|
Na podlagi 2. odstavka 39, 40 in 51 člena
zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list
SRS, št. 18/84, 37/85, 29/86 in Uradni list RS št. 26/90, 18/93, 47/93
in 24/97), ter na podlagi 18. člena statuta Občine Kobarid (Uradni list
RS, št. 8/00), je Občinski svet občine Kobarid na seji dne 31. 8. 2000
sprejel |
|
|
O D L O K |
|
|
o prostorskih
ureditvenih pogojih na območju naselja Idrsko |
|
|
I. SPLOŠNE DOLOČBE |
|
|
1. člen |
|
|
S tem odlokom se podrobneje urejajo odločitve o graditvi,
širitvi in prenovi naselja Idrsko ter drugi posegi v prostor znotraj
območja PUP za naselje Idrsko. |
|
|
Sestavni del odloka so tudi opisi in grafični prikazi, ki
se nanašajo na mejo območja, funkcionalno rabo oziroma namembnost
prostora ter oblikovalske in druge pogoje. |
|
|
Teksti obsegajo: |
|
|
– besedilo odloka, |
|
|
– tehnično poročilo. |
|
|
Grafični prikazi obsegajo: |
|
|
– izsek iz prostorskega plana, oznaka 0, v merilu 1:5000, |
|
|
– karta območja, 1a,1b v merilu 1: 1000, oznaka, |
|
|
– karta meje ureditvenega območja TTN, oznaka 2a, 2b, v
merilu 1:5000, |
|
|
– karta meje ureditvenega območja PKN, oznaka 3a, 3b, v
merilu 1:5000, |
|
|
– karta meje ureditvenega območja PKN, oznaka 4a, 4b, v
merilu 1:1000, |
|
|
– prikaz funkcij – namenske rabe območij, oznaka 5a, 5b,
PKN v merilu 1: 1000, |
|
|
– prikaz območij glede na kvaliteto gradnje in drugih
posegov ter pogoje glede urbanističnega in arhitekturnega oblikovanja,
(tipologija režimov) oznaka 6a, 6b PKN v merilu 1:1000. |
|
|
2. člen |
|
|
Prostorski ureditveni pogoji so podlaga za določanje
urbanističnih, oblikovalskih in drugih pogojev za posege v prostor
(priglasitev del, pripravo lokacijske dokumentacije) ter pogojev za
ohranjanje in razvijanje naravnih in z delom pridobljenih vrednot
človekovega okolja. |
|
|
3. člen |
|
|
Posegi v posamezna območja morajo biti glede namembnosti
in oblikovanja skladni z dovoljeno namembnostjo in tipologijo režimov
urejanja za posamezno območje, kot je opredeljeno s tem odlokom. |
|
|
II. MEJA OBMOČJA, KI
SE UREJA S TEM ODLOKOM |
|
|
4. člen |
|
|
Meja območja, ki se ureja s tem odlokom: |
|
|
na severozahodu od zahodnega vogala parc. št. 433/3,
prečka cesto s parc. št. 2625, se naveže na zahodni vogal parc. št.
434/4, gre po robu te parcele do parc. št. 466/4 ter vzporedno s cesto
do zahodnega vogala parc. št. 466/5, kjer gre po robu parcele do parc.
št. 466/2, 465/1, 465/17, 465/4. Severovzhodna meja se začne na severnem
vogalu parcele s parc. št. 465/4 prečka parc. št. 2660/3, 2640/2 in
2640/1 pod pravim kotom in gre v smeri proti jugu ob robu parc. št.
2640/1 do stičišča s parcel. št. 446, nato gre ob robu te parcele do
parc. št. 447/3, prečka parc. št. 449 do ponovnega stika s parc. št.
447/3, gre ob njenem severnem robu do ceste s parc. št. 2641, ki jo
prečka, ter nato do parc. št. 192 in od tu proti jugu do vogala, od
koder preseka parc. št. 191/1, se naveže na vogal parc. št. 193 in
poteka po robu parcele 191/1 do stičišča z južnim vogalom parc. št. 194.
Od tu se usmeri proti jugu do parc. št. 191/2 ter vzdolž njenega
severnega roba do vogala na vzhodu, od koder se poveže z zahodnim
vogalom parc. št. 203, pri čemer prečka parcele 197/1, 198/1 in 201/1.
Od vzhodnega vogala parc. št. 203 naprej prečka parc. št. 207/1, 208/1,
209/1 ter cesto s parc. št. 2642. Ob robu ceste se usmeri proti jugu in
na ovinku ceste prečka vogal parc. št. 210 in se poveže s severnim
vogalom parc. št. 52. Nato poteka ob severnih robovih parc. št. 52,
53/1, 53/2, 54, 68, 63 in 71. Ob stičišču z več parcelami se usmeri
proti severu ob robu parc. št. 214/2, nato ob njenem severnem robu do
parc. št. 218/1, ki je ne prečka v ravni liniji, nad parc. št. 218/2 na
severu prečka pot s parc. št. 2644, gre po severnem robu parc. št. 222/1
do stičišča s parc. št. 224. Tu poteka meja čez parc. št. 222/1 in gre
čez pot s parc. št. 2645. Na stičišču s parc. št. 252/4 na severu,
poseže delno na parc. št. 252/1 za pas širine ca. 13 m v smeri proti
jugovzhodu in poteka nato po severovzhodnem robu parc. št. 252/4 za ca.
64 m. Na tej točki se začne vzhodni del meje ureditvenega območja. Meja
prečka parc. št. 252/4 in 252/5, se usmeri na severozahod do zahodnega
vogala parc. št. 261/4, ter gre ob njenem jugovzhodnem robu do stika s
cesto. Meja se nadaljuje ob zunanjem robu ceste s parc. št. 258/2 ca. 15
m, nato proti jugu prečka parc. št. 258/2, 262 in gre ob jugovzhodnem
robu parc. št. 263/2 in 264/4, nadaljuje v isti smeri na parc št. 264/1
za ca. 7 m. Na tej točki se začne jugozahodna meja ureditvenega območja
naselja. Smer poteka meje se obrne proti severozahodu in poteka v tej
smeri ca. 32 m, nato pa se obrne skoraj proti jugu do območja vodotoka s
parc. št. 2679/1. Od tu poteka po južnem robu parc. št. 264/1, 265/2,
2625, 2679/6, 2679/8 in 58/1. Nato gre ob severozahodnem robu parc. št.
58/1, 58/6, 58/5 do stičišča s parc. št. 132/9 in gre po južnem robu
parc. št. 132/11 in 133, nato pa po vzhodnem in južnem robu parc. št.
59/2. Meja se nadaljuje po vzhodnem robu parc. št. 57/2, 57/7, 57/8,
138/2, prečka cesto s parc. št. 2636 do vogala parc. št. 1086 ter poteka
okrog njenih robov do sosednje parcele na severu. Od tu gre po zahodnih
in severozahodnih robovih naslednjih parc. št.: 1087/1, 1087/2, 144/4,
144/5, 144/8 in ca. 18 m vzdolž zahodnega roba parc. št. 144/1, prečka
parc št. 161/1 in nadaljuje po južnem robu parc. št. 164/3, posega ca. 8
m v smeri proti jugu na parc. št. 166/1, od tam pa poteka po
jugozahodnem in severozahodnem robu parc. št. 166/8. Od tu nadaljuje po
južnem robu parc. št. 169/5, prečka parc. št. 170/1, gre po južnem robu
parc. št. 170/4, 174/6, 174/5 in nato proti severovzhodu do parc. št.
177/1, nato sledi jugozahodnemu robu parc. št. 177/1 in 180/3, od koder
prečka parc. št. 180/1, 179, 182/1, 183/1 in 2683 ter se naveže na južni
vogal parc. št. 422/2, kjer se usmeri ob jugovzhodnemu robu parc. št.
424/1 in 424/5. Nato poteka po jugozahodnemu robu parc. št. 424/5 in
426/1, kjer se meja območja ponovno usmeri proti severovzhodu ob robu
parc. št. 426/1, 426/4, 426/2, prečka parc. št. 429/3 na južnemu delu,
poteka po njenem severozahodnem robu do stika s parc. št. 429/2. Od tu
gre vzporedno z mejo med parc. št. 429/2 in 429/4, preko parc. št. 430/1
in 431/1, navzgor ob severozahodnem robu parc. št. 431/1 ter ob
jugozahodnem in robu parc. št. 433/3 do stičišča z izhodiščno točko v
zahodnem vogalu parc. št. 433/3. |
|
|
Ureditveno območje naselja zajema še štiri posamične
manjše zaključene celote, ki se nahajajo na južnem in jugovzhodnem delu
naselja. Prva enota ima meje ob severozahodnem in severnem robu parc.
št. 261/6, ob severozahodnem robu parc. št. 254, 404/24, nato gre v
neravni liniji do severovzhodnega roba parc. št. 404/54, proti jugu do
parc. št. 2679/11 in 404/53 in ob cesti do zahodnega vogala parc. št.
261/6. |
|
|
Zaključeni enoti predstavljata parc. št. 2679/10 in 538/2. |
|
|
Zadnja posamezna enota je na skrajnem južnem delu naselja
in zajema parc. št.: 137, 60/1, 60/2, 1089 in del parc. št. 1088. |
|
|
Vse naštete parc. št. se nahajajo v katastrski občini
Idrsko. Meje so natančno prikazane in opredeljene tudi v grafičnem delu
odloka. V primeru nejasnosti poteka meje po tem odloku ima prednost
grafični prikaz mej. |
|
|
III. FUNKCIJE IN
NAMENSKA RABA PO POSAMEZNIH UREDITVENIH ENOTAH |
|
|
5. člen |
|
|
Ureditvene enote – območja znotraj tega odloka imajo glede
na možnost lociranja dejavnosti in namenske rabe prostora naslednje
oznake; |
|
|
SI. Stanovanjsko območje, |
|
|
SII. Pretežno stanovanjsko območje, |
|
|
SIII.Območje centralnih dejavnosti in stanovanj. |
|
|
6. člen |
|
|
Meje posameznih urejevalnih enot glede na funkcijo in
namensko rabo prostora potekajo: |
|
|
Območje z oznako SI sestavlja šest delov. |
|
|
Na skrajnem severozahodnem delu naselja se začne meja na
zahodnem vogalu parc. št. 466/2 in sledi meji ureditvenega območja
naselja do stičišča med parc. št. 192 in 191/1, nadaljuje po južnem robu
parc. št. 192, ob južnemu robu ceste s parc. št. 2641, prečka cesto s
parc. št. 2640/1 do vzhodnega vogala parc. št. 2640/7 ter ob njenem
jugovzhodnem robu. Od tu poteka meja po severovzhodnih robovih parc. št.
465/12, 465/13, 465/14, 465/15 in 465/16, ob jugovzhodnem robu parc. št.
465/16, nato ob jugovzhodnem robu ceste, kjer prečka parc. št. 22/1 in
nadaljuje po njenem jugozahodnem robu, nato prečka cesto in poteka po
jugozahodnih robovih parc. št. 442/7, 442/6, 443/1, 442/1, 440/2, 437/1,
434/3, prečka parc. št. 434/5 in 434/4, sledi jugovzhodnemu robu parc.
št. 466/3, prečka cesto s parc. št. 466/1 ter nadaljuje po jugozahodnem
robu parc. št. 466/2 do stičišča z izhodiščno točko. |
|
|
Na vzhodni strani naselja se začne meja na severnem vogalu
parc. št. 429/4 ter poteka po severovzhodnih robovih parc. št. 429/4,
426/2, prečka parc. št. 426/1, nadaljuje po severovzhodnem robu parc.
št. 424/4 in prečka parc. št. 424/1. Od tu naprej poteka meja po meji
ureditvenega območja naselja do izhodiščne točke. |
|
|
Meja se začne v severnem vogalu parc. št. 174/5, poteka ob
njenem severovzhodnem robu, prečka parc št. 174/6 in gre ob njenem
vzhodnem robu do vogala na jugu, od koder poteka po jugozahodnem robu
parc. št. 174/6 ter po jugozahodnem in severozahodnem robu parc. št.
174/5 do izhodiščne točke. |
|
|
Iz severnega vogala parc. št. 166/8 poteka meja po
severovzhodnih robovih parc. št. 166/8, 164/2 in 161/1. Nadaljuje se po
jugovzhodnem robu parc. št. 161/1, jo prečka ter se poveže z mejo
ureditvenega območja za naselje in se po severozahodnem robu parc. št.
166/8 priključi na izhodiščno točko. |
|
|
Meja se začne v severnem vogalu parc. št. 144/4, poteka po
severnem robu parc. št. 144/4 in 142/5, na vzhodu je omejena s cesto in
se nadaljuje po meji ureditvenega območja na vzhodnem, južnem in
zahodnem odseku tega dela naselja, do izhodiščne točke. |
|
|
V severnem vogalu parc. št. 57/2 se začne meja, ki se nato
nadaljuje po severovzhodnih robovih parc. št. 57/2 in 59/2, od tu sledi
meji ureditvenega območja za naselje do južnega vogala parc. št. 138/2,
od koder poteka v severovzhodni smeri ob robu ceste do izhodiščne točke. |
|
|
Območje z oznako SII sestavlja šest enot |
|
|
Enota se začne v jugovzhodnem vogalu parc. št. 192, od
koder sledi meji ureditvenega območja naselja na njeni severni,
severovzhodni in vzhodni strani. Jugozahodni rob enote poteka po
jugozahodnih robovih parc. št. 252/5, 252/3, 121, 124/1, prečka cesto do
južnega vogala parc. št. 97 in nadaljuje po jugozahodnih robovih parc.
št. 90/6, 88/1, 83/2, 84/2 in prečka cesto. Meja se nadaljuje ob robu
ceste do severnega vogala objekta s hišno številko 75, kjer ponovno
prečka cesto in poteka ob jugozahodnih robovih parc. št. 43/1, 47/1,
47/2, 33/2, 33/1 in 31. V zahodnem vogalu parc. št. 31 prečka cesto do
skrajnega južnega vogala parc. št. 24, nadaljuje po robu parc. št. 24 in
delno 22/1, prečka parc. št. 22/1 ter sledi jugovzhodnemu robu parc. št.
22/3, 22/4, 22/2 in nadaljuje po spodnjem robu ceste do stičišča s
severnim vogalom parc. št. 465/12, tu prečka cesto in gre po spodnjem
robu poti s parc. št. 2641 in po severnem robu parc. št. 191/1 do
izhodiščne točke. |
|
|
Naslednja enota se prične v zahodnem vogalu parc. št. 254,
nadaljuje se po meji ureditvenega območja naselja, nato pa sledi
jugozahodni meji dela parc. št 2679/11 in jugozahodnim robovom parc. št.
404/54, 404/56 in 254, kjer se zaključi v izhodiščni točki. |
|
|
Meja se začne v severnem vogalu parc. št. 58/5 in sledi
severnim robovom parc. št. 58/5, 58/2, prečka cesto in nadaljuje po
robovih parc. št. 138/1, 264/2, prečka parc. št. 264/1 do stičišča z
mejo ureditvenega območja naselja ter nadaljuje po njenih vzhodnih,
južnih in severozahodnih robovih do izhodiščne točke. |
|
|
Naslednjo enoto predstavlja parc. št 2679/10. |
|
|
Pod njo se na jugu nahaja posamična enota, ki jo tvori
parc. št. 538/2. |
|
|
Zadnjo enoto predstavlja del na skrajnem jugu naselja.
Meja se začenja na zahodnem vogalu parc. št. 137, poteka po severnih
robovih parc. št. 137, 60/1 in 60/2, sledi jugovzhodnemu robu parc. št.
1089 ter južnemu robu parc. št. 1089 in 1088, prečka parc. št. 1088 in
se na severu pridruži izhodiščni točki. |
|
|
Območje z oznako SIII sestavljajo štirje deli. |
|
|
Prvi del se začne v zahodnem vogalu parc. št. 466/5,
poteka po njenem severozahodnem in severovzhodnem robu, prečka cesto,
nadaljuje po severovzhodnem robu parc. št. 466/4, prečka parc. št. 434/5
in 434/3, sledi severovzhodnemu robu parc. št. 434/2 ter
severozahodnemu, severovzhodnemu in delu jugovzhodnega roba parc. št.
436/2. V smeri proti severovzhodu se meja nadaljuje po robovih parc. št.
440/3, 442/2, 187/1, prečka cesto in sledi v severovzhodni smeri robovom
parc. št. 185/2, 185/1, 17/4, prečka cesto do severnega vogala parc. št.
29 ter nadaljuje ob robovih parc. št. 29, 30, 42/2 in 42/1, nakar
ponovno prečka cesto do severnega vogala objekta s številko 75. Od tu
nadaljuje ob severovzhodnem robu ceste do severnega vogala parc. št. 1,
od koder se nadaljuje ob njenem robu proti jugu, prečka cesto in sledi
robovom parc. št. 84/2, 86, 90/1, 90, prečka cesto in v smeri proti
severovzhodu sledi robovom parc. št. 123 in 261/1, kjer se pridruži meji
ureditvenega območja za naselje, nato pa poteka ob robu glavne
prometnice skozi naselje do izhodiščne točke v zahodnem vogalu parc. št.
466/5. |
|
|
Naslednja enota se začne v severnem vogalu parc. št.
433/3, od koder se meja spušča v smeri proti jugovzhodu ob glavni
prometnici, na križišču se obrne v smer proti jugu ob cesti za Livek do
južnega vogala parc. št. 142/6. Nato poteka meja po južnem robu parc.
št. 142/6, 144/7 in 144/5, po severozahodnem robu parc. št. 144/5,
144/9, 144/1 in delno 151/3. Nadaljuje se po jugozahodnih robovih parc.
št. 161/3, 161/5, 166/6, 169/5, prečka 170/1 in sledi jugozahodnemu robu
parc. št. 170/4, prečka cesto in nadaljuje po robovih parc. št. 174/4 in
gre ob jugovzhodnem robu parc. št. 177/1 do stičišča z mejo ureditvenega
območja. Po tej meji poteka v severozahodni smeri do zahodnega vogala
parc. št. 422/2, prečka parc. št. 424/1, gre po jugozahodnem robu parc.
št. 423/2, prečka parc. št. 426/1 in nadaljuje v isti smeri po robu
parc. št. 429/2 in prečka 430/2 in 431/2, se priključi meji ureditvenega
območja naselja do združitve z izhodiščno točko na severu. |
|
|
V zahodnem vogalu parc. št. 57/6 se začne meja enote, ki
poteka ob robu ceste za Livek do križišča z glavno prometnico ter nato
ob njej v smeri proti jugovzhodu, kjer se priključi na mejo ureditvenega
območja naselja, ki prečka parc. št. 264/1. Od tu gre dalje po južnem
robu parc. št. 127, prečka cesto in nadaljuje po južnih in jugozahodnih
robovih parc. št. 132/1, 132/2, 132/9, 132/11, 133, 132/10, 132/5 in
57/6, kjer se združi z izhodiščem. |
|
|
Zadnja enota se začne v severnem vogalu parc. št. 256.
Meja poteka po severovzhodnem robu parc. št. 256, 404/53 ter v isti
smeri do meje ureditvenega območja naselja na jugu enote. Od tu dalje
poteka meja v smeri proti jugu, jugozahodu in severozahodu po meji
ureditvenega območja za naselje do stičišča z izhodiščno točko v
severnem vogalu parc. št. 256. |
|
|
7. člen |
|
|
V območju z oznako SI so dovoljene naslednje namembnosti: |
|
|
– stanovanja in spremljajoče dejavnosti ter pomožni
objekti, |
|
|
– kmetijska gospodarska poslopja, spremljajoče dejavnosti
in pomožni objekti. |
|
|
8. člen |
|
|
V območju z oznako SII so dovoljene naslednje namembnosti: |
|
|
– stanovanja in spremljajoče dejavnosti ter pomožni
objekti, |
|
|
– kmetijska gospodarska poslopja, spremljajoče dejavnosti
in pomožni objekti, |
|
|
– nemoteče obrtno-servisne dejavnosti ter pomožni objekti, |
|
|
– nemoteče obrtno-podjetniške in poslovne dejavnosti ter
pomožni objekti, |
|
|
– parkovne, športne in rekreacijske dejavnosti. |
|
|
9. člen |
|
|
V območju z oznako SIII so dovoljene naslednje
namembnosti: |
|
|
– stanovanja in spremljajoče dejavnosti ter pomožni
objekti, |
|
|
– kmetijska gospodarska poslopja, spremljajoče dejavnosti
in pomožni objekti, |
|
|
– osnovna preskrba in specializirana trgovina, |
|
|
– storitvene in servisne dejavnosti, |
|
|
– družbene dejavnosti in druge dejavnosti iz kvartalnega
sektorja, |
|
|
– nemoteče obrtno-servisne dejavnosti ter pomožni objekti, |
|
|
– nemoteče obrtno-podjetniške in poslovne dejavnosti ter
pomožni objekti, |
|
|
– turizem, gostinstvo, parkovne, športne in rekreacijske
dejavnosti. |
|
|
10. člen |
|
|
Izjemoma je v posameznem območju dovoljena tudi druga
namembnost, kot je opredeljena za posamezno območje, ko gre za poseg, ki
pomeni širitev ali prenovo objekta, v katerem je določena dejavnost na
podlagi ustreznih dovoljenj že potekala pred uveljavitvijo tega odloka,
oziroma je v območju z oznako SI izjemoma možno locirati tudi nemoteče
storitvene in servisne dejavnosti, ko je na podlagi soglasij ustreznih
organov ugotovljeno, da konkretna dejavnost ne bo imela negativnih
vplivov na okolje, nad predpisanimi normativi za stanovanjsko območje. K
takim odstopanjem je potrebno pridobiti soglasje ustrezne komisije
oziroma odbora pristojnega za urbanizem Občine Kobarid. |
|
|
IV. TIPOLOGIJA REŽIMOV
IN POSTOPKOV ZA ODOBRITEV POSEGA V PROSTOR PO POSAMEZNIH UREJEVALNIH
ENOTAH |
|
|
11. člen |
|
|
Ureditvena območja so glede na potrebna varovanja
spomeniško-varstvenih kvalitet, arhitekturno-oblikovalskih kvalitet in
krajinskih kvalitet razvrščena v naslednje tipe: |
|
|
A – območje varovanja kulturne dediščine, značilnih
urbanističnih in arhitekturnih kvalitet, |
|
|
B – območje vedut, vidnih robov naselja, značilnih
pogledov in dominant, |
|
|
C – območje značilne gručaste pozidave in značilne rabe
zemljišča, |
|
|
D – druga območja. |
|
|
12. člen |
|
|
Meje enot glede na tipologijo režimov in postopkov za
odobritev posegov v prosotor po posameznih urejevalnih enotah potekajo: |
|
|
Območje A sestavljata dve enoti. |
|
|
Meja prve enote se začne v severozahodnem vogalu parc. št.
16/3 in poteka po severnem robu parc. št. 16/3, 16/2 in 17/2, kjer
nadaljuje po vzhodnem robu parc. št. 17/2, 15 in 16/2. Od tu se usmeri
proti severozahodu, ob glavni prometnici, do izhodiščne točke. |
|
|
Meja druge enote se začne v skrajnem zahodnem vogalu parc.
št. 87, poteka po njenem severnem robu, to parcelo nato prečka in
nadaljuje po severovzhodnem robu parc. št. 87 in 90. Od vzhodnega vogala
parc. št. 90 preseče parc. št. 90/1 v smeri proti jugovzhodu, nadaljuje
po njenem južnem robu in zajame še del parc. št. 93. Meja se nadaljuje v
smeri proti severozahodu, ob glavni prometnici, do izhodiščne točke. |
|
|
Območje B sestavlja pet enot. |
|
|
Meja prve enote se začne v severnem vogalu parc. št.
466/5, poteka po severovzhodnem robu te parc. št., prečka cesto, gre po
severovzhodnem robu parc. št. 466/4, prečka parc. št. 434/5 in 434/3 in
se nadaljuje po severovzhodnem robu parc. št. 434/2. Od tu poteka meja
po zahodnem, severovzhodnem in jugovzhodnem robu parc. št. 436/2 ter po
severovzhodnem robu parc. št. 440/3. V smeri proti jugovzhodu se meja
nadaljuje po robovih parc. št. 442/2, 167/1, prečka cesto in parc. št.
185/2 in 185/1, objame parc. št. 17/4, od koder poteka ob cesti in
glavni prometnici naselja v smeri proti severozahodu ter sledi meji
ureditvenega območja naselja do izhodiščne točke v severnem vogalu parc.
št. 466/5. |
|
|
Druga enota se začne v zahodnem vogalu parc. št. 14, sledi
njenemu zahodnemu robu ter južnemu in zahodnemu robu parc. št. 29 do
stičišča s cesto, kjer prečka parc. št. 29 in se nadaljuje ob
jugozahodnem zidu objektov na parc. št. 29 in 30. Meja se nadaljuje v
smeri proti jugovzhodu po robovih parc. št. 14, 13/1, 13/2, 39/2, 39/1,
10/1 in 10/2. Tu prečka cesto in gre v isti smeri ob robovih parc. št.
7/3, 7/2, 7/1, prečka cesto ter nadaljuje po severnem in vzhodnem robu
parc. št. 84/1 do glavne prometnice, kjer se nadaljuje v smeri proti
severozahodu ob glavni prometnici skozi naselje do zahodnega vogala parc.
št. 14. |
|
|
Tretja enota se začne v južnem vogalu gospodarskega
objekta na parc. št. 93 in se nadaljuje po njenem trikotnem delu, od
koder se priključi na vzhodni vogal parc. št. 90/3, od tu poteka po
jugozahodnem robu parc. št. 90/8, vključi del parc. št. 87 ter sledi
severnemu robu parc. št. 87 in 90/8, nato pa prečka parc. št. 90/1 do
severnega vogala parc. št. 93. Meja poteka po severovzhodnem robu parc.
št. 93 in delu parc. št. 90/2, kjer prečka cesto in se v smeri proti
jugovzhodu nadaljuje po robovih parc. št. 125, 126, 258/1, 261/3 in
vključi del parc. št. 261/1, kjer se na stiku z glavno cesto obrne proti
severozahodu in poteka ob njenem robu do izhodiščne točke v južnem
vogalu gospodarskega objekta na parc. št. 93. |
|
|
Meja četrte enote poteka od severnega vogala parc. št.
433/3 ter se nadaljuje ob glavni prometnici skozi naselje do križišča s
cesto za Livek, kjer se ob cesti za Livek usmeri proti jugozahodu do
južnega vogala parc. št. 142/2. Tu se meja obrne proti severozahodu in
sledi robovom parc. št. 142/2, 148/2, 151/1, 151/3, 161/3, 161/5, 2637,
166/3, 166/4, 169/2 in 169/3, kjer poteka ob jugovzhodnem robu parc. št.
170/1, ki jo prečka in sledi jugozahodnemu robu parc. št. 170/2. V
zahodnem vogalu te parcele prečka parc. št. 174/6 in se nadaljuje po
robovih parc. št. 174/4, 180/2, kjer se obrne proti jugozahodu in po ca.
22 m prečka parc. št. 182/1. Od jugozahodne stranice parc. št. 182/8,
prečka meja parc. št. 183/1 in 2683 in sledi jugozahodnemu robu parc.
št. 422/2, prečka parc. št. 421/1, gre po jugozahodnem robu parc. št.
423/2, prečka parc. št. 426/1 in se nadaljuje po jugozahodnem robu parc.
št. 429/2. Od tu dalje sledi meja delu severozahodnega dela meje
ureditvenega območja naselja do izhodiščne točke na severu. |
|
|
Peta enota se začne v severnem vogalu parc. št. 56 ter gre
v smeri proti jugovzhodu ob glavni prometnici in se v vzhodnem vogalu
parc. št. 283/2 priključi na mejo ureditvenega območja naselja. Nato
poteka po južnem robu parc. št. 127, prečka cesto in sledi jugozahodnim
robovom parc. št. 132/1, 132/9, 132/11, 133, 132/10, 132/5 in 57/5. Od
tu dalje poteka meja v smeri proti severovzhodu do izhodiščne točke v
severnem vogalu parc. št. 56. |
|
|
Območje C sestavljata dve enoti. |
|
|
Največja enota leži na severovzhodnem robu naselja. Meja
se začne v zahodnem vogalu parc. št. 446 in poteka po severovzhodni in
vzhodni meji ureditvenega območja naselja Idrsko. Na vzhodu meje prečka
del parc. št. 261/1 in poteka po jugozahodnem robu parc. št. 261/4261/1
in 123, kjer prečka cesto in se nadaljuje po jugozahodnem robu parc. št.
90/2, 90/1, prečka parc. št. 90/1 in se nadaljuje po njenem robu do
stičišča s parc. št. 86 ter gre po robu parc. št. 86 in 84/2 ter ponovno
prečka cesto. Meja enote se nadaljuje po jugozahodnem robu parc. št. 3
in njene sosednje parcele na severozahodu, prečka cesto in sledi
jugozahodnim robovom parc. št. 43/1, 42/1 in 42/2, nato pa ob
jugozahodnih zidovih gospodarskih objektov na parc. št. 30 in 29 in se
nadaljuje do stičišča med severozahodnim vogalom parc. št. 29 in cesto.
Tu se meja nadaljuje ob južnem robu ceste, jo ponovno prečka in prečka
del parc. št. 17/4. Nadaljuje se ob severnem zidu gospodarskega poslopja
na parc. št. 18, prečka vogal parc. št. 185/1 ter parc. št. 22/1 v isti
smeri, nato sledi južnemu robu ceste. Meja se nadaljuje po
severozahodnih robovih parc. št. 22/1, po jugozahodnem robu ceste, ki jo
prečka v severnem vogalu parc. št. 2640/6, kjer se pridruži izhodiščni
točki. |
|
|
Manjša enota območja C se nahaja jugozahodno od križišča
med glavno prometnico in cesto za Livek. Meja poteka od južnega vogala
parc. št. 169/5 po severozahodnem robu parc. št. 166/8, 166/6 in 166/5,
se nato obrne proti jugu ob robu ceste in se nadaljuje po severovzhodnih
robovih parc. št. 164/2, 164/3, 161/1 in sledi severovzhodnemu,
vzhodnemu in južnemu robu parc. št 144/1, nakar sledi na jugozahodu meji
ureditvenega območja naselja, do svoje izhodiščne točke. |
|
|
Območje D sestavlja deset enot, ki se nahajajo na vseh
skrajnih robovih naselja. |
|
|
Največja enota se nahaja na skrajnem severozahodnem robu
naselja in se prične v zahodnem vogalu parc. št. 466/2 ter se nadaljuje
po meji ureditvenega območja naselja do stičišča z zahodnim vogalom
parc. št. 446, kjer prečka cesto in sledi njenemu zahodnemu in
jugozahodnemu robu do vzhodnega vogala parc. št. 2640/3. V smeri proti
vzhodu in jugu se nadaljuje po robovih parc. št. 2640/3, 22/2, 22/4,
22/3 in delno 22/1, ki jo prečka, prav tako pa tudi vzhodni vogal parc.
št. 185/1. Meja nadaljuje pot po robovih parc. št. 185/1, ter prečka
parc. št. 185/1, 185/2 in cesto do južnega vogala parc. št. 442/7. Na
jugozahodnem delu enote se meja nadaljuje po robovih parc. št. 442/7,
442/6, 443/1, 442/1, 440/2437/1, 434/3, prečka 434/5 in 434/4, sledi
jugozahodnemu robu parc. št. 466/3, prečka pot ter se po jugozahodnem
vogalu parc. št. 466/2 zaključi v izhodiščni točki. |
|
|
Na drugi strani glavne prometnice se nahaja naslednja
enota, katere meja se začne v severnem vogalu parc. št. 429/4 in gre po
severovzhodnih robovih parc. št. 429/4, 426/2, 424/4 in pri tem prečka
parc. št. 426/1 in 424/1, od koder sledi meji ureditvenega območja
naselja na njegovi jugozahodni strani do izhodiščne točke na severu
enote. |
|
|
Tretja enota je od prejšnje odmaknjena v smeri proti
jugovzhodu. Začne se v severnem vogalu parc. št. 179 in sledi severnim
robovom parc. št. 179, 180/3, 177/1, 174/5, 170/3 in v tej smeri prečka
parc. št. 174/6, 169/3 in 169/5. Nato poteka po jugovzhodnem delu parc.
št. 169/5 in nadaljuje po jugozahodni meji ureditvenega območja za
naselje in slednjič po severozahodnem robu parc. št. 179 do izhodišča. |
|
|
Meja četrte enote se začne v severnem vogalu parc. št.
144/1 in se nadaljuje na severovzhodu z robovi parc. št. 144/1 in 142/1,
od tu pa gre proti jugozahodu ob robu ceste za Livek, kjer se v vogalu
priključi jugozahodni meji ureditvenega območja za naselje. |
|
|
Peta enota se začne v severnem vogalu parc. št. 57/6 in
sledi severnemu ter vzhodnemu robu te parcele ter severnemu robu parc.
št. 59/2, kjer se pridruži jugozahodni meji ureditvenega območja
naselja. V južnem vogalu parc. št. 138/2 se meja enote usmeri proti
severovzhodu ob robu ceste za Livek, ob kateri poteka do izhodiščne
točke. |
|
|
Šesta enota je od predhodnje odmaknjena v smeri proti
jugovzhodu. Začne se v severnem vogalu parc. št. 58/5 ter gre po
severnih robovih parc. št. 58/5, 58/2, 130/1 in 264/2, pri čemer prečka
cesto in parc. št. 264/1, kjer se v vogalu pridruži jugozahodni meji
ureditvenega območja naselja, po kateri poteka v smeri urinega kazalca
do izhodiščne točke v severnem vogalu parc. št. 58/5. |
|
|
Sedma enota se nahaja na drugem bregu vodotoka in jo
tvorijo parc. št. 137, 60/1, 60/2, 1089 in del parc. št. 1088, kot je
razvidno že iz meje ureditvenega območja za naselje Idrsko. |
|
|
Osmo enoto predstavlja parc. št. 2679/10, ki je zaključena
celota. |
|
|
Deveto samostojno enoto predstavlja parc. št. 538/2, ki je
tako kot vse tri predhodne enote na južnem robu naselja. |
|
|
Deseta enota se nahaja na skrajnem jugovzhodnem delu
naselja in je prostorsko ločena od ostalega naselja. Enota ima meje ob
severozahodnem in severnem robu parc. št. 261/6, ob severozahodnem robu
parc. št. 254, 404/24, nato gre v neravni liniji do severovzhodnega roba
parc. št. 404/54, proti jugu do parc. št. 2679/11 in 404/53 in ob cesti
do zahodnega vogala parc. št. 261/6, kjer se tudi zaključi. |
|
|
13. člen |
|
|
Poleg splošnih, v tem odloku navedenih pogojev, je treba
po posameznih tipih območij izpolniti še naslednje zahteve. |
|
|
V območjih opredeljenih kot tip A je dovoljena le prenova
obstoječega stavbnega fonda s sodelovanjem Zavoda za varstvo naravne in
kulturne dediščine. |
|
|
Posegi v tem območju morajo zagotavljati: |
|
|
- ohranitev izvirnosti prostora in objektov, |
|
|
- ohranitev oblike, gabaritov in lastnosti prostora in
objektov. |
|
|
V območjih tipa B so dovoljene tudi novogradnje in
dozidave ob doslednem spoštovanju načel oblikovanja, ki izhajajo iz; |
|
|
- historičnih značilnosti načina razmestitve stavb in
njihovih tlorisnih zasnov, |
|
|
- tipične parcelne razdelitve, |
|
|
- značilnih horizontalnih in vertikalnih gabaritov, |
|
|
- tipičnih gradbenih linij in orientacij glavnih fasad, |
|
|
- značilne smeri slemen, materialov, barv in naklonov
strešne kritine, |
|
|
- značilnih razporeditev fasadnih elementov, zlasti oken
in vrat. |
|
|
V območjih tipa C so dovoljene tudi novogradnje in
dozidave ter drugi posegi ob spoštovanju načel oblikovanja s katerimi
ohranjamo: |
|
|
- historične značilnosti načina razmestitve stavb in
njihovih tlorisnih zasnov. |
|
|
- tipično parcelno razdelitev, |
|
|
- značilne horizontalne in vertikalne gabarite, |
|
|
- značilno barvo strešne kritine. |
|
|
V območju tipa D veljajo le splošni pogoji oblikovanja.
Možna je tudi novogradnja stanovanjskih objektov, ki predstavljajo
oblikovno posebnost (sončna hiša, atrijska hiša, terasna hiša). |
|
|
Pri določanju urbanističnih, oblikovalskih in drugih
pogojev za posege ter ukrepov za ohranjanje in razvijanje naravnih in z
delom pridobljenih vrednot človekovega okolja je treba poleg splošnih
dosledno spoštovati tudi v tem členu opredeljena načela glede na
tipologijo po posameznih območjih. |
|
|
V. GRADITEV OBJEKTOV |
|
|
1. Vrste posegov v
prostor |
|
|
14. člen |
|
|
Graditev novih objektov je dovoljena znotraj meje PUP
naselja Idrsko v ureditvenih enotah – območjih naselja na stavbnih
zemljiščih. |
|
|
2. Določanje gradbenih
parcel |
|
|
15. člen |
|
|
Velikost gradbene parcele mora biti prilagojena
namembnosti objekta, njegovi velikosti ter oblikovanosti zemljišča in
mora omogočiti zadovoljitev vseh osnovnih spremljajočih prostorskih
potreb osnovne dejavnosti, razen v primeru, če je zagotovljeno njihovo
skupno zadovoljevanje v širšem območju. Ta možnost mora biti prikazana
in utemeljena v lokacijski dokumentaciji. Gradbena parcela zajema
celotno investitorjevo stavbno zemljišče, če je po naravnih danostih v
celoti zazidljivo in če obseg preostalega nezazidanega stavbnega
zemljišča ne omogoča oblikovanja še vsaj ene gradbene parcele. Merila iz
tega poglavja se smiselno uporabljajo tudi pri določanju funkcionalnega
zemljišča za obstoječe objekte in naprave. Lokacijska dokumentacija za
odobritev posegov na parcelah, na katerem je že zgrajen objekt, ki pa
nima določene gradbene parcele, mora prikazati obseg funkcionalnega
zemljišča obstoječega objekta in gradbeno parcelo za nov poseg-objekt.
Ločen prikaz je potreben tudi v primeru gradnje več objektov, če se za
katerega od njih sprememba namembnosti ne plačuje |
|
|
16. člen |
|
|
Velikost parcele za enodružinsko stanovanjsko hišo ne sme
presegati 700 m2, razen če ni za območje, kjer se izdela skupinska
lokacijska dokumentacija določena nižja gostota pozidave, ki pa mora
biti utemeljena s konfiguracijo terena, naravnimi mejami ali drugimi
značilnostmi prostora. Izjemoma se lahko tudi s posamično lokacijsko
dokumentacijo opredeli večjo površino, če so izpolnjeni pogoji iz prvega
odstavka tega člena. |
|
|
17. člen |
|
|
Za nestanovanjske objekte (obrtna dejavnost, kmetijska
proizvodnja, trgovina, gostinstvo, storitve ipd.) se velikost gradbene
parcele določi glede na namembnost objekta, njegovo velikost in lego ter
ob upoštevanju ustreznih površin za dostop, dovoz, parkiranje,
manipulacijo, skladiščenje ipd. |
|
|
3. Lega objektov |
|
|
18. člen |
|
|
Novi objekti morajo biti odmaknjeni od parcelnih mej z
zemljiščem drugih lastnikov (sosednjih parcelnih mej) najmanj 2 m, od
obstoječih stanovanjskih objektov drugih lastnikov pa: |
|
|
- najmanj za 1,5 x višine slemena novega objekta, če se
bo le ta gradil pretežno na južni, jugovzhodni ali jugozahodni strani
obstoječega objekta. Vpliv konfiguracije terena na določitev minimalnega
odmika se upošteva z uporabo naslednje formule. |
|
|
a = (hx1,5)-(b-c), pri čemer je |
|
|
a = minimalni odmik predvidenega objekta od obstoječega, |
|
|
b = višinska kota obstoječega objekta, |
|
|
c = višinska kota predvidenega objekta, |
|
|
h = višina slemena predvidenega objekta |
|
|
- v primeru gradnje novega objekta na severni, vzhodni
ali zahodni strani obstoječega objekta, mora znašati minimalni odmik 8
m. Dopusten je tudi manjši odmik, če so zagotovljeni ustrezni
požarno-varnostni in zdravstveno-higienski pogoji. |
|
|
V soglasju z lastnikom obstoječega objekta oziroma
sosednjega stavbnega zemljišča se novi objekt lahko gradi oziroma poseg
izvaja tudi v manjšem odmiku, kot je določeno v tem členu. Določbe
prvega odstavka tega člena ne veljajo za novogradnje ograj, mejnih in
podpornih zidov, za izvedbo tlakovanja, prometne in komunalne ureditve
in izvedbo drugih posegov v prostor ter za gradnjo objektov pod
obstoječim nivojem zemljišča. |
|
|
Gradnja teh objektov oziroma izvedba posegov je brez
soglasja lastnika sosednjih zemljišč ali objektov dovoljena v takšnem
odmiku od tujih zemljišč ali objektov, da tako pri izvedbi kot tudi
obratovanju ne prihaja do posegov na tuje zemljišče. Pri komunalni,
energetski in prometni infrastrukturi tudi varovalni pas ne sme segati v
območje sosednjega zemljišča. |
|
|
4. Dograjevanje in
prenavljanje objektov |
|
|
19. člen |
|
|
Dograjujejo (nadzidave in prizidave) in prenavljajo se
lahko vsi objekti, razen tistih, ki so zgrajeni v nasprotju s predpisi
in jih v postopku za dograditev ali prenovo ni mogoče legalizirati. |
|
|
Pomožnih objektov ni mogoče dograjevati preko maksimalnih
gabaritov za pomožne objekte s ponovnimi priglasitvami. Za nadzidave in
prenove ter nadomestne gradnje obstoječih objektov ne veljajo določbe
glede minimalnih odmikov, za dozidave pa ne veljajo le tiste določbe
navedene v 18. členu, ki opredeljujejo minimalne odmike od obstoječih
stanovanjskih objektov drugih lastnikov. |
|
|
Nadzidave, prizidave in nadomestne gradnje so možne v
takšnem obsegu, da njihov vpliv na obstoječo gradbeno strukturo v
neposredni soseščini ne presega s predpisi dovoljenih stopenj. Nadzidave
pa so v okviru predpisov dovoljene le za dosego minimalnih etažnih
višin, ki so predpisane z normativi za posamezne vrste uporabe stavbe.
(Upoštevani morajo biti požarnovarnostni in zdravstveno-higienski
normativi, tako da obstoječim sosednjim stanovanjskim objektom še vedno
zagotavljamo vsaj za del prostorov v vsakem stanovanju dnevno najmanj 2
h sonca v času med 9. in 15. uro.) Za prizidek v smislu tega člena se
šteje objekt, ki se priziduje k investitorjevemu objektu, katerega bruto
tlorisna površina ne presega 2/3 osnovnega objekta, v nobenem primeru pa
ne sme presegati 100 m2. Za obstoječe objekte se štejejo objekti, ki so
bili zgrajeni z ustreznimi dovoljenji ali je bilo zanj izdano dovoljenje
pred uveljavitvijo tega odloka. |
|
|
5. Oblikovanje
objektov in okolja |
|
|
20. člen |
|
|
a) Za graditev novih stanovanjskih objektov in za
adaptacije s katerimi se spreminja zunanjost in velikost ali namembnost
drugih objektov v stanovanjske veljajo naslednji pogoji: |
|
|
- dovoljena je graditev visokopritličnih in
dvonadstropnih objektov (max. višine P+2+M) s tem da se njihova velikost
prilagodi vertikalnim in horizontalnim gabaritom zazidave ter režimom
tipologije območja v katerem se poseg izvaja, |
|
|
- arhitektura in oblikovanje morata slediti značilnostim
stavbne dediščine v območju (kobariško-tolminski stavbni tip) tako glede
gabaritov in volumenskih razmerij kot tudi detajlov, uporabljenih
materialov in barv. |
|
|
b) Za graditev novih centralnih in oskrbnih objektov ter
turistično-gostinskih lokalov, kot tudi pri prenovi in dograjevanju
obstoječih objektov za te namene, veljajo poleg splošnih v a) točki tega
člena navedenih še naslednji pogoji; |
|
|
- pri oblikovanju teh objektov je dopustna tudi uporaba
oblikovalskih kontrastov ko se želi: |
|
|
– posebej poudariti elemente, ki poudarjajo javni značaj
objekta (zasteklitve, zaprte-odprte površine, navezava na osrednjo
komunikacijo), |
|
|
– simbolno prikazati funkcionalno različnost objekta, |
|
|
– vzpostaviti prostorsko dominanto. |
|
|
c) Za graditev ali prenovo objektov v počitniške hišice
veljajo enaki pogoji kot za stanovanjske objekte. |
|
|
d) Za graditev objektov za obrtne in proizvodne dejavnosti
veljajo naslednji pogoji: |
|
|
- višina teh objektov ne sme presegati gabaritov naselja, |
|
|
- tehnološko pogojeni vertikalni gabariti (dimniki,
silosi) ne smejo konkurirati dominantam naselja ali jih celo zakrivati, |
|
|
- ločne konstrukcije morajo biti na izpostavljenih fasadah
zakrite z atiko ali drugače oblikovane, |
|
|
- prav tako morajo biti montažni elementi na teh fasadah
barvani. |
|
|
Pod pogoji iz tega člena je možna tudi montažna gradnja,
razen v območjih s tipologijo urejanja A in B. Pri posegih v območja A,
B in C je treba upoštevati tudi zahteve iz 13. člena tega odloka. |
|
|
21. člen |
|
|
Ureditev zunanjih površin mora zagotoviti oblikovno
povezavo objekta z okoljem. Dovoljene so zazelenitve z avtohtono
vegetacijo. Odprte površine, ki imajo javen značaj in soustvarjajo
ambientalno podobo širšega območja morajo biti urejene enotno. Obcestni
pas regionalne cest skozi naselje Idrsko se uredi z enostranskim
pločnikom, parterno opremo in zasaditvijo dreves, kjer le-ta ne bi
ovirala preglednosti. Višina zemljišča na parcelni meji mora biti
prilagojena višinam sosednjih zemljišč. Podporni zidovi so dovoljeni, le
če ni možno drugače zavarovati brežin. Ograje morajo biti enotno
oblikovane, izvedene so lahko le z materiali, ki so značilni za naselje
Idrsko. |
|
|
6. Gradnja pomožnih
objektov |
|
|
22. člen |
|
|
Kot pomožni objekti se v smislu 51. člena zakona o
urejanju naselij in drugih posegov v prostor štejejo naslednji objekti: |
|
|
- shramba za kmetijske pridelke, orodje in kmetijske
stroje, garaže, drvarnice, čebelnjaki, kokošnjaki, zajčniki, svinjaki,
hlevi za drobnico in druge male živali, začasna zavetišča za živino,
skednji, kašče, kozolci, rastlinjaki, kontejnerji, kolektorji, vrtne
ute, latniki in objekti podobne namembnosti; velikost teh pomožnih
objektov ne sme presegati 30 m2 tlorisne površine in višine 3 m, |
|
|
- gnojišče z gnojnično jamo in greznica pri že obstoječem
objektu, po predhodnem soglasju zdravstvene inšpekcije ter rezervoarji
za vodo, ki se uporabljajo v kmetijstvu; prostornina navedenih objektov
ne sme presegati 15 m3 ter cisterne-rezervoarji za gorivo do 2000 kg, |
|
|
- zidne ograje do višine 0,5 m z leseno ali železno ograjo
skupne višine 1,5 m in podporni zid do višine 1,5 m, |
|
|
- izvedba asfaltiranja in tlakovanja zunanje ureditve pri
obstoječih objektih, na podlagi načrta odvodnjavanja, |
|
|
- reklamni panoji oziroma objekti, panoji za označevanje
poslovnih prostorov in nadstreški, kolikor ne zahtevajo posebne statične
presoje, po predhodnem soglasju organa občinskega sveta pristojnega za
prostor, |
|
|
- odstranitve navedenih obstoječih pomožnih objektov ter
dotrajanih objektov, ki zaradi enostavne konstrukcije ne zahtevajo
posebnega načrta rušitvenih del. |
|
|
V območjih, ki se urejajo po tipologiji A je potrebno
upoštevati določbe glede varstva kulturne in naravne dediščine in za
gradnjo pomožnega objekta pridobiti soglasje Zavoda za varstvo naravne
in kulturne dediščine. |
|
|
VI. PROMETNO UREJANJE |
|
|
23. člen |
|
|
Zaradi možnosti rekonstrukcije obstoječih in gradnjo
planiranih cest je potrebno dosledno upoštevati cestne rezervate ter so
zato prepovedani vsi posegi, ki bi lahko ovirali realizacijo
rekonstrukcij, širitev ali novogradnjo teh cest ter preglednost vozišča
in priključkov. |
|
|
Za državne ceste veljajo določila zakona o cestah s tem
odlokom pa določamo naslednje odmike novih objektov od roba občinskih
cest: |
|
|
- stanovanjski objekti – najmanj 4 m od roba cestišča, |
|
|
- centralni objekti, turistično-gostinski in rekreacijski
objekti – najmanj 5 m, |
|
|
- industrijski objekti in objekti proizvodne obrti –
najmanj 6 m, |
|
|
- pomožni objekti – najmanj 4 m. |
|
|
Manjši odmiki navedenih objektov od roba cestišča so
možni, če to pogojuje konfiguracija terena in način obstoječe pozidave
in k manjšemu odmiku da soglasje upravljalec ceste. V nobenem primeru pa
odmik ne sme biti manjši od 0,5 m, od regionalne ceste pa najmanj 1,5 m.
Do sprejetja predpisa iz 82. člena zakona o cestah je za dajanje
soglasij k izjemnim ukrepom pristojen upravljalec cest. |
|
|
24. člen |
|
|
Pri določitvi
potrebnega števila parkirnih mest je treba pri izdelavi lokacijske
dokumentacije zagotoviti najmanj naslednje normative za: |
|
|
- stanovanja
1,2 PM/stan, |
|
|
- industrijo,
proizvodno obrt 1 PM/2 zaposlena, |
|
|
- trgovine
1 PM/25 m2 prod. povr., |
|
|
- gostinstvo
1 PM/ 4 sedeže in |
|
|
1 PM/ na 1 tekoči m točilnega pulta, |
|
|
- prenočitvene
zmogljivosti 1 PM/ 3 ležišča |
|
|
- športne
objekte, igrišča 1 PM/10 gledalcev |
|
|
- dvorane 1 PM/avtobus
1 PM/50 gledalcev |
|
|
- zdravstvene
objekte 2 PM/1 delov.
mesto |
|
|
- storitve,
finančne in |
|
|
javne službe
2 PM/ 1delov. mesto |
|
|
Pri graditvi oziroma preureditvi objektov v strnjenem delu
vasi za namene, ki zahtevajo ureditev minimalnega števila parkirnih mest
je možno odstopanje od zahtev iz prejšnjega odstavka, če investitor
zagotovi izgradnjo potrebnih javnih parkirnih mest v ustrezni bližini,
sam ali na podlagi pogodbe z upravljalcem parkirnih površin. Pri javnih
objektih mora biti zagotovljeno zadostno število parkirnih mest
rezerviranih za invalide. |
|
|
25. člen |
|
|
Vsi novi ali prenovljeni objekti katerih uporaba je vezana
na cestni promet, morajo imeti zagotovljen priključek na javno cesto v
skladu z veljavnimi predpisi. Pri lociranju novih objektov je treba
težiti k temu, da se za več objektov predvidijo skupni priključki na
javne ceste in poti. Če se priključek izvaja preko zemljišča drugega
lastnika, je treba pravice glede njegove izvedbe in uporabe urediti s
pogodbo. Prometna ureditev in dostopi morajo biti izvedeni tako, da
omogočajo gasilsko intervencijo ter prostor za gasilsko vozilo, orodje
in opremo. |
|
|
VII. KOMUNALNO
UREJANJE |
|
|
26. člen |
|
|
Vsi objekti katerih namembnost je povezana z rabo vode
morajo biti priključeni na javno vodovodno omrežje preko zunanjega
vodomernega jaška. Lokacijska dokumentacija mora določiti mesto
priključka in upoštevati odlok o javnih vodovodih (Uradni glasilo občin
Ajdovščina, Nova Gorica in Tolmin, št. 3/85, 13/86 in 10/93) ter
pravilnik o načinu preskrbe s pitno vodo in pogoje upravljalca omrežja.
Pri križanju vodovoda s kanalizacijo mora biti vodovod položen najmanj
0,5 m nad temenom kanalizacije. |
|
|
27. člen |
|
|
Vsi objekti morajo imeti odtoke priključene na javno
kanalizacijo, ki ima ustrezno urejeno končno dispozicijo in čiščenje
odplak. V delih naselja kjer javne kanalizacije še ni je investitor
dolžan speljati odplake v greznico, ki mora biti urejena po veljavnih
higienskih in sanitarno-tehničnih predpisih. Za priključitev meteornih
vod na kanalizacijo veljajo (dokler se kanalizacija ne priključi na
javno čistilno napravo) naslednji pogoji: |
|
|
- meteorne strešne vode ter vode iz makadamskih in
podobnih utrjenih površin je treba speljati preko peskolovov, |
|
|
- meteorne vode iz asfaltnih površin, parkirišč, garaž in
podobnih površin je treba speljati preko lovilcev olj in maščob. |
|
|
Na zemljiščih z dobro prepustnostjo je dovoljena gradnja
ponikalnice. |
|
|
Gnojišča in hlevska kanalizacija morajo biti grajena
higiensko in sanitarno-tehnično pravilno v skladu s strokovnim navodilom
o urejanju gnojišč in greznic (Uradni list SRS, št. 10/85), po pogojih
zdravstvene inšpekcije in vodnogospodarskih smernic in v ustreznem
odmiku od stanovanjskih objektov, ki ga določi zdravstveni inšpektorat.
Odpadne vode iz gnojišč in hlevov se ne smejo odvajati v kanalizacijo
ampak v vodotesne gnojnične jame. |
|
|
28. člen |
|
|
Lokacijska dokumentacija za gradnjo trgovskih, poslovnih,
storitvenih, gostinskih, obrtnih in proizvodnih objektov ter skupinske
lokacijske dokumentacije morajo opredeliti lokacijo zbirnih mest za
odpadke, ki morajo omogočiti namestitev zadostnega števila tipiziranih
posod za ločen način zbiranja odpadkov. |
|
|
29. člen |
|
|
Vsi objekti za nastanitev morajo biti priključeni na
električno omrežje. Za priključitev mora investitor pridobiti soglasje
pristojne elektroenergetske organizacije. |
|
|
30. člen |
|
|
V ureditvenih območjih naselja za katero veljajo
tipologije režimov urbanističnega urejanja A, mora biti novo ali
rekonstruirano električno in telefonsko omrežje izvedeno kabelsko
(vkopano). V območju ostalih tipologij urejanja se električno in
telefonsko omrežje vključuje v obstoječe infrastrukturne koridorje, kjer
pa teh ni je treba trase izbirati tako, da čimmanj ranijo videz okolja
in nimajo negativnih vplivov na prostor. |
|
|
31. člen |
|
|
Transformatorske postaje in elektroenergetski objekti
morajo biti v območjih A in B projektirani in izvedeni v okviru drugih
objektov. Če so prostostoječi, veljajo za njihovo lokacijo in gradnjo
splošni pogoji iz odloka, v območjih s tipologijo C, pa je treba te
objekte posebaj oblikovati in locirati v skladu z načeli, ki veljajo za
to tipologijo. |
|
|
32. člen |
|
|
Ogrevanje je možno na trda goriva, kurilno olje in plin.
Rezervoarji za tekoče gorivo morajo biti vkopani ali skriti v objektu
ali pomožnem objektu skladno s predpisi. |
|
|
33. člen |
|
|
V rezervatih in varovalnih pasovih obstoječih in
predvidenih komunalnih in energetskih vodov ni dovoljena gradnja novih
objektov in naprav, dozidav in nadzidav razen izjemoma pod pogoji
soglasja upravljalca posameznega voda. |
|
|
VIII. VARSTVO IN
IZBOLJŠANJE OKOLJA |
|
|
34. člen |
|
|
V varstvenih območjih vodnih virov in vodotokov ter
podtalnice je treba pri posegih v prostor upoštevati naslednje ukrepe: |
|
|
- prepovedana je gradnja objektov vseh tistih dejavnosti,
ki uporabljajo zdravju škodljive tekočine in lahko topljive snovi in so
potencialni onesnaževalci podtalnice, |
|
|
- omejen je obseg in hitrost prevozov lahko tekočih
naftnih derivatov in drugih strupenih tekočin ter lahko topljivih
navarnih snovi za lokalne potrebe, |
|
|
- potrebno je urediti dispozicijo odplak z gradnjo
vodotesnih kanalizacij in čistilne naprave do ustrezne stopnje čiščenja, |
|
|
- regulacije vodotokov z izključno gradbenimi posegi niso
dopustne, regulacija ne sme prizadeti ekološke vrednosti ter krajinske
tipike vodotoka. Brežine morajo biti oblikovane tako da ustvarijo videz
naravnega stanja, |
|
|
- potrebno je upoštevati vse ukrepe, ki veljajo za
vplivno območje reke Soče s pritoki v skladu z odredbo o začasni
razglasitvi reke Soče s pritoki za naravno znamenitost, (Uradni list RS,
št. 48/99). |
|
|
Novi objekti morajo biti odmaknjeni od zgornjega roba
vodotoka vsaj 10 m. Za manjši odmik in za gradnjo objektov na vodotoku
(ribogojnica, jez, mlin, žaga, mala hidrocentrala) je potrebno pridobiti
soglasje službe za vodno gospodarstvo v območjih A, B in C pa tudi
Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine. Vsi vodotoki,
hudourniki, melioracijski jarki in njihova poplavna območja
(inundacijska območja poplavne vode 100-letne pogostnosti),izviri in
območja talne vode, predstavljajo območja varovalnega režima. Za posege
v ta prostor in posege, ki lahko vplivajo na stabilnost terena ali
erozijske procese in snežne plazove je potrebno pridobiti posebne pogoje
in soglasja službe pristojne za vodnogospodarstvo. Pri posegih v prostor
v varstvenih območjih je treba upoštevati varstvene režime, ki jih
natančneje določajo predpisi, ki urejajo področje zaščite vodnih virov
in vodotokov. |
|
|
35. člen |
|
|
Objekti industrije in obrti, ki s tehnološkimi postopki in
uporabo materialov in snovi onesnažujejo zrak ter objekti namenjeni
ekstenzivni reji domačih živali morajo biti ustrezno odmaknjeni od
obstoječih in predvidenih bivalnih območij, oziroma morajo imeti
vgrajene naprave s katerimi je onemogočeno onesnaževanje zraka ali
širjenje smradu izven objekta. Varovalne pasove med takimi objekti in
bivalnimi predeli je treba intenzivno zazeleniti |
|
|
36. člen |
|
|
Pri lociranju objektov katerih dejavnost povzroča hrup je
treba upoštevati namembnost območja in dovoljen hrup glede na značaj
območja (od I. do IV. stopnje). Objekti, ki povzročajo prekomeren hrup
morajo biti ustrezno odmaknjeni od poselitve oziroma morajo biti
izvedeni ustrezni gradbeno-tehnični ukrepi, tako da hrup ne presega
dovoljenih koncentracij glede na območje, v katerem se objekt nahaja. |
|
|
37. člen |
|
|
Zemljišča, ki so opredeljena kot stavbna oziroma so
določena za spremembo namembnosti, so pa v naravi kmetijska zemljišča se
uporabljajo v kmetijske namene do začetka gradnje na takih zemljiščih. |
|
|
38. člen |
|
|
Na območju zelenih površin kot so zelenice, parki in
drevoredi, ter zeleni pasovi ob vodah v okviru ureditvenih območij
naselja Idrsko je prepovedano sekanje drevja kot tudi drugi posegi, ki
niso usklajeni z varovanjem in izboljšanjem takih površin. |
|
|
39. člen |
|
|
Zaradi ohranjanja naravne in kulturne dediščine so
nezazidljiva območja varstva naravne dediščine krajinski parki, naravni
spomeniki) ter območja varstva kulturne dediščine (arheološka najdbišča).
Za posege v območja naravne in kulturne dediščine, kot za izvajanje del
na objektih, ki jih kot spomenik opredeljuje odlok o razglasitvi
kulturnih in zgodovinskih spomenikov ter naravnih znamenitosti Občine
Kobarid, je možno izvajati posege le na podlagi soglasja pristojnega
Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine. |
|
|
IX. KONČNE DOLOČBE |
|
|
40. člen |
|
|
Prostorski ureditveni pogoji so na vpogled občanom in vsem
zainteresiranim na sedežu Občine Kobarid in Upravne enote Tolmin. Nadzor
nad izvajanjem tega odloka opravlja urbanistična ter ostale pristojne
inšpekcije. |
|
|
41. člen |
|
|
Z dnem ko začne veljati ta odlok, se preneha uporabljati
odlok o prostorskih ureditvenih pogojih v Občini Tolmin (Uradni glasilo
občin Ajdovščina, Nova Gorica in Tolmin, št. 2/89 in 4/92) kolikor se
nanaša na naselje Idrsko v Občini Kobarid. Postopki v zvezi z dovoljenji
v prostor na območju naselja Idrsko, ki so bili pričeti pred
uveljavitvijo tega odloka se nadaljujejo po določbah doslej veljavnega
odloka, kolikor niso določbe tega odloka za vlagatelje ugodnejše. |
|
|
42. člen |
|
|
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi u Uradnem
glasilu. |
|
|
|
|
|
Št. 35003-3/99 |
|
|
Kobarid, dne 4. septembra 2000 |
|
|
Župan
Občine Kobarid
Pavel Gregorčič, inž. l. r. |
|
|
|