|
Na podlagi 11. in 40.
člena
Zakona o javno-zasebnem partnerstvu
(Ur. l. RS. št. 127/06) so: Občinski svet Občine Šentilj na podlagi 16.
člena Statuta Občine Šentilj (MUV, št. 26/2009) na svoji dopisni seji
dne, 29. marca 2010, Občinski svet Občine Kungota na podlagi 17. člena
Statuta Občine Kungota
(Ur.l. RS, št. 12/2004, 18/2007 in MUV, št. 13/2008) na svoji dopisni
seji dne, 1. aprila 2010; Občinski svet Občine Pesnica na podlagi 16.
člena Statuta Občine Pesnica (MUV, št. 6/1999 in 4/2001) na svoji 20.
redni seji dne, 16. marca 2010; sprejeli |
|
|
O D L O K |
|
|
o ugotovitvi javnega
interesa za javno-zasebno partnerstvo ter določitev osnovnih pogojev
izvedbe projekta gradnje, upravljanja in vzdrževanja odprtega
širokopasovnega omrežja elektronskih komunikacij na območju Občin
Šentilj (kot nosilka in prijaviteljica), Kungota in Pesnica (v
nadaljevanju: soinvestitorke) |
|
|
SPLOŠNE DOLOČBE |
|
|
1. člen |
|
|
(vsebina odloka) |
|
|
Ta odlok predstavlja
odločitev o ugotovitvi javnega interesa za sklenitev javno–zasebnega
partnerstva in pravno podlago za izvedbo projekta gradnje, upravljanja
in vzdrževanja odprtega širokopasovnega omrežja elektronskih komunikacij
na območju Občine Šentilj in soinvestitork na podlagi ene izmed oblik
javno- zasebnega partnerstva določenih v Zakonu o javno-zasebnem
partnerstvu ZJZP (v nadaljevanju: projekt). |
|
|
Odlok določa predmet,
pravice in obveznosti javnega in zasebnega partnerja, postopek izbire
zasebnega partnerja in način financiranja izvedbe projekta. |
|
|
Javni partnerji,
občine Šentilj, Pesnica in Kungota, določijo javnega partnerja Občino
Šentilj (v nadaljevanju: Javni partner), da vodi postopek izbire
zasebnega partnerja, izda akt o izboru ter druge akte v zvezi z
javno-zasebnim partnerstvom ter merila glede izpeljave postopkov na
podlagi veljavne zakonodaje. V kolikor se občine soinvestitorke
dogovorijo, lahko vsaka občina zase za območje svoje občine vodi
postopek izbire zasebnega partnerja, izda akt o izboru ter druge akte v
zvezi z javno-zasebnim partnerstvom ter merila glede izpeljave postopkov
na podlagi veljavne zakonodaje. |
|
|
Odlok je torej skupen
akt, s katerim se sprejema odločitev, da se projekt gradnje, upravljanja
in vzdrževanja odprtega širokopasovnega omrežja elektronskih komunikacij
izvede v obliki JZP in hkrati akt o javno-zasebnem partnerstvu. Zasebni
partner je pravna ali fizična oseba izbrana na javnem razpisu v skladu z
Zakonom o javno-zasebnem partnerstvu (Ur. list RS, št. 127/06). |
|
|
II. VSEBINA IN
PREDMET JAVNO-ZASEBNEGA PARTNERSTVA |
|
|
2. člen |
|
|
(javni interes) |
|
|
Na območju Občine
Šentilj in občin soinvestitork obstaja javni interes, da se izvede
projekt gradnje, upravljanja in vzdrževanja odprtega širokopasovnega
omrežja elektronskih komunikacij (v nadaljevanju: projekt) in s tem
omogoči uporabo širokopasovnih storitev tako fizičnim kot pravnim
osebam. |
|
|
Zaradi hitrejše
realizacije ciljev, opredeljenih z Načrtom razvoja širokopasovnega
omrežja elektronskih komunikacij v vseh treh občinah, se projekt izvede
v eni zmed oblik JZP. |
|
|
3. člen |
|
|
(predmet JZP) |
|
|
Predmet JZP je
izgradnja, upravljanje in vzdrževanje odprtega širokopasovnega omrežja
elektronskih komunikacij v občini Kungota in Pesnica na področju belih
lis, in na celotnem območju občine Šentilj. V okviru JZP bo zasebni
partner izdelal projektno dokumentacijo in zgradil, vzdrževal in
upravljal z odprtim širokopasovnim omrežjem elektronskih komunikacij v
lokalnih skupnostih, skladno s projektnimi smernicami javnega partnerja
in po terminskem planu, ki bo dogovorjen v postopku izbire zasebnega
partnerja. Za realizacijo projekta bo javni partner zagotovil: |
|
|
- možnost uporabe
obstoječe infrastrukture v lasti lokalnih skupnosti, |
|
|
- soinvestitorju
(zasebnemu partnerju) nudil pomoč pri pridobivanju služnosti pri vstopu
v obstoječo kanalizacijo, |
|
|
- dajanje svojih
prostorov na razpolago za gradnjo centralnih in vstopnih točk v
hrbtenično omrežje, |
|
|
- pomoč pri izdelavi
idejnih zasnov. |
|
|
Zasebni partner bo
del omrežja zgradil z zasebnimi sredstvi in morebitnimi drugimi viri
(kot npr. sredstvi državnega proračuna za kohezijsko politiko). |
|
|
Tako zgrajeno omrežje
se takoj po izgraditvi prenese v last lokalne skupnosti (del omrežja
zgrajenega s kohezijskimi sredstvi) oz. soinvestitorja (del omrežja
zgrajenega s sredstvi zasebnega partnerja) v razmerju vloženih sredstev. |
|
|
III. OBLIKA
JAVNO-ZASEBNEGA PARTNERSTVA |
|
|
4. člen |
|
|
(oblika izvedbe JZP) |
|
|
Večino poslovnega
tveganja za izvajanje JZP prevzame javni partner, zasebni partner
prevzame del poslovnega tveganja, zato se JZP skladno s 27. čl. ZJZP
izvede v obliki javno naročniškega razmerja. |
|
|
Projekt v obliki JZP
se izvede na eden od načinov pogodbenega partnerstva in sicer kot (BOT
model: build-operate-transfer; 80. čl. ZJZP, Ur. list RS št. 127/06) ter
BTO (build-transfer-operate). |
|
|
Elementi BOT modela
so naslednji: širokopasovno omrežje se zgradi z zasebnimi sredstvi.
Prvih 20 let (oziroma največ 30 let) po izgradnji odprtega
širokopasovnega omrežja je lastništvo zasebno, po preteku 20 let (vendar
največ 30 let) pa postane lastništvo javno, saj zasebni partner prenese
lastnino na javnega partnerja, t.j. na Občine Šentilj, Pesnica in
Kungota. Koncesijsko razmerje JZP se lahko podaljša, vendar največ za
polovico obdobja (največ za 10 oz. 15 let), predvsem če je to potrebno
zaradi dodatnih vlaganj zasebnega partnerja, ki so posledica zahtev
javnega partnerja ali njegovih ukrepov v javnem interesu. V obdobju, ko
je lastnik širokopasovnega omrežja zasebni partner, je le-ta tudi
upravljavec omrežja. Po tem obdobju lahko javni partner podaljša pogodbo
za upravljanje in vzdrževanje z zasebnim partnerjem ali pa na razpisu
izbere novega upravljavca omrežja. |
|
|
Elementi BTO modela
so naslednji: širokopasovno omrežje se zgradi s kohezijskimi sredstvi in
morebitnimi prispevki krajanov. |
|
|
Takoj po izgradnji
odprtega širokopasovnega omrežja je lastništvo javno, t.j. lastništvo
Občine Šentilj, Pesnica in Kungota (v nadaljevanju: javni partner). |
|
|
Javni partner omrežje
zgrajeno s kohezijskimi sredstvi preda v upravljanje in vzdrževanje
zasebnemu partnerju za največ 30 let. |
|
|
5. člen |
|
|
(pozitivni učinki
izvajanja JZP) |
|
|
Z izvedbo projekta v
obliki JZP se zasledujejo naslednji pozitivni učinki: |
|
|
• znižanje
proračunskih izdatkov, |
|
|
• pridobitev
dodatnega kapitala, |
|
|
• večja izbira javnih
storitev, |
|
|
• boljša kakovost
storitev ter |
|
|
• zagotovitev
možnosti uporabe širokopasovnih storitev tako fizičnim kot pravnim
osebam v krajšem časovnem roku. |
|
|
6. člen |
|
|
(prostorska zasnova
izvajanja JZP) |
|
|
Projekt v obliki JZP
se izvede na celotnem območju belih lis občin Pesnica in Kungota ter na
celotnem območju občine Šentilj. |
|
|
7. člen |
|
|
(obveznosti zasebnega
partnerja) |
|
|
Zasebni partner mora
zagotoviti naslednje: |
|
|
- izdelati projekt
kot del ponudbene dokumentacije, |
|
|
- zgraditi omrežje v
skladu s projektom v določenih rokih, |
|
|
- zagotoviti dostop
do storitev vsem naseljem na območju občine Šentilj in občinah
soinvestitorkah; |
|
|
- zagotoviti dostop
do omrežja vsem zainteresiranim operaterjem omrežij in ponudnikom
storitev pod enakimi pogoji; |
|
|
- zagotoviti
upravljanje in vzdrževanje celotnega omrežja v skladu s prepisanimi
pogoji, |
|
|
- zagotoviti
nadgradnjo obstoječega omrežja v skladu s potrebami javnega partnerja in
v skladu z dolgoročnim razvojem lokalne skupnosti. |
|
|
IV. POOBLASTILO |
|
|
8. člen |
|
|
Za objavo javnega
razpisa, izvedbo postopka izbire zasebnega partnerja in podpis pogodbe o
javno-zasebnem partnerstvu ter ostala dejanja v postopku sklenitve in
izvajanja javno-zasebnega partnerstva, se pooblasti župana občine
Šentilj. |
|
|
V kolikor se vsaka
občina odloči, da bo za svoje območje sama izvedla postopek izbire
zasebnega partnerja, tedaj je za objavo javnega razpisa, izvedbo
postopka izbire zasebnega partnerja in podpis pogodbe o javno-zasebnem
partnerstvu ter ostala dejanja v postopku sklenitve in izvajanja
javno-zasebnega partnerstva pooblaščen župan tiste občine, ki izvaja
prej naveden postopek. |
|
|
V. STROKOVNA KOMISIJA |
|
|
9. člen |
|
|
Za pripravo in
izvedbo javnega razpisa župan imenuje strokovno komisijo. Strokovna
komisija šteje vsaj 3 člane. Člani strokovne komisije morajo imeti
najmanj visokošolsko izobrazbo in najmanj 2 (dve) leti delovnih
izkušenj, da lahko zagotovijo strokovno presojo prispelih ponudb. |
|
|
Vsi člani komisije
morajo izpolnjevati pogoj iz 2. Odstavka 52. čl. ZJZP, kar potrdijo s
podpisom izjave o izpolnjevanju pogoja. |
|
|
Člana, ki ne
izpolnjuje pogoja, se nemudoma izloči iz strokovne komisije in se
imenuje nadomestni član. |
|
|
Za izvedbo posameznih
dejanj v postopku javnega razpisa morajo biti prisotni najmanj 3 člani
strokovne komisije (npr. javno odpiranje ponudb). Poročilo o ocenjevanju
prispelih ponudb pripravijo in podpišejo vsi člani strokovne komisije. |
|
|
Za strokovno-tehnično
pomoč in svetovanje v postopku priprave in izvedbe razpisa lahko
strokovna komisija uporabi strokovne službe javnega partnerja ali
zunanje strokovnjake. Člani strokovne komisije so lahko tudi neodvisni
zunanji strokovnjaki, ki razpolagajo s specifičnim znanjem za uspešno
izbiro izvajalca javno-zasebnega partnerstva. |
|
|
Poročilo je podlaga
za pripravo akta izbire izvajalca javnozasebnega partnerstva, ki ga izda
župan. Poročilo se posreduje v vednost občinskemu svetu. |
|
|
VI. POSTOPEK IZBIRE
IZVAJALCA JAVNOZASEBNEGA PARTNERSTVA, POGOJI IN MERILA ZA IZBOR |
|
|
10. člen |
|
|
(postopek izbire
zasebnega partnerja in merila za izbor) |
|
|
Zasebnega partnerja
se izbere na podlagi javnega razpisa, v postopku konkurenčnega dialoga.
Javni razpis se objavi na portalu javnih naročil (Uradni list RS) in na
spletnih straneh občin Pesnica, Kungota in Šentilj. Rok za predložitev
vlog na javni razpis mora biti skladen z veljavno zakonodajo iz področja
javnega naročanja. Pogoji za prijavo in merila za izbiro zasebnega
partnerja se določijo in ovrednotijo v razpisni dokumentaciji. Merila za
izbor morajo biti jasna in transparentna, ki bodo omogočila izbor
ekonomsko najugodnejšega ponudnika. Merila morajo biti oblikovana tako,
da bodo dodatne točke prejeli ponudniki, ki bodo izkazali interes
gradnje večjega dela omrežja z zasebnimi sredstvi. |
|
|
V postopku izbire
mora javni partner zagotoviti transparentno in enakopravno obravnavanje
vseh ponudnikov. |
|
|
Pri izbiri zasebnega
partnerja sodeluje strokovna komisija, ki sodeluje v postopku izbire
zasebnega partnerja tako, da pregleda in oceni vloge ter ugotovi, ali
izpolnjujejo razpisne pogoje in sestavi poročilo, v katerem razvrsti
vloge tako, da je razvidno katera od prejetih vlog najbolj ustreza
postavljenim merilom. |
|
|
Poročilo posreduje
županu. |
|
|
11. člen |
|
|
(pogoji za izbiro
zasebnega partnerja) |
|
|
Javni partner mora v
postopku izbire zasebnega partnerja preveriti ali je zasebni partner
ekonomsko, finančno, tehnično in kadrovsko sposoben prevzeti naloge
izvajalca javno-zasebnega partnerstva. Ponudniki morajo v postopku
izbire izkazati, da imajo zagotovljen dostop do finančnih sredstev za
realizacijo celotnega projekta javno-zasebnega partnerstva. |
|
|
VII.
VZPOSTAVITEV IN PRENEHANJE JAVNOZASEBENGA PARTNERSTVA |
|
|
12. člen |
|
|
(vzpostavitev) |
|
|
Pravice in
obveznosti, ki izhajajo iz razmerja javno-zasebnega partnerstva
nastanejo s trenutkom sklenitve pogodbe o javnozasebnem partnerstvu. Akt
o izbiri preneha veljati, če izbrani ponudnik – zasebni partner ne
podpiše pogodbe o javno-zasebnem partnerstvu v roku 3 mesecev od njegove
pravnomočnosti. |
|
|
13. člen |
|
|
(prenehanje) |
|
|
Razmerje
javno-zasebnega partnerstva preneha z izpolnitvijo vseh pogodbenih
obveznosti obeh partnerjev. Pogoji in način predčasnega prenehanja
razmerja javno-zasebnega partnerstva se določijo s pogodbo. |
|
|
VIII. RAZMERJE MED
JAVNIM IN ZASEBNIM PARTNERJEM |
|
|
14. člen |
|
|
(pravice in
obveznosti) |
|
|
Pravice in obveznosti
javnega in zasebnega partnerja se uredijo s pogodbo o javno-zasebnem
partnerstvu. Pogodba mora biti sklenjena na način, ki zagotavlja
uravnoteženo izvajanje javno-zasebnega partnerstva in na način, ki
zagotavlja, da vsak izmed partnerjev prevzema tista poslovna tveganja,
ki jih najlažje obvladuje. |
|
|
Zasebni partner mora
s pogodbo prevzeti poslovna tveganja financiranja celotnega projekta
javno-zasebnega partnerstva, projektiranja, gradnje in iz njega
izhajajoča tveganja. |
|
|
Javni partner mora s
pogodbo o javno-zasebnem partnerstvu vzpostaviti mehanizme s katerimi
zagotovi učinkovito zavarovanje javnega interesa. |
|
|
15. člen |
|
|
(ostale določbe) |
|
|
Javni partner je
dolžan seznaniti zasebnega partnerja z razvojnimi projekti na svojih
območjih (gradnja novih naselij, industrijskih ter poslovnih con ipd.),
kjer se lahko pričakujejo potrebe po širokopasovnih povezavah v
naslednjih petih letih, da zasebni partner te lokacije vključi v projekt
gradnje. Javni partner se zavezuje, da bo zasebnemu partnerju pri
izvedbi projekta JZP na področju gradnje, upravljanja in vzdrževanja
odprtega širokopasovnega omrežja elektronskih komunikacij zagotavljal
dostop do javnih evidenc, s katerimi upravlja. |
|
|
IX.
NAČIN FINANCIRANJA |
|
|
16. člen |
|
|
Javni partner bo
skladno z določbami tega akta in na podlagi pogodbe o javno-zasebnem
partnerstvu, sklenjen med javnim in zasebnim partnerjem, za izvedbo
projekta (operacije) in v zvezi s tem prevzete in izvedene obveznosti
zasebnega partnerja, pomagal pri pridobivanju služnosti, pri vstopu v
obstoječo kanalizacijo, pri pridobivanju soglasij na privatnih
zemljiščih ter z dajanjem svojih prostorov na razpolago za gradnjo
centralnih in vstopnih točk v hrbtenično omrežje. |
|
|
Stroške, ki nastanejo
pri pridobivanju služnosti in ostali vložki javnega partnerja, ki
nastanejo pri izvedbi celotne operacije, se upoštevajo kot vložek
javnega partnerja. |
|
|
Javni partner
posreduje napovedi plačil sredstev kohezijske politike na ravni
operacije (projekta) oz. terminski plan izstavljanja računov oz.
zahtevkov skladno s pogodbenimi odnosi. |
|
|
X. NADZOR |
|
|
17. člen |
|
|
(nadzor) |
|
|
Nadzor nad izvajanjem
javno-zasebnega partnerstva vršijo župani, vsak na območju svoje lokalne
skupnosti. Župan je o aktivnostih povezanih s sklenitvijo in izvajanjem
javno-zasebnega partnerstva dolžan poročati občinskemu svetu enkrat
letno. |
|
|
18. člen |
|
|
(evalvacija) |
|
|
Po prenehanju
javno-zasebnega partnerstva se pripravi evalvacija projekta v okviru
katerega se preveri ali so doseženi postavljeni cilji in ali so bile v
celoti izpolnjene obveznosti javnega in zasebnega partnerja, kot
izhajajo iz pogodbe o javno-zasebnem partnerstvu. |
|
|
19. člen |
|
|
(končna določba) |
|
|
Odlok se objavi v
uradnih glasilih občin, in sicer Občine Šentilj v Medobčinskem uradnem
vestniku Štajerske in Koroške regije – MUV, Občine Pesnica v
Medobčinskem uradnem vestniku Štajerske in Koroške regije – MUV, Občine
Kungota v Medobčinskem uradnem vestniku Štajerske in Koroške regije –
MUV, ko ga v enakem besedilu sprejmejo občinski sveti vseh občin iz 1.
člena tega odloka, veljati pa prične naslednji dan po objavi v uradnem
glasilu občine. |
|
|
Številka: 381-3/2009
|
|
|
Datum: 29. marec 2010
|
|
|
Župan Občine Šentilj |
|
|
Edvard Čagran, s. r. |
|
|
Številka: 011-5/2010
|
|
|
Datum: 1. april 2010
|
|
|
Župan Občine Kungota |
|
|
Igor Stropnik, s. r. |
|
|
Številka: 032-1/2010-VF
|
|
|
Datum: 16. marec 2010
|
|
|
Župan Občine Pesnica |
|
|
Venčeslav Senekovič,
dipl. inž., s. r. |
|