolijo
člani sveta. |
(3) Predsednik sveta krajevne skupnosti predstavlja skupnost, sklicuje
in vodi seje sveta ter predstavlja svet krajevne skupnosti. |
(4) Predsednik sveta krajevne skupnosti zastopa in predstavlja krajevno
skupnost, sklicuje in vodi seje njenega sveta ter opravlja druge naloge,
ki mu jih določi svet krajevne skupnosti. |
(5) Svet na predlog predsednika izvoli podpredsednika. Podpredsednik
sveta nadomešča predsednika in opravlja naloge, ki mu jih določi
predsednik. |
(6) Svet krajevne skupnosti dela ter sprejema svoje odločitve na seji,
na kateri je navzočih večina članov, z večino opredeljenih glasov
navzočih članov. |
(7) Župan ima pravico biti navzoč na seji sveta krajevne skupnosti in
razpravljati, vendar pa nima pravice glasovati. |
(8) Predsednik sveta skliče svet krajevne skupnosti najmanj štirikrat na
leto oziroma večkrat v primeru, da je to potrebno. Predsednik mora
sklicati svet krajevne skupnosti, če to zahteva župan ali najmanj
polovica članov sveta. |
(9) Za delovanje sveta krajevne skupnosti se smiselno uporablja
poslovnik občinskega sveta. |
|
68. člen |
Zaradi obravnave določenih skupnih vprašanj in nalog ter za obravnavo
zadev iz občinske pristojnosti lahko župan oblikuje svet predsednikov
svetov krajevnih skupnosti kot svoj posvetovalni organ. |
|
69. člen |
(1) Za delovanje in opravljanje nalog krajevnih skupnosti se zagotovijo
sredstva v proračunu občine. |
(2) Za uresničevanje posebnih skupnih potreb in interesov prebivalcev
krajevnih skupnosti lahko občina pridobiva sredstva iz prostovoljnih
prispevkov njihovih prebivalcev, podjetij, zavodov in drugih organizacij
ter samoprispevkov. Tako pridobljena sredstva je občina dolžna posebej
evidentirati in porabiti v skladu z njihovim namenom. |
(4) Prostore, opremo in materialna sredstva, ki jih potrebujejo za svoje
delovanje sveti krajevnih skupnosti zagotovi, in z njimi upravlja
občina. |
(5) Izvajanje strokovnih nalog in administrativnih opravil za potrebe
krajevnih skupnosti in njihovih svetov zagotavlja občinska uprava. |
|
V. NEPOSREDNO SODELOVANJE OBČANOV PRI ODLOČANJU V OBČINI |
|
70. člen |
Oblike neposrednega sodelovanja občanov pri odločanju v občini so: |
– zbor občanov, |
– referendum in |
– ljudska iniciativa. |
|
1. Zbor občanov |
|
71. člen |
(1) Občani na zboru občanov: |
– obravnavajo pobude in predloge za spremembo območja občine, njenega
imena ali sedeža ter dajejo pobude v zvezi s tem in oblikujejo mnenja, |
– obravnavajo predloge in pobude za sodelovanje in povezovanje z drugimi
občinami v širše samoupravne lokalne skupnosti, |
– obravnavajo pobude in predloge za ustanovitev ali ukinitev ožjih delov
občine oziroma za spremembo njihovih območij, |
– predlagajo, obravnavajo in oblikujejo stališča o spremembah območij
naselij, imen naselij ter imen ulic, |
– opravljajo naloge zborov volivcev v skladu z zakonom, |
– dajejo predloge občinskim organom v zvezi s pripravo programov razvoja
občine, gospodarjenja s prostorom ter varovanja življenjskega okolja, |
– oblikujejo stališča v zvezi z večjimi posegi v prostor, kot so gradnja
avtocest, energetskih objektov, odlagališč odpadkov in nevarnih stvari, |
– obravnavajo in oblikujejo mnenja, stališča ter odločajo o zadevah, za
katere je tako določeno z zakonom, s tem statutom ali odlokom občine ter
o zadevah, za katere tako sklene občinski svet ali župan. |
(2) Odločitve, predloge, pobude, stališča in mnenja zbora občanov so
občinski organi, v katerih pristojnost posamezna zadeva spada, dolžni
obravnavati in pri izvajanju svojih nalog upoštevati. Če pristojni
občinski organ meni, da predlogov, pobud, stališč, mnenj in odločitev
zbora občanov ni mogoče upoštevati, je občanom dolžan na primeren način
in v primernem roku svoje mnenje predstaviti in utemeljiti. |
|
72. člen |
(1) Zbor občanov se lahko skliče za vso občino, za eno ali več krajevnih
skupnosti, za posamezno naselje ali zaselek. |
(2) Zbor občanov skliče župan na lastno pobudo ali na pobudo občinskega
sveta ali sveta krajevne skupnosti. |
(3) Župan mora sklicati zbor občanov za vso občino na zahtevo najmanj 5
odstotkov volivcev v občini, zbor občanov v krajevni skupnosti pa na
zahtevo najmanj 5 odstotkov volivcev v tej skupnosti. |
(4) Zahteva volivcev za sklic zbora občanov mora vsebovati pisno
obrazložen predlog zadeve, ki naj jo zbor obravnava. Zahtevi je treba
priložiti seznam volivcev, ki so zahtevo podprli. Seznam mora vsebovati
ime in priimek volivca, datum rojstva in naslov stalnega prebivališča
ter njihove podpise. Župan lahko zahtevo s sklepom zavrne, če ugotovi,
da zahteve ni podprlo zadostno število volivcev. Sklep z obrazložitvijo
se vroči pobudniku zahteve ali prvemu podpisanemu volivcu na seznamu.
Župan skliče zbor občanov najkasneje v tridesetih dneh po prejemu
pravilno vložene zahteve. |
|
73. člen |
(1) Sklic zbora občanov mora vsebovati območje, za katerega se sklicuje
zbor občanov, kraj in čas zbora občanov ter predlog dnevnega reda. |
(2) Sklic zbora volivcev je treba objaviti na krajevno običajen način. |
|
74. člen |
(1) Zbor občanov vodi župan ali od njega pooblaščeni podžupan. Župan
lahko zboru občanov predlaga imenovanje predsedstva zbora, ki naj zbor
vodi. |
(2) Zbor občanov veljavno sprejema svoje odločitve, predloge, pobude,
stališča in mnenja, če na zboru sodeluje najmanj pet odstotkov volivcev
z območja občine, za katero je zbor sklican. Odločitev zbora občanov je
sprejeta, če zanjo glasuje najmanj polovica volivcev, ki sodelujejo na
zboru. |
(3) Javni uslužbenec občinske uprave, ki ga določi direktor občinske
uprave, ugotovi sklepčnost zbora občanov, koliko volivcev je glasovalo
za njegove odločitve ter vodi zapisnik o odločitvah zbora. Z zapisnikom
zbora občanov tajnik občine seznani občinski svet in župana ter ga na
krajevno običajen način objavi. |
|
2. Referendum o splošnem aktu občine |
|
75. člen |
(1) Občani lahko odločajo na referendumu o vprašanjih, ki so vsebina
splošnih aktov občine, ki jih sprejema občinski svet, razen o proračunu
in zaključnem računu občine ter o splošnih aktih, s katerimi se v skladu
z zakonom predpisujejo občinski davki in druge dajatve. |
(2) Občinski svet lahko o splošnem aktu iz prejšnjega odstavka razpiše
referendum na predlog župana ali člana občinskega sveta. |
(3) Občinski svet mora razpisati referendum, če to zahteva najmanj pet
odstotkov volivcev v občini in če tako določa zakon ali statut občine. |
|
76. člen |
(1) Predlog za razpis referenduma lahko vloži župan ali član občinskega
sveta najkasneje v petnajstih dneh po sprejemu splošnega akta občine. |
(2) Najkasneje v petnajstih dneh po sprejemu splošnega akta občine je
treba občinski svet pisno seznaniti s pobudo volivcem za vložitev
zahteve za razpis referenduma. |
(3) Če je vložen predlog za razpis referenduma ali je dana pobuda
volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma, župan zadrži objavo
splošnega akta do odločitve o predlogu ali pobudi oziroma do odločitve
na referendumu. |
|
77. člen |
(1) Referendum se opravi kot naknadni referendum, na katerem občani
potrdijo ali zavrnejo sprejeti splošni akt občine ali njegove posamezne
določbe. |
(2) Če je splošni akt občine ali njegove posamezne določbe na
referendumu potrjen, ga mora župan objaviti skupaj z objavo izida
referenduma. |
(3) Če je splošni akt občine ali njegove posamezne določbe zavrnjen, se
splošni akt ne objavi, dokler se ob upoštevanju volje volivcev ne
spremeni. |
(4) Odločitev volivcev na referendumu, s katero je bil splošni akt
občine zavrnjen ali so bile zavrnjene njegove posamezne določbe,
zavezuje občinski svet, ki je splošni akt, o katerem je bil izveden
referendum, sprejel, do konca njegovega mandata. |
|
78. člen |
(1) Pobuda volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma o splošnem
aktu občine ali njegovih posameznih določbah mora vsebovati že
oblikovano zahtevo za razpis referenduma. Zahteva mora vsebovati jasno
izraženo vprašanje, ki naj bo predmet referenduma, in obrazložitev. |
(2) Pobudo volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma lahko da
vsak volivec, politična stranka v občini ali svet ožjega dela občine.
Pobuda mora biti podprta s podpisi najmanj stotih volivcev v občini.
Podporo pobudi dajo volivci na seznamu, ki vsebuje osebne podatke
podpisnikov: ime in priimek, datum rojstva, naslov stalnega
prebivališča. |
(3) Pobudnik o pobudi volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma
pisno seznani občinski svet in pobudo predloži županu. |
(4) Če župan meni, da pobuda z zahtevo ni oblikovana v skladu s prvim
odstavkom tega člena ali je v nasprotju z zakonom in s statutom občine,
o tem v osmih dneh po prejemu pobude obvesti pobudnika in ga pozove, da
ugotovljeno neskladnost odpravi v osmih dneh. Če pobudnik tega ne stori,
se šteje, da pobuda ni bila vložena. Župan o tem nemudoma obvesti
pobudnika in občinski svet. |
(5) Pobudnik lahko v osmih dneh po prejemu obvestila iz predhodnega
odstavka zahteva, naj odločitev župana preizkusi upravno sodišče. |
|
79. člen |
(1) Volivci dajejo podporo zahtevi za razpis referenduma z osebnim
podpisovanjem. |
(2) Župan določi obrazec za podporo z osebnim podpisovanjem, ki vsebuje
jasno izraženo zahtevo za razpis referenduma, in rok za zbiranje
podpisov. |
(3) Osebno podpisovanje se izvaja pred državnim organom, pristojnim za
vodenje evidence volilne pravice. |
(4) Šteje se, da je zahteva za razpis referenduma vložena, če jo je v
določenem roku podprlo s svojim podpisom zadostno število volivcev. |
|
80. člen |
(1) Občinski svet razpiše referendum v petnajstih dneh po sprejemu
odločitve o predlogu župana ali občinskega svetnika za razpis
referenduma oziroma v petnajstih dneh od vložitve zahteve volivcev za
razpis referenduma v skladu s četrtim odstavkom prejšnjega člena, razen
če v skladu z zakonom zahteva ustavno sodno presojo take zahteve. |
(2) Referendum se izvede najprej trideset in najkasneje petinštirideset
dni od dne razpisa, v nedeljo ali drug dela prost dan. |
(3) Z aktom o razpisu referenduma določi občinski svet vrsto
referenduma, splošni akt, o katerem se bo odločalo oziroma njegove
določbe, o katerih se bo odločalo, besedilo referendumskega vprašanja, o
katerem se bo odločalo na referendumu tako, da se bo obkrožilo “ZA”
oziroma “PROTI”, dan razpisa in dan glasovanja. |
(4) Akt o razpisu referenduma se objavi na način, ki je s tem statutom
določen za objavo splošnih aktov občine. |
(5) Petnajst dni pred dnem glasovanja objavi občinska volilna komisija
akt o razpisu referenduma v javnih občilih. |
|
81. člen |
(1) Pravico glasovati na referendumu imajo vsi občani, ki imajo pravico
voliti člane občinskega sveta. |
(2) Odločitev na referendumu je sprejeta, če zanjo glasuje večina
volivcev, ki so glasovali. |
|
82. člen |
(1) Postopek za izvedbo referenduma vodijo organi, ki vodijo lokalne
volitve. O ugovoru zaradi nepravilnosti pri delu volilnega odbora odloča
občinska volilna komisija. |
(2) Glede glasovanja na referendumu in drugih vprašanjih izvedbe
referenduma veljajo določbe zakona, ki urejajo referendum in ljudsko
iniciativo ter lokalne volitve, v kolikor ni s tem statutom v skladu z
zakonom o lokalni samoupravi posamezno vprašanje drugače urejeno. |
(3) Poročilo o izidu glasovanja na referendumu pošlje občinska volilna
komisija občinskemu svetu ter ga objavi na način, ki je v statutu občine
določen za objavo splošnih aktov občine. |
|
3. Svetovalni referendum |
|
83. člen |
(1) Občinski svet lahko pred odločanjem o posameznih vprašanjih iz svoje
pristojnosti razpiše svetovalni referendum. |
(2) Svetovalni referendum se razpiše za vso občino ali za njen del. |
(3) Svetovalni referendum se izvede v skladu z določbami tega statuta,
ki urejajo referendum o splošnem aktu občine. |
(4) Odločitev volivcev na svetovalnem referendumu ne zavezuje občinskih
organov. |
|
4. Drugi referendumi |
|
84. člen |
(1) Občani lahko odločajo na referendumu o samoprispevkih in tudi o
drugih vprašanjih, če tako določa zakon. |
(2) Referendum iz prejšnjega odstavka se opravi v skladu z določbami
tega statuta, če z zakonom, ki določa in ureja referendum, ni drugače
določeno. |
|
5. Ljudska iniciativa |
|
85. člen |
(1) Najmanj pet odstotkov volivcev v občini lahko zahteva izdajo ali
razveljavitev splošnega akta ali druge odločitve iz pristojnosti
občinskega sveta oziroma drugih občinskih organov. |
(2) Glede pobude volivcem za vložitev zahteve iz prejšnjega odstavka in
postopka s pobudo se primerno uporabljajo določbe zakona in tega
statuta, s katerimi je urejen postopek s pobudo volivcem za razpis
referenduma o splošnem aktu občine. |
(3) Če se zahteva nanaša na razveljavitev splošnega akta občine ali
drugo odločitev občinskega sveta, mora občinski svet obravnavo zahteve
uvrstiti na prvo naslednjo sejo, o njej pa odločiti najkasneje v treh
mesecih od dne pravilno vložene zahteve. |
(4) Če se zahteva nanaša na odločitve drugih občinskih organov, morajo
ti o njej odločiti najkasneje v enem mesecu od dne pravilno vložene
zahteve. |
|
86. člen |
Sredstva za neposredno sodelovanje občanov pri odločanju v občini na
zborih občanov in referendumih ter njihovo izvedbo se zagotovijo v
občinskem proračunu. |
|
VI. OBČINSKE JAVNE SLUŽBE |
|
87. člen |
(1) Občina zagotavlja opravljanje javnih služb, ki jih sama določi, in
javnih služb, za katere je tako določeno z zakonom. |
(2) Opravljanje javnih služb zagotavlja občina, tako kot je določeno s
področno zakonodajo. |
|
88. člen |
(1) Na področju družbenih dejavnosti zagotavlja občina javne službe za
izvajanje naslednjih dejavnosti: |
– osnovnošolsko izobraževanje, |
– predšolska vzgoja in varstvo otrok, |
– osnovno zdravstvo in lekarna, |
– osebna pomoč družini in posamezniku in |
– knjižničarstvo. |
(2) Občina lahko zagotavlja javne službe tudi na drugih področjih,
zlasti na področju glasbene vzgoje, izobraževanja odraslih, kulture,
športa in drugih dejavnosti s katerimi se zagotavljajo javne potrebe. |
|
89. člen |
Občina lahko skupaj z drugimi občinami zaradi gospodarnega in
učinkovitejšega zagotavljanja javnih služb ustanovi skupno pravno osebo
javnega prava za izvajanje javne službe. |
|
90. člen |
Na področju gospodarskih javnih služb občina zagotavlja: |
– oskrbo s pitno vodo, |
– ravnanje s komunalnimi odpadki in odlaganje ostankov komunalnih
odpadkov, |
– odvajanje in čiščenje odpadnih in padavinskih voda, |
– javno snago in čiščenje javnih površin, |
– urejanje javnih poti, površin za ceste in zelenih površin, |
– gospodarjenje s stavbnimi zemljišči, |
– vzdrževanje občinskih javnih cest in na drugih področjih, če tako
določa zakon. |
|
91. člen |
Občina lahko določi kot gospodarsko javno službo tudi druge dejavnosti,
ki so pogoj za izvrševanje nalog iz njene pristojnosti ali so takšne
dejavnosti pogoj za izvrševanje gospodarskih, socialnih ali ekoloških
funkcij občine. |
|
92. člen |
Pravne osebe javnega prava, ki izvajajo občinske javne službe,
ustanavlja občina z odlokom ob upoštevanju pogojev, določenih z zakonom. |
|
93. člen |
Občina lahko zaradi gospodarnega in učinkovitega zagotavljanja
dejavnosti gospodarskih javnih služb ustanovi v okviru zaokroženih
oskrbovalnih sistemov skupaj z drugimi občinami skupno pravno osebo
javnega prava za izvajanje občinskih javnih služb. |
|
94. člen |
(1) Za izvrševanje ustanoviteljskih pravic v skupnih pravnih osebah
javnega prava, ki so ustanovljene za območje dveh ali več občin,
občinski sveti občin ustanoviteljic ustanovijo skupni organ, ki ga
sestavljajo župani občin ustanoviteljic. |
(2) V aktu o ustanovitvi skupnega organa se določijo njegove naloge,
organizacija dela in način sprejemanja odločitev, način financiranja in
delitve stroškov za delo skupnega organa. |
95. člen |
Občina mora zagotoviti izvajanje tistih javnih služb, ki so po zakonu
obvezne. |
|
VII. PREMOŽENJE IN FINANCIRANJE OBČINE |
|
96. člen |
(1) Premoženje občine sestavljajo nepremične in premične stvari v lasti
občine, denarna sredstva in pravice. |
(2) Občina mora s premoženjem gospodariti kot dober gospodar. |
(3) Ravnanje s stvarnim premoženjem občine ter finančnim premoženjem
občine ureja zakon in na njegovi podlagi izdani podzakonski predpisi. |
|
97. člen |
(1) Občina pridobiva prihodke iz lastnih virov, davkov, taks, pristojbin
in drugih dajatev v skladu z zakonom. |
(2) Občina je pod pogoji, določenimi z zakonom upravičena do sredstev
finančne izravnave in drugih sredstev sofinanciranja iz državnega
proračuna. |
|
98. člen |
(1) Prihodki in drugi prejemki ter odhodki in drugi izdatki občine so
zajeti v proračunu občine, ki ga sprejme občinski svet po postopku,
določenem v poslovniku občinskega sveta. |
(2) Občinski svet mora sprejeti proračun občine v roku, ki omogoča
njegovo uveljavitev s 1. januarjem leta, za katerega se sprejema. |
(3) Za pripravo in predložitev proračuna občine občinskemu svetu v
sprejem v skladu z zakonom je odgovoren župan. |
(4) Predlogi za povečanje izdatkov proračuna morajo vsebovati predlog za
povečanje prejemkov proračuna ali za zmanjšanje drugih izdatkov v isti
višini, pri čemer povečani izdatki ne smejo biti v breme proračunske
rezerve, splošne proračunske rezervacije ali v breme dodatnega
zadolževanja. |
|
99. člen |
Sestavne dela proračuna občine ureja zakon, ki ureja javne finance. |
|
100. člen |
(1) Za izvrševanje proračuna je odgovoren župan. |
(2) V okviru izvrševanja proračuna ima župan pooblastila, določena z
zakonom, predpisi, izdanimi na podlagi zakona, odlokom o proračunu
občine ali drugimi splošnimi akti občine. |
(3) Župan mora zagotoviti izvajanje nalog notranjega finančnega nadzora
v skladu z zakonom in predpisom ministra, pristojnega za finance,
izdanim na podlagi zakona. |
(4) Župan je odredbodajalec za sredstva proračuna. Za izvrševanje
proračuna občine lahko župan pooblasti podžupana in posamezne javne
uslužbence občinske uprave. |
(5) Župan poroča občinskemu svetu o izvrševanju proračuna v mesecu
juliju. Poročilo mora vsebovati podatke in informacije, določene z
zakonom. |
|
101. člen |
(1) Proračun občine se sprejme z odlokom o proračunu občine, rebalans
proračuna pa z odlokom o spremembi proračuna. |
(2) Odlok o proračunu občine določa tudi ukrepe za zagotavljanje
likvidnosti proračuna, prerazporejanje sredstev, začasno zadržanje
izvrševanja proračuna, ukrepe za zagotavljanje proračunskega ravnovesja
ter druge ukrepe in posebna pooblastila za izvrševanje proračuna. |
(3) V odloku o proračunu se določi obseg zadolževanja proračuna in obseg
predvidenih poroštev ter drugi elementi, ki jih določa zakon. |
(4) Rebalans proračuna predlaga župan, če se med izvajanjem ne more
uravnovesiti proračuna občine. |
|
102. člen |
(1) Če proračun občine ni sprejet pred začetkom leta, na katero se
nanaša, se financiranje občine začasno nadaljuje na podlagi proračuna za
preteklo leto in za iste programe kot v preteklem letu. |
(2) Župan sprejme sklep o začasnem financiranju v skladu z zakonom.
Sklep velja največ tri mesece in se lahko na županov predlog s sklepom
občinskega sveta podaljša še za tri mesece. |
|
103. člen |
Sredstva proračuna občine se smejo uporabljati, če so izpolnjeni vsi z
zakonom ali drugim aktom, določeni pogoji, le za namene in v višini,
določeni s proračunom. |
|
104. člen |
(1) Proračunskih sredstev ni mogoče prerazporejati, razen pod pogoji in
na način, določen z zakonom ali odlokom o proračunu občine. |
(2) Če se med letom spremeni delovno področje proračunskega uporabnika,
župan sorazmerno poveča ali zmanjša obseg sredstev za njegovo delo
oziroma, če se uporabnik ukine in njegovega dela ne prevzame drug
uporabnik proračuna, na katerega se sredstva prerazporedijo, prenese
sredstva v proračunsko rezervo. |
(3) Župan mora o izvršenih prerazporeditvah poročati občinskemu svetu v
mesecu juliju. |
|
105. člen |
Po preteku leta, za katero je bil sprejet proračun, pripravi župan
predlog zaključnega računa proračuna in ga predloži občinskemu svetu v
sprejem. Roke za sprejem zaključnega računa proračuna in obveščanje
ministrstva, pristojnega za finance, ureja zakon. |
106. člen |
Občina se lahko dolgoročno zadolži za investicije, ki jih sprejme
občinski svet, v skladu s pogoji, določenimi z zakonom. |
|
107. člen |
Finančno poslovanje občine izvršuje knjigovodska služba občine, občina
pa si lahko zagotovi izvrševanje knjigovodskih opravil v ustrezni skupni
službi z drugimi občinami ali pri specializirani organizaciji. |
|
108. člen |
(1) Finančno poslovanje občine izvršuje finančna služba v okviru
občinske uprave ali skupnega organa občinske uprave. |
(2) Opravljanje posameznih nalog finančne službe ali notranjega
finančnega nadzora sme župan naročiti pri izvajalcu, ki izpolnjuje
pogoje strokovnosti oziroma pogoje, predpisane z zakonom in
podzakonskimi predpisi. |
|
109. člen |
Nabavo blaga, nabavo storitev ter oddajo gradbenih del izvaja župan
občine v skladu s predpisi, ki urejajo javno naročanje. |
|
VIII. SPLOŠNI IN POSAMIČNI AKTI OBČINE |
|
1. Splošni akti občine |
|
110. člen |
(1) Splošni akti občine so statut, poslovnik občinskega sveta, odloki in
pravilniki. |
(2) Občinski svet sprejema kot splošne akte tudi prostorske in druge
načrte razvoja občine, občinski proračun in zaključni račun, ki sta
posebni vrsti splošnih aktov. |
(3) Kadar ne odloči z drugim aktom, sprejme občinski svet sklep, ki je
lahko splošni ali posamični akt. |
(4) Postopek za sprejem splošnih aktov občine ureja poslovnik občinskega
sveta. |
|
111. člen |
(1) Statut je temeljni splošni akt občine, ki ga sprejme občinski svet z
dvotretjinsko večino glasov vseh članov občinskega sveta. |
(2) Statut se sprejme po enakem postopku, kot je predpisan za sprejem
odloka. |
|
112. člen |
S poslovnikom, ki ga sprejme občinski svet z dvotretjinsko večino glasov
navzočih članov, se uredi organizacija in način dela občinskega sveta
ter uresničevanje pravic in dolžnosti članov občinskega sveta. |
|
113. člen |
(1) Z odlokom ureja občina na splošen način zadeve iz svoje
pristojnosti, ustanavlja organe občinske uprave in določa način
njihovega dela ter ustanavlja javne službe. |
(2) Z odlokom ureja občina tudi zadeve iz prenesene pristojnosti, kadar
je tako določeno z zakonom. |
|
114. člen |
S pravilnikom se razčlenijo posamezne določbe statuta ali odloka v
procesu njihovega izvrševanja. |
|
115. člen |
(1) Statut, odloki in drugi predpisi občine morajo biti objavljeni v
Uradnem listu Republike Slovenije in pričnejo veljati petnajsti dan po
objavi, če ni v njih drugače določeno. |
(2) V Uradnem listu Republike Slovenije se objavljajo tudi drugi akti,
za katere tako določi občinski svet. |
|
2. Posamični akti občine |
|
116. člen |
(1) Posamični akti občine so odločbe in sklepi. |
(2) S posamičnimi akti – sklepom ali odločbo – odloča občina o upravnih
stvareh iz lastne pristojnosti in iz prenesene državne pristojnosti. |
|
117. člen |
(1) O pritožbah zoper posamične akte, ki jih izdajo organi občinske
uprave v upravnem postopku, odloča na drugi stopnji župan, če ni za
posamezne primere z zakonom drugače določeno. |
(2) O pritožbah zoper posamične akte izdane v upravnih zadevah iz
prenesene državne pristojnosti odloča državni organ, ki ga določi zakon. |
(3) O zakonitosti dokončnih posamičnih aktov občinskih organov odloča v
upravnem sporu pristojno sodišče. |
|
IX. VARSTVO OBČINE IN PRAVIC POSAMEZNIKOV IN ORGANIZACIJ |
|
118. člen |
Občinski svet ali župan lahko vloži zahtevo za presojo ustavnosti in
zakonitosti predpisov države, s katerimi se posega v ustavni položaj in
v pravice občine. |
|
119. člen |
Občinski svet ali župan lahko začneta pred ustavnim sodiščem spor o
pristojnosti, če državni zbor ali vlada s svojimi predpisi urejata
razmerja, ki so po ustavi in zakonih v pristojnosti občine. Enako lahko
postopa, če pokrajina ali druga občina posega v njeno pristojnost. |
|
120. člen |
(1) Župan lahko kot stranka v upravnem sporu spodbija konkretne upravne
akte in ukrepe, s katerimi državni organi izvršujejo oblastni nadzor.
Upravni spor lahko sproži tudi če osebe javnega in zasebnega prava z
dokončnimi upravnimi akti uveljavljajo pravice na škodo javnih koristi
občine. |
(2) Župan mora od pristojnih državnih organov zahtevati, da je občina
obveščena o vsakem upravnem postopku, v katerem pristojni državni organ
odloča na podlagi predpisov občine. Ta organ mora občino pisno obvestiti
o začetku upravnega postopka v osmih dneh. |
|
121. člen |
Župan lahko vstopi v upravni ali sodni postopek kot stranka ali kot
stranski intervenient, če bi lahko bile v teh postopkih oziroma če so z
že izdanimi akti prizadete pravice in koristi občine, določene z ustavo
in zakoni. |
|
122. člen |
Delovna telesa so dolžna za potrebe občinskega sveta oblikovati mnenje
glede pripravljajočih se predpisov, ki se tičejo koristi občine. Na tej
podlagi oblikuje občinski svet svoje mnenje, ki ga pošlje državnemu
zboru. |
|
X. NADZOR NAD ZAKONITOSTJO DELA |
|
123. člen |
(1) Vsako ministrstvo na svojem področju nadzoruje zakonitost splošnih
in posamičnih aktov, ki jih iz svoje izvirne pristojnosti izdajajo
župan, občinski svet in pooblaščeni delavci občinske uprave. |
(2) Ministrstvo mora zaradi opravljanja nadzorstva nad zakonitostjo dela
organov občin zagotoviti ustrezno sodelovanje, medsebojno obveščanje in
strokovno pomoč organom občin. |
(3) V zadevah, ki jih na organe občine prenese država, opravljajo
pristojna ministrstva tudi nadzorstvo nad primernostjo in strokovnostjo
njihovega dela. |
(4) Pri izvajanju nadzorstva po prejšnjem odstavku lahko pristojno
ministrstvo predpiše organizacijo služb za izvajanje nalog iz državne
pristojnosti in pogoje za opravljanje nalog na teh delovnih mestih ter
daje obvezna navodila za opravljanje nalog iz državne pristojnosti. |
|
XI. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE |
|
124. člen |
Z dnem uveljavitve tega statuta preneha veljati Statut Občine Brezovica
(Uradni list RS, št. 104/09). |
|
125. člen |
Ta statut začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu
Republike Slovenije. |
|
Št. 23/16 |
Brezovica, dne 25. novembra 2016 |
|
Župan |
Občine Brezovica |
Metod Ropret l.r. |
|