Na podlagi
16. člena
Statuta Občine Zagorje ob Savi
(Uradni list RS, št. 98/09 – uradno prečiščeno besedilo, 44/12 in 19/13)
je Občinski svet Občine Zagorje ob Savi na 5. redni seji dne 20. 4. 2015
sprejel |
|
S T A T U
T
Občine Zagorje ob Savi |
|
I. SPLOŠNE
DOLOČBE |
|
1. člen |
(območje,
ime in sedež občine) |
(1) Občina
Zagorje ob Savi (v nadaljnjem besedilu: občina) je samoupravna lokalna
skupnost, ustanovljena z zakonom, na območju naslednjih naselij:
Blodnik, Borje, Borje pri Mlinšah, Borovak pri Podkumu, Brezje, Breznik,
Briše, Čemšenik, Čolnišče, Dobrljevo, Dolenja vas, Dolgo Brdo pri
Mlinšah, Družina, Golče, Gorenja vas, Hrastnik pri Trojanah, Izlake,
Jablana, Jarše, Jelenk, Jelševica, Jesenovo, Kal, Kandrše – del,
Kisovec, Kolk, Kolovrat, Konjšica – del, Kostrevnica, Kotredež, Log pri
Mlinšah, Loke pri Zagorju, Mali Kum, Medija, Mlinše, Mošenik, Orehovica,
Osredek, Padež, Podkraj pri Zagorju, Podkum, Podlipovica, Polšina,
Potoška vas, Požarje, Prapreče – del, Ravenska vas, Ravne pri Mlinšah,
Razbor pri Čemšeniku, Razpotje, Rodež, Rove, Rovišče, Rtiče, Ržiše, Selo
pri Zagorju, Senožeti, Sopota, Spodnji Šemnik, Strahovlje, Šemnik,
Šentgotard, Šentlambert, Šklendrovec, Špital, Tirna, Vidrga, Vine, Vrh,
Vrh pri Mlinšah, Vrhe – del, Zabava, Zabreznik, Zagorje ob Savi, Zavine,
Zgornji Prhovec, Znojile, Žvarulje. |
(2) Sedež
občine je v Zagorju ob Savi, Cesta 9. avgusta 5. |
(3) Občina
je pravna oseba javnega prava s pravico posedovati, pridobivati in
razpolagati z vsemi vrstami premoženja. |
(4) Občino
predstavlja in zastopa župan. |
(5)
Območje, ime in sedež občine se lahko spremeni z zakonom po postopku, ki
ga določa zakon. |
(6)
Območja in imena naselij v občini se v skladu z zakonom spremenijo z
občinskim odlokom. |
|
2. člen |
(krajevne
skupnosti) |
(1) Na
območju občine so ustanovljeni ožji deli občine – krajevne skupnosti.
Naloge, organizacija in delovanje ter pravni status krajevnih skupnosti
so določeni s tem statutom in z odlokom občine. |
(2) Na
območju občine so ustanovljene naslednje krajevne skupnosti:
|
– Krajevna
skupnost Jože Marn, ki obsega naslednja naselja: Dolenja vas, Družina in
Konjšica – del ter dele naselij Ravenska vas, Zagorje ob Savi in
Šklendrovec; |
– Krajevna
skupnost Rudnik – Toplice, ki obsega naslednja naselja: dele naselij
Zagorje ob Savi, Podkraj pri Zagorju, Vine, Vrh in Loke pri Zagorju;
|
– Krajevna
skupnost Podkum, ki obsega naslednja naselja: Borovak pri Podkumu,
Gorenja vas, Mali Kum, Osredek, Padež, Podkum, Rodež, Rtiče, Sopote in
del naselja Šklendrovec; |
– Krajevna
skupnost Ravenska vas, ki obsega naslednja naselja: dela naselij
Prapreče – del in Ravenska vas; |
– Krajevna
skupnost Franc Farčnik, ki obsega naslednja naselja: Selo pri Zagorju in
dela naselij Potoška vas in Zagorje ob Savi; |
– Krajevna
skupnost Kotredež, ki obsega naslednja naselja: Kotredež in Rove in dele
naselij Potoška vas, Prapreče – del, Vine in Zavine; |
– Krajevna
skupnost Čemšenik, ki obsega naslednja naselja: Čemšenik, Dobrljevo,
Jesenovo, Razbor pri Čemšeniku, Ržiše, Vrhe – del, Znojile, Brezje in
del naselja Zabreznik; |
– Krajevna
skupnost Šentgotard, ki obsega naslednja naselja: Blodnik, Hrastnik pri
Trojanah, Jelenk, Jelševica, Polšina in Šentgotard; |
– Krajevna
skupnost Izlake, ki obsega naslednja naselja: Izlake, Podlipovica,
Zgornji Prhovec, Šemnik, Orehovica in dela naselij Zabreznik in Briše;
|
– Krajevna
skupnost Mlinše – Kolovrat, ki obsega naslednja naselja: Borje pri
Mlinšah, Breznik, Kolovrat, Kostrevnica, Log pri Mlinšah, Medija,
Mlinše, Ravne pri Mlinšah, Razpotje, Vrh pri Mlinšah, Zabava, Žvarulje,
Kandrše – del, Dolgo Brdo pri Mlinšah, Vidrga in večji del naselja
Briše; |
– Krajevna
skupnost Kisovec – Loke, ki obsega naslednja naselja: Kisovec, Spodnji
Šemnik in dele naselij Čolnišče, Loke pri Zagorju, Podkraj pri Zagorju,
Vrh, Zavine, večji del naselja Strahovlje in manjši del naselja Jablana;
|
– Krajevna
skupnost Šentlambert, ki obsega naslednja naselja: Borje, Golče, Jarše,
Kolk, Senožeti, Šentlambert, Špital, Kal, Požarje, Mošenik, večji del
naselja Jablana in manjši del naselja Strahovlje; |
– Krajevna
skupnost Tirna, ki obsega naslednji naselji: Rovišče in Tirna. |
|
3. člen |
(izvirne
in prenesene naloge) |
(1) Občina
v okviru ustave in zakona samostojno ureja in opravlja svoje naloge.
|
(2) Občina
lahko opravlja posamezne naloge iz državne pristojnosti, če država za to
zagotovi potrebna sredstva. |
|
4. člen |
(občani) |
(1) Osebe,
ki imajo na območju občine stalno prebivališče, so občani. |
(2) Občani
odločajo o lokalnih javnih zadevah preko organov občine, ki jih volijo
na podlagi splošne in enake volilne pravice na svobodnih volitvah s
tajnim glasovanjem ter v drugih organih v skladu s tem statutom.
|
(3) Občani
sodelujejo pri upravljanju lokalnih javnih zadev tudi na zborih občanov,
z referendumom in ljudsko iniciativo. |
(4) Na
podlagi odločitve organov občine se lahko v posamezne oblike odločanja
vključijo tudi osebe, ki imajo v občini začasno prebivališče, in osebe,
ki so lastniki zemljišč in drugih nepremičnin na območju občine. |
|
5. člen |
(sodelovanje) |
(1) Pri
uresničevanju skupnih nalog sodeluje občina s sosednjimi in z drugimi
občinami ter državo. Občina lahko sodeluje tudi z lokalnimi skupnostmi
drugih držav ter z mednarodnimi organizacijami lokalnih skupnosti.
|
(2) Občina
sodeluje z drugimi občinami po načelih prostovoljnosti in solidarnosti
in lahko v ta namen ustanavlja zveze, združuje sredstva, ustanavlja
skupne organe ter organe skupne občinske uprave, javne sklade, javne
zavode, javna podjetja in ustanove. |
(3) Zaradi
predstavljanja in uveljavljanja lokalne samouprave ter usklajevanja in
skupnega zagotavljanja skupnih interesov se občina združuje v združenja. |
|
6. člen |
(grb,
zastava in žig) |
(1) Občina
ima grb, zastavo in praznik, katerih oblika, vsebina in uporaba se
določi z odlokom. Z odlokom se določi tudi uporaba imena »Občina Zagorje
ob Savi«. |
(2) Občina
ima žig, ki je okrogle oblike. Žig ima v zunanjem krogu na zgornji
polovici napis: Občina Zagorje ob Savi, v notranjem krogu pa naziv
organa občine – Občinski svet; Župan; Nadzorni odbor; Občinska uprava,
Volilna komisija. V sredini žiga je grb občine. |
(3)
Velikost, uporabo in hrambo žiga občine določi župan s predpisom.
|
(4) Za
prispevek k razvoju občine podeljuje občina zaslužnim občanom,
organizacijam in drugim občinska priznanja in nagrade v skladu z
odlokom. |
|
7. člen |
(praznik
občine) |
Praznik
občine je 9. avgust. |
|
II. NALOGE
OBČINE |
|
8. člen |
(naloge
občine) |
Občina
samostojno opravlja lokalne zadeve javnega pomena (izvirne naloge),
določene z zakonom ali s splošnim aktom občine, zlasti pa: |
1.
Normativno ureja lokalne zadeve javnega pomena tako, da: |
– sprejema
statut in druge predpise občine, |
– sprejema
proračun in zaključni račun občine, |
– načrtuje
prostorski razvoj ter sprejema prostorske akte, |
–
predpisuje davke in prispevke iz svoje pristojnosti, |
– sprejema
programe razvoja občine. |
2.
Upravlja občinsko premoženje tako, da: |
– ureja
način in pogoje upravljanja z občinskim premoženjem, |
–
pridobiva in razpolaga z vsemi vrstami premoženja, |
– sklepa
pogodbe o pridobitvi in odtujitvi nepremičnin in premičnin, |
–
sestavlja premoženjsko bilanco, s katero izkazuje vrednost svojega
premoženja. |
3. Omogoča
pogoje za gospodarski razvoj občine tako, da: |
– spremlja
in analizira gospodarske rezultate v občini, |
– sprejema
prostorske akte, ki omogočajo in pospešujejo razvoj gospodarstva v
občini, |
–
pospešuje gospodarski razvoj, |
– sodeluje
z gospodarskimi subjekti in v okviru interesov ter nalog občine pomaga
gospodarskim subjektom pri razreševanju gospodarskih problemov,
|
– z
javnimi sredstvi, v skladu s predpisi, pospešuje razvoj gospodarskih
panog oziroma gospodarskih subjektov. |
4.
Ustvarja pogoje za gradnjo stanovanj in skrbi za povečanje najemnega
socialnega sklada stanovanj tako, da: |
– v
prostorskih aktih predvidi gradnjo stanovanjskih objektov, |
– sprejema
dolgoročni in kratkoročni stanovanjski program občine, |
– spremlja
in analizira stanje na stanovanjskem področju občine, |
– spremlja
ponudbo in povpraševanje stanovanj v občini ter se vključuje v
stanovanjski trg, |
– gradi
neprofitna stanovanja, bivalne enote za socialno ogrožene občane in
gradi oziroma prenavlja objekte, primerne za gradnjo stanovanj,
|
– sodeluje
z gospodarskimi družbami, zavodi in drugimi institucijami pri
razreševanju stanovanjske problematike občanov. |
5. Skrbi
za lokalne javne službe tako, da: |
–
zagotavlja izvajanje obveznih in izbirnih lokalnih javnih služb v skladu
z zakonom, |
– nadzira
delovanje lokalnih javnih služb, |
– gradi in
vzdržuje komunalno infrastrukturo. |
6.
Zagotavlja in pospešuje vzgojno-izobraževalno in zdravstveno dejavnost
tako, da: |
– ustanovi
ali soustanovi vzgojno izobraževalni in zdravstveni zavod ter v skladu z
zakonom zagotavlja pogoje za njegovo delovanje, |
–
zagotavlja sredstva za izvajanje teh dejavnosti in v okviru finančnih
možnosti omogoča izvajanje nadstandardnih programov, |
– sodeluje
z vzgojno izobraževalnim zavodom in zdravstvenim zavodom, |
– z
različnimi ukrepi pospešuje vzgojno izobraževalno dejavnost in
zdravstveno varstvo občanov, |
– ustvarja
pogoje za izobraževanje odraslih, ki je pomembno za razvoj občine in za
kvaliteto življenja njenih prebivalcev. |
7. Skrbi
za politiko in pogoje zaposlovanja občanov tako, da: |
– spremlja
stanje na tem področju, |
– sodeluje
z gospodarskimi in obrtnimi subjekti tako, da se v okviru interesov in
nalog občine vključi v problematiko zaposlovanja, |
– sodeluje
pri izvajanju javnih del, |
– podpira
druge načine in postopke, ki vplivajo na zaposlenost občanov,
|
–
sodeluje, organizira ali podpira organizacije, zavode in institucije, ki
imajo za temeljni cilj pospeševati zaposlenost ali zmanjšati
nezaposlenost občanov. |
8.
Pospešuje službe socialnega skrbstva, predšolskega varstva, osnovnega
varstva otrok in družine, za socialno ogrožene, invalide in ostarele
tako, da: |
– spremlja
stanje na tem področju, |
–
pristojnim organom in institucijam predlaga ukrepe na tem področju,
|
– sodeluje
s centrom za socialno delo, javnimi zavodi in drugimi pristojnimi organi
in institucijami, |
– lahko
podeljuje denarne pomoči in simbolične nagrade ob posebnih priložnostih
ali obletnicah občanov. |
9. Skrbi
za razvoj programov na področju kulture, športa in rekreacije, mladinske
dejavnosti, raziskovalne dejavnosti in drugih društvenih dejavnosti
tako, da: |
–
zagotavlja infrastrukturne pogoje in omogoča dostopnost do programov na
področju kulture, športa in rekreacije, mladinske dejavnosti,
raziskovalne dejavnosti in drugih društvenih dejavnosti, |
–
ustanavlja ali soustanavlja javne zavode za posamezno področje,
|
– spremlja
in analizira stanje na posameznem področju, |
– sprejema
strategije razvoja in letne programe za posamezne dejavnosti,
|
– z
javnimi sredstvi prek javnih razpisov, spodbud in nagrad pospešuje
razvoj društvenih dejavnosti. |
10. Skrbi
za varstvo zraka, tal, vodnih virov, za varstvo pred hrupom, za zbiranje
in odlaganje odpadkov in opravlja druge dejavnosti varstva okolja tako,
da: |
– izvaja
naloge, ki jih določajo zakon, uredbe in drugi predpisi s področja
varstva okolja, |
– spremlja
stanje na tem področju in v okviru svojih pristojnosti sprejema ukrepe,
s katerimi zagotavlja varstvo okolja, |
– sprejema
splošne akte, s katerimi pospešuje in zagotavlja varstvo okolja,
|
– sodeluje
s pristojnimi inšpekcijskimi organi in jih obvešča o ugotovljenih
nepravilnostih, |
– opravlja
dejavnost druge proizvodnje električne energije in trgovanja z
električno energijo (šifra dejavnosti D 35.119 in D 35.140),
|
– z
drugimi ukrepi pospešuje varstvo okolja v občini. |
11.
Upravlja, gradi in vzdržuje: |
– občinske
ceste, ulice in javne poti, |
– površine
za pešce in kolesarje, |
– igrišča
za šport in rekreacijo ter otroška igrišča, |
– javne
parkirne prostore, parke, trge in druge javne površine ter |
–
zagotavlja varnost v cestnem prometu na občinskih cestah in ureja promet
v občini. |
12. Skrbi
za požarno varnost in varnost občanov v primeru naravnih in drugih
nesreč tako, da v skladu z merili in normativi: |
–
organizira gasilsko dejavnost za reševanje in pomoč pri požarih,
|
–
organizira obveščanje, alarmiranje, pomoč in reševanje za primere
naravnih in drugih nesreč, |
–
zagotavlja sredstva za organiziranje, opremljanje in izvajanje požarne
varnosti in varstva pred naravnimi nesrečami, |
–
zagotavlja sredstva za odpravo posledic naravnih in drugih naravnih
nesreč, |
– sodeluje
z občinskim poveljstvom gasilske službe in štabom za civilno zaščito ter
spremlja njihovo delo, |
– opravlja
druge naloge, ki pripomorejo k boljši požarni varnosti in varstvu pred
naravnimi in drugimi nesrečami. |
13. Ureja
javni red v občini tako, da: |
– določa
prekrške in globe za prekrške, s katerimi se kršijo predpisi občine,
|
– ureja
lokalni promet in določa prometno ureditev, |
–
organizira občinsko redarstvo, |
– izvaja
nadzorstvo nad javnimi prireditvami, |
– opravlja
inšpekcijsko nadzorstvo nad izvajanjem občinskih predpisov in drugih
aktov, s katerimi ureja zadeve iz svoje pristojnosti, če ni z zakonom
drugače določeno, |
– spremlja
varnost občanov na področju prekrškov, kriminalitete ter javnega reda in
miru, |
– spremlja
stanje varnosti občanov na področju javnega prometa, |
– sprejema
program varnosti, |
– opravlja
druge naloge v okviru teh pristojnosti. |
|
9. člen |
(druge
pristojnosti) |
V okviru
lokalnih zadev javnega pomena opravlja občina tudi naloge, ki se
nanašajo na: |
–
inšpekcijsko nadzorstvo nad izvajanjem občinskih predpisov in drugih
aktov, s katerimi ureja zadeve iz svoje pristojnosti, |
–
ugotavljanje javnega interesa za uresničevanje predkupnih pravic občine
v skladu z zakonom in v primeru razlastitve nepremičnin za potrebe
občine, |
–
določanje namembnosti prostora, |
–
gospodarjenje z zemljišči in določanje pogojev za njihovo uporabo,
|
– evidenco
občinskih zemljišč in drugega premoženja, |
– ostale
evidence skladno z zakonodajo, |
–
zagotavljanje varstva naravnih in kulturnih spomenikov v sodelovanju s
pristojnimi institucijami, |
– urejanje
drugih lokalnih zadev javnega pomena. |
|
10. člen |
(zbiranje
in obdelovanje podatkov) |
Občina
pridobiva podatke, ki jih potrebuje za opravljanje nalog iz svoje
pristojnosti, jih obdeluje ter opravlja statistično, evidenčno in
analitično funkcijo za svoje potrebe. Pri varstvu, obdelovanju in hrambi
podatkov mora občina ravnati v skladu z zakoni, ki urejajo to področje. |
|
III.
ORGANI OBČINE |
|
1. Skupne
določbe |
|
11. člen |
(temeljni
organi občine) |
(1) Organi
občine so: |
– občinski
svet, |
– župan in
|
– nadzorni
odbor občine. |
(2) Občina
ima volilno komisijo kot samostojni občinski organ, ki v skladu z
zakonom, ki ureja lokalne volitve in drugimi predpisi ter splošnimi akti
občine skrbi za izvedbo volitev in referendumov ter varstvo zakonitosti
volilnih postopkov. |
(3) Občina
ima tudi druge organe, katerih ustanovitev in naloge določa zakon.
|
(4)
Volitve oziroma imenovanja članov organov občine se izvajajo v skladu z
zakonom, tem statutom in poslovnikom občinskega sveta. |
(5) Člani
občinskega sveta, župan in podžupan so občinski funkcionarji. |
|
12. člen |
(občinska
uprava) |
(1) Občina
ima občinsko upravo, ki v skladu z zakonom, s statutom in splošnimi akti
občine opravlja upravne, strokovne, pospeševalne in razvojne naloge ter
naloge v zvezi z zagotavljanjem javnih služb iz občinske pristojnosti.
|
(2)
Občinska uprava odloča o upravnih stvareh iz občinske pristojnosti na
prvi stopnji ter opravlja inšpekcijske naloge in naloge občinskega
redarstva oziroma drugih služb nadzora. |
(3)
Občinska uprava opravlja strokovna, organizacijska in administrativna
opravila za organe občine. |
(4)
Občinsko upravo ustanovi občinski svet na predlog župana z odlokom, s
katerim določi njihovo notranjo organizacijo in delovno področje.
|
(5)
Občinsko upravo lahko sestavljajo organi občinske uprave in notranje
organizacijske enote. |
(6)
Občinsko upravo vodi direktor, usmerja in nadzoruje pa jo župan. |
|
13. člen |
(sprejemanje odločitev) |
Če ni v
zakonu drugače določeno, organi občine delajo na sejah in sprejemajo
odločitve, če je na seji navzoča večina članov organa občine. Odločitve
se sprejemajo z večino opredeljenih glasov navzočih članov, razen če
zakon ali statut določata drugačno večino. |
|
14. člen |
(javnost
dela) |
(1) Delo
organov občine je javno. |
(2)
Javnost dela se zagotavlja z obveščanjem javnosti o delu občinskih
organov, predvsem pa z uradnim objavljanjem splošnih aktov občine, z
navzočnostjo občanov in predstavnikov medijev na sejah občinskih
organov, vpogledom v dokumentacijo in gradiva, ki so podlaga za
odločanje občinskih organov ter z zagotavljanjem dostopa do informacij
javnega značaja skladno z zakonom. |
(3) Način
zagotavljanja javnosti dela občinskih organov, razloge in postopke
izključitve javnosti s sej organov občine, pravice javnosti ter
zagotovitev varstva osebnih podatkov, dokumentov in gradiv, ki vsebujejo
podatke, ki so v skladu z zakonom, drugim predpisom ali s splošnim aktom
občine oziroma druge javne ali zasebno pravne osebe zaupne narave
oziroma državna, vojaška ali uradna tajnost, določajo zakoni, ta statut
in poslovnik občinskega sveta. |
(4) Občani
in njihovi pravni zastopniki imajo pravico vpogleda v dokumente v skladu
z zakonom, ki ureja dostop do informacij javnega značaja. |
|
2.
Občinski svet |
|
15. člen |
(konstituiranje) |
(1)
Občinski svet je najvišji organ odločanja o vseh zadevah v okviru pravic
in dolžnosti občine. |
(2)
Občinski svet šteje 25 članov. |
(3) Člani
občinskega sveta se volijo za štiri leta. Mandat članov občinskega sveta
se začne s potekom mandata prejšnjih članov občinskega sveta ter traja
do prve seje na naslednjih rednih volitvah izvoljenega občinskega sveta,
če ni z zakonom drugače določeno. |
(4)
Občinski svet se konstituira na prvi seji, na kateri je potrjenih več
kot polovica mandatov članov občinskega sveta. |
(5) Prvo
sejo občinskega sveta skliče prejšnji župan najkasneje v 20 dneh po
izvolitvi članov občinskega sveta, če je za izvolitev župana potreben
drug krog volitev, pa najkasneje v desetih dneh po drugem krogu volitev. |
|
16. člen |
(volitve
članov občinskega sveta) |
(1)
Volitve članov občinskega sveta so neposredne in se opravijo na podlagi
splošne in enake volilne pravice s tajnim glasovanjem v skladu z
zakonom. |
(2)
Občinski svet se voli po proporcionalnem volilnem sistemu. |
(3) O
oblikovanju volilnih enot za volitve občinskega sveta odloči občinski
svet z odlokom. |
|
17. člen |
(pristojnosti občinskega sveta) |
(1)
Občinski svet sprejema statut občine, poslovnik občinskega sveta, odloke
in druge predpise občine ter sprejema mnenja o vsebini zakonov in drugih
predpisov, ki zadevajo koristi občine. |
(2) V
okviru svojih pristojnosti občinski svet predvsem: |
– sprejema
prostorske plane in druge plane razvoja občine, |
– sprejema
strateške in izvedbene akte in druge razvojne načrte, |
– sprejema
proračun občine, rebalans in spremembe proračuna ter zaključni račun
proračuna občine, |
– na
predlog župana s splošnim aktom ustanovi občinsko upravo, s katerim
določi njene naloge in notranjo organizacijo, |
– v
sodelovanju z občinskimi sveti drugih občin ustanavlja skupne organe
občinske uprave ter skupne organe za izvrševanje ustanoviteljskih pravic
v javnih zavodih in javnih podjetjih, |
–
nadzoruje delo župana, podžupana in občinske uprave glede izvajanja
odločitev občinskega sveta, |
– potrjuje
mandate članov občinskega sveta ter ugotavlja predčasno prenehanje
mandata občinskega funkcionarja, |
– imenuje
člane nadzornega odbora in na predlog nadzornega odbora opravi predčasno
razrešitev člana nadzornega odbora, |
– imenuje
in razrešuje člane organov občine, ustanovljenih na podlagi zakona in
statuta, |
– imenuje
in razrešuje člane delovnih teles občinskega sveta, |
– s svojim
aktom, v skladu z zakonom, določa višino sejnine članov občinskega sveta
in plače oziroma plačila za opravljanje funkcije članov drugih občinskih
organov in delovnih teles, ki jih imenuje, |
– določi,
kateri izmed članov občinskega sveta bo začasno opravljal funkcijo
župana, če temu predčasno preneha mandat, pa ne določi podžupana, ki bo
začasno opravljal njegovo funkcijo, ali če je župan razrešen,
|
–
razpisuje referendum, |
– v skladu
z zakonom odloča o ravnanju s stvarnim premoženjem v lasti občine,
|
– odloča o
višini in obsegu najema posojila, dajanju poroštev ter izdaji soglasij k
zadolževanju, |
– določa
vrste in način izvajanja lokalnih javnih služb, |
–
ustanavlja javne zavode in javna podjetja ter druge pravne osebe javnega
prava v skladu z zakonom, |
– določi
organizacijo in način izvajanja varstva pred naravnimi in drugimi
nesrečami za obdobje petih let, katerega sestavni del je tudi program
varstva pred požari, |
– sprejme
odlok in program ter letni načrt varstva pred naravnimi in drugimi
nesrečami, in določi varstvo pred požari, ki se lahko opravlja kot javna
služba, |
– določi
organizacijo občinskega sveta ter način njegovega delovanja v vojni,
|
– odloča o
drugih zadevah, ki jih določata zakon in ta statut. |
|
18. člen |
(opravljanje funkcije člana občinskega sveta) |
(1) Člani
občinskega sveta opravljajo svojo funkcijo nepoklicno. |
(2)
Funkcija člana občinskega sveta in podžupana ni združljiva s funkcijo
župana in člana nadzornega odbora kot tudi ne z delom v občinski upravi
ter z drugimi funkcijami, za katere tako določa zakon. |
(3) Član
občinskega sveta, ki je imenovan za podžupana, opravlja funkcijo člana
občinskega sveta in funkcijo podžupana hkrati. Podžupan, ki v primeru
predčasnega prenehanja mandata župana opravlja funkcijo župana, v tem
času ne opravlja funkcije člana občinskega sveta. |
(4)
Funkcija člana občinskega sveta tudi ni združljiva s funkcijo načelnika
upravne enote na območju katere je občina, kot tudi ne z delom v državni
upravi na delovnih mestih, na katerih javni uslužbenci izvršujejo
pooblastila v zvezi z nadzorom nad zakonitostjo oziroma nad primernostjo
in strokovnostjo dela organov občine. |
|
19. člen |
(predstavljanje in vodenje seje občinskega sveta) |
(1) Župan
predstavlja občinski svet ter sklicuje in vodi seje. |
(2)
Funkcija župana ni združljiva s funkcijo člana občinskega sveta in
podžupana, članstvom v nadzornem odboru in z delom v občinski upravi ter
z drugimi funkcijami, za katere tako določa zakon. |
(3) Župan
lahko za vodenje seje občinskega sveta pooblasti podžupana ali drugega
člana občinskega sveta. Če nastopijo razlogi, da župan ne more voditi že
sklicane seje občinskega sveta, jo vodi podžupan, če pa tudi ta ne more
voditi seje, jo vodi najstarejši prisotni član občinskega sveta.
|
(4) Župan
sklicuje seje občinskega sveta v skladu z določbami tega statuta in
poslovnika občinskega sveta ter glede na potrebe odločanja na občinskem
svetu, mora pa jih sklicati najmanj štirikrat letno. Podžupan lahko
skliče sejo le na podlagi posamičnega pooblastila župana. |
(5) Župan
mora sklicati sejo občinskega sveta, če to zahteva najmanj četrtina
članov občinskega sveta, seja pa mora biti v 15 dneh po tem, ko je bila
podana pisna zahteva za sklic seje, ki je vsebovala predlog dnevnega
reda. Župan mora dati na dnevni red seje predlagane točke, predlagani
dnevni red pa lahko dopolni še z novimi točkami. Če seja občinskega
sveta ni sklicana v roku sedmih dni po prejemu pisne zahteve, jo lahko
skličejo člani občinskega sveta, ki so zahtevo podali. Župan in občinska
uprava sta dolžna zagotoviti pogoje za vodenje in izvedbo seje. |
|
20. člen |
(strokovna
pomoč občinske uprave pri delu občinskega sveta) |
Strokovno
in administrativno delo za potrebe občinskega sveta ter pomoč pri
pripravi in vodenju sej občinskega sveta ter njegovih komisij in odborov
zagotavlja občinska uprava. |
|
21. člen |
(seje
občinskega sveta) |
(1)
Občinski svet dela in odloča na sejah. |
(2) Dnevni
red seje občinskega sveta predlaga župan. |
(3) Vsak
član občinskega sveta, komisija ali odbor lahko predlagajo občinskemu
svetu v sprejem odloke in druge akte iz njegove pristojnosti, razen
proračuna in zaključnega računa proračuna in drugih aktov, za katere je
v zakonu ali v statutu občine določeno, da jih sprejme občinski svet na
predlog župana. |
(4) Župan
mora predloge iz prejšnjega odstavka tega člena uvrstiti na dnevni red,
ko so pripravljeni tako, kot je določeno v poslovniku občinskega sveta.
|
(5) O
sprejemu dnevnega reda odloča občinski svet na začetku seje.
|
(6) Na
vsaki redni seji občinskega sveta mora biti predvidena točka za
vprašanja in pobude. |
(7) Sklic
seje, ki vsebuje vabilo in gradivo, se pošlje županu, podžupanu, članom
občinskega sveta, predsedniku nadzornega odbora, predsedniku sveta
krajevne skupnosti in direktorju občinske uprave. Sklic seje je
informacija javnega značaja. Sklic seje se z dnem, ko se ga odpošlje
članom sveta in ostalim prejemnikom sklica, objavi na spletni strani
občine. O sklicu seje se obvesti medije. |
(8)
Predsednik nadzornega odbora občine, predsedniki komisij in odborov
občinskega sveta ter direktor občinske uprave so se dolžni udeležiti
seje občinskega sveta in odgovarjati na vprašanja članov občinskega
sveta, kadar se obravnavajo vprašanja iz njihove pristojnosti oziroma
njihovega področja dela. |
|
22. člen |
(odločanje) |
(1)
Občinski svet sprejema odločitve z javnim glasovanjem. Tajno se glasuje
v primeru, ko je tako določeno z zakonom ali če tako odloči občinski
svet. |
(2) Način
dela in odločanja, razmerja do drugih občinskih organov ter druga
vprašanja delovanja občinskega sveta se določijo s poslovnikom, ki ga
sprejme občinski svet z dvotretjinsko večino navzočih članov.
|
(3)
Odločitve občinskega sveta izvršujeta župan in občinska uprava.
|
(4) O
izvrševanju odločitev občinskega sveta poroča župan občinskemu svetu
najmanj enkrat letno. |
23. člen |
(predčasno
prenehanje mandata člana občinskega sveta) |
Predčasno
prenehanje mandata člana občinskega sveta ureja zakon. |
|
2.1.
Delovna telesa občinskega sveta |
|
24. člen |
(ustanovitev delovnih teles) |
(1)
Občinski svet lahko ustanovi komisije in odbore, ki v okviru svojega
delovnega področja v skladu s tem statutom in poslovnikom občinskega
sveta obravnavajo zadeve iz pristojnosti občinskega sveta in dajejo
občinskemu svetu mnenja in predloge. |
(2)
Komisije in odbori občinskega sveta lahko predlagajo občinskemu svetu v
sprejem odloke in druge akte iz njegove pristojnosti, razen proračuna in
zaključnega računa proračuna in drugih aktov, za katere je v zakonu ali
v statutu občine določeno, da jih sprejme občinski svet na predlog
župana. |
(3) Člane
komisij in odborov imenuje občinski svet izmed svojih članov, lahko pa
tudi izmed drugih občanov, vendar največ polovico članov. Delo delovnega
telesa vodi član občinskega sveta kot predsednik. |
(4)
Članstvo v komisiji ali odboru občinskega sveta ni združljivo s
članstvom v nadzornem odboru občine ali z delom v občinski upravi.
|
(5) Prvo
sejo delovnega telesa skliče župan. |
|
25. člen |
(komisije) |
(1)
Občinski svet ima naslednje stalne komisije: |
– Komisijo
za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, |
–
Statutarno-pravno komisijo in |
– Komisijo
za vloge in pritožbe. |
(2)
Število članov, sestavo stalnih komisij ter njihovo delovno področje
določi občinski svet s poslovnikom. |
(3)
Občinski svet lahko po potrebi ustanovi tudi druge stalne in občasne
komisije. Ustanovitev se opravi s sklepom, s katerim določi tudi število
članov, pristojnosti in naloge te komisije ter se opravi imenovanje. |
|
26. člen |
(odbori) |
(1)
Občinski svet ima stalne odbore. Število članov, sestavo stalnih odborov
ter njihovo delovno področje določi občinski svet s poslovnikom.
|
(2)
Občinski svet lahko po potrebi ustanovi tudi druge stalne in občasne
odbore. Ustanovitev se opravi s sklepom, s katerim določi tudi število
članov, pristojnosti in naloge tega odbora ter se opravi imenovanje. |
|
3. Župan |
|
27. člen |
(župan) |
(1) Župana
volijo volivci na neposrednih in tajnih volitvah. Volitve župana se
opravijo v skladu z zakonom. |
(2)
Mandatna doba župana traja štiri leta. |
(3)
Novoizvoljeni župan nastopi mandat, ko občinski svet na svoji prvi seji
po izvolitvi članov občinskega sveta na podlagi potrdila občinske
volilne komisije o izvolitvi župana odloči o morebitnih pritožbah drugih
kandidatov ali predstavnikov kandidatur za župana oziroma ugotovi, da
takih pritožb ni bilo. |
(4) Župan
opravlja funkcijo nepoklicno, lahko pa se odloči, da bo funkcijo
opravljal poklicno. |
|
28. člen |
(pristojnosti župana) |
(1) Župan
predstavlja in zastopa občino. |
(2) Poleg
tega župan predvsem: |
– predlaga
občinskemu svetu v sprejem proračun občine in zaključni račun proračuna,
odloke in druge akte iz pristojnosti občinskega sveta, |
– izvršuje
proračun občine ter pooblašča druge osebe za izvajanje posameznih nalog
izvrševanja proračuna občine, |
– skrbi za
izvajanje splošnih aktov občine in drugih odločitev občinskega sveta,
|
– odloča o
pridobitvi in odtujitvi premičnega premoženja ter o pridobitvi
nepremičnega premoženja občine, če zakon ali predpis občine ne določa
drugače, |
– skrbi za
objavo splošnih aktov občine, |
– predlaga
ustanovitev organov občinske uprave, določitev njihovega delovnega
področja in notranje organizacije, določa sistemizacijo delovnih mest v
občinski upravi, odloča o imenovanju javnih uslužbencev v nazive ter o
sklenitvi delovnega razmerja zaposlenih v občinski upravi in odloča o
drugih pravicah in obveznostih javnih uslužbencev iz delovnega razmerja,
|
– imenuje
in razrešuje direktorja občinske uprave in predstojnika organa skupne
občinske uprave, skupaj z drugimi župani občin ustanoviteljic,
|
– usmerja
in nadzoruje delo občinske uprave in organov skupne občinske uprave,
|
– opravlja
druge naloge, ki jih določa zakon in ta statut. |
|
29. člen |
(zadržanje
odločitev občinskega sveta) |
(1) Župan
lahko zadrži objavo splošnega akta občine, če meni, da je neustaven ali
nezakonit in predlaga občinskemu svetu, da o njem ponovno odloči na prvi
naslednji seji, pri čemer mora navesti razloge za zadržanje.
|
(2) Če
občinski svet vztraja pri svoji odločitvi, se splošni akt objavi, župan
pa lahko vloži pri ustavnem sodišču zahtevo za oceno njegove skladnosti
z ustavo in zakonom. |
(3) Župan
zadrži izvajanje odločitve občinskega sveta, če meni, da je nezakonita
ali je v nasprotju s statutom ali drugim splošnim aktom občine, in
predlaga občinskemu svetu, da o njej ponovno odloči na prvi naslednji
seji, pri čemer mora navesti razloge za zadržanje. |
(4) Ob
zadržanju izvajanja odločitve občinskega sveta župan opozori pristojno
ministrstvo na nezakonitost take odločitve. Če občinski svet ponovno
sprejme enako odločitev, lahko župan začne postopek pri upravnem
sodišču. |
(5) Če se
odločitev občinskega sveta nanaša na zadevo, ki je z zakonom prenesena v
opravljanje občini, župan opozori pristojno ministrstvo na nezakonitost
oziroma neprimernost take odločitve. |
|
30. člen |
(zaščita
in reševanje) |
Župan
opravlja z zakonom predpisane naloge na področju zaščite in reševanja,
predvsem pa: |
– skrbi za
izvajanje priprav za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami in
uresničevanje zaščitnih ukrepov ter za odpravljanje posledic naravnih in
drugih nesreč, |
– imenuje
poveljnika in štab civilne zaščite občine ter poverjenike za civilno
zaščito, |
– sprejme
načrt zaščite in reševanja, |
– vodi
zaščito, reševanje in pomoč, |
– določi
organizacije, ki opravljajo javno službo oziroma naloge zaščite,
reševanja in pomoči in organizacije, ki morajo izdelati načrte zaščite
in reševanja, |
–
ugotavlja in razglaša stopnjo požarne ogroženosti v naravnem okolju na
območju občine, |
– sprejema
akte in ukrepe v vojnem stanju, če se občinski svet ne more sestati,
|
– v
primeru nastale nevarnosti odredi evakuacijo ogroženih in prizadetih
prebivalcev, |
– predlaga
pristojnemu organu razporeditev državljanov na delovno dolžnost,
dolžnost v civilni zaščiti ter materialno dolžnost. |
|
31. člen |
(začasni
nujni ukrepi) |
V primeru
razmer, v katerih bi bilo lahko v večjem obsegu ogroženo življenje in
premoženje občanov, pa se občinski svet ne more pravočasno sestati,
lahko župan sprejme začasne nujne ukrepe. Te mora predložiti v potrditev
občinskemu svetu takoj, ko se ta lahko sestane. |
|
32. člen |
(podžupan) |
(1) Za
pomoč pri opravljanju nalog župana ima občina najmanj enega podžupana.
Podžupana imenuje in razrešuje župan izmed članov občinskega sveta.
|
(2)
Podžupan pomaga županu pri njegovem delu ter opravlja posamezne naloge
iz pristojnosti župana, za katere ga župan pooblasti. |
(3)
Podžupan nadomešča župana v primeru njegove odsotnosti ali zadržanosti.
V času nadomeščanja opravlja podžupan tekoče naloge iz pristojnosti
župana in tiste naloge, za katere ga župan pooblasti. |
(4) V
primeru predčasnega prenehanja mandata župana opravlja začasno funkcijo
župana podžupan. |
(5) V
soglasju z županom se lahko tudi podžupan odloči, da bo funkcijo
opravljal poklicno. |
|
33. člen |
(nadomeščanje župana in podžupana) |
(1) Kadar
nastopijo razlogi, da tako župan kot nobeden od podžupanov ne morejo
opravljati svoje funkcije, nadomešča župana član občinskega sveta, ki ga
določi župan, če ga ne določi, pa najstarejši član občinskega sveta.
|
(2) V času
nadomeščanja opravlja član občinskega sveta tekoče naloge iz
pristojnosti župana. |
|
34. člen |
(posvetovalna telesa župana) |
Župan
lahko imenuje komisije in druge strokovne organe občine kot svoja
posvetovalna telesa za proučevanje posameznih zadev iz svoje
pristojnosti. |
|
35. člen |
(predčasno
prenehanje mandata župana) |
Predčasno
prenehanje mandata župana ureja zakon. |
|
4.
Nadzorni odbor |
|
36. člen |
(nadzorni
odbor) |
(1)
Nadzorni odbor občine je najvišji organ nadzora javne porabe v občini.
|
(2)
Nadzorni odbor ima v skladu z zakonom naslednje pristojnosti:
|
– opravlja
nadzor nad ravnanjem s premoženjem občine, |
–
nadzoruje namenskost in smotrnost porabe sredstev proračuna občine,
|
–
nadzoruje finančno poslovanje uporabnikov proračunskih sredstev.
|
(3)
Nadzorni odbor v okviru svojih pristojnosti ugotavlja zakonitost in
pravilnost poslovanja občinskih organov, občinske uprave, javnih
zavodov, javnih podjetij in občinskih skladov ter drugih porabnikov
sredstev proračuna občine in pooblaščenih oseb z občinskimi javnimi
sredstvi in občinskim premoženjem ter ocenjuje učinkovitost in
gospodarnost porabe občinskih javnih sredstev. |
|
37. člen |
(imenovanje in razrešitev članov nadzornega odbora) |
(1)
Nadzorni odbor ima pet članov. Člani nadzornega odbora morajo imeti
najmanj VI. stopnjo strokovne izobrazbe in izkušnje s
finančno-računovodskega ali pravnega področja. Člane nadzornega odbora
imenuje občinski svet izmed občanov najkasneje v 45 dneh po svoji prvi
seji. |
(2) Član
nadzornega odbora ne more biti član občinskega sveta, župan, podžupan,
direktor občinske uprave, delavec občinske uprave ali član poslovodstev
javnih zavodov, javnih podjetij in občinskih skladov ter drugih
organizacij, ki so uporabniki občinskih proračunskih sredstev.
|
(3)
Članstvo v nadzornem odboru preneha z dnem razrešitve oziroma z dnem
poteka mandata članom občinskega sveta, ki je nadzorni odbor imenoval.
Za predčasno razrešitev člana nadzornega odbora se primerno uporabljajo
razlogi za predčasno prenehanje mandata člana občinskega sveta.
Razrešitev opravi občinski svet na predlog nadzornega odbora. |
|
38. člen |
(konstituiranje nadzornega odbora) |
(1) Prvo
sejo nadzornega odbora občine skliče župan. Nadzorni odbor se
konstituira, če je na prvi seji navzočih večina članov. |
(2) Člani
nadzornega odbora izvolijo izmed sebe predsednika nadzornega odbora in
njegovega namestnika. |
(3)
Predsednik predstavlja nadzorni odbor, sklicuje in vodi njegove seje.
|
(4)
Nadzorni odbor dela in sprejema odločitve na seji, na kateri je navzočih
večina članov nadzornega odbora, z večino opredeljenih glasov.
|
(5) Sedež
nadzornega odbora je na sedežu občine. Nadzorni odbor za seje uporablja
prostore občine. |
(6)
Nadzorni odbor za svoja pisanja uporablja žig občine. |
|
39. člen |
(program
dela nadzornega odbora) |
(1)
Nadzorni odbor samostojno določa svoj program dela, ki vsebuje letni
program nadzora in na njegovi podlagi pripravljen predlog finančnega
načrta za prihodnje proračunsko leto, ki ga pošlje v uskladitev županu.
Pri tem mora nadzorni odbor upoštevati roke glede priprave proračuna
občine. |
(2)
Nadzorni odbor praviloma vsako proračunsko leto izvede nadzor nad
zaključnim računom proračuna občine, v okviru programa dela pa predvsem
izvaja nadzor finančnih načrtov in zaključnih računov uporabnikov
proračunskih sredstev. |
(3)
Nadzorni odbor lahko začne postopek nadzora le, če je tak nadzor določen
v nadzornem programu. Če nadzorni odbor želi izvesti nadzor, ki ni
vključen v program nadzora, mora najprej dopolniti program nadzora.
Dopolnitev programa nadzora posreduje županu in občinskemu svetu. Enako
velja za spremembo programa nadzora. Dopolnitev ali sprememba programa
nadzora mora biti obrazložena. |
(4)
Nadzorni odbor sodeluje z županom in občinskim svetom ter drugimi organi
občine, organi uporabnikov občinskih proračunskih sredstev in drugimi
osebami. |
(5)
Nadzorni odbor mora posredovati letno poročilo o svojem delu županu in
občinskemu svetu do konca meseca januarja koledarskega leta za preteklo
leto. |
|
40. člen |
(pristojnosti nadzornega odbora) |
(1)
Nadzorni odbor preverja finančno poslovanje uporabnikov proračunskih
sredstev na podlagi preverjanj poslovnih poročil in zaključnih računov
ter sklenjenih pogodb med občino in uporabnikom proračunskih sredstev
ter druge dokumentacije. |
(2) V
postopku nadzora so odgovorni in nadzorovani organi dolžni predložiti
vso potrebno dokumentacijo, sodelovati v postopku nadzora, odgovoriti na
ugotovitve in dajati pojasnila. |
|
41. člen |
(izločitev
člana nadzornega odbora) |
(1)
Predsednik nadzornega odbora izloči člana nadzornega odbora iz posamezne
zadeve, če so podane okoliščine, ki zbujajo dvom o njegovi
nepristranosti. |
(2)
Izločitev člana nadzornega odbora v posamezni zadevi lahko zahteva tudi
nadzorovani organ. Zahtevo za izločitev mora vložiti pri nadzornem
odboru. V zahtevi je potrebno navesti okoliščine, na katere opira svojo
zahtevo za izločitev. O izločitvi odloči predsednik nadzornega odbora.
|
(3) O
izločitvi predsednika nadzornega odbora odloči nadzorni odbor. |
|
42. člen |
(poročilo
o nadzoru) |
(1)
Poročilo o nadzoru mora vsebovati obvezne sestavine v skladu z zakonom
in s pravilnikom o obveznih sestavinah poročila nadzornega odbora
občine. |
(2) Če je
nadzorni odbor ugotovil hujšo kršitev predpisov ali nepravilnosti pri
poslovanju nadzorovanega organa, ki so opredeljene v poslovniku
nadzornega odbora, mora o teh kršitvah obvestiti pristojno ministrstvo
in računsko sodišče v petnajstih dneh od sprejema dokončnega poročila.
|
(3)
Nadzorovani organi so dolžni spoštovati mnenja, priporočila in predloge
nadzornega odbora. Občinski svet, župan in organi porabnikov občinskih
proračunskih sredstev so dolžni obravnavati dokončna poročila nadzornega
odbora in v skladu s svojimi pristojnostmi upoštevati priporočila in
predloge nadzornega odbora. |
|
43. člen |
(javnost
dela nadzornega odbora) |
(1) Delo
nadzornega odbora je javno. Nadzorni odbor o svojih ugotovitvah obvesti
javnost, ko je njegovo poročilo dokončno. Ob obveščanju javnosti mora
spoštovati pravice strank. |
(2) Pri
opravljanju svojega dela so člani nadzornega odbora dolžni varovati
državne, uradne in poslovne skrivnosti nadzorovanih, ki so tako
opredeljene z zakonom, drugim predpisom ali z akti občinskega sveta in
uporabnikov proračunskih sredstev ter spoštovati dostojanstvo, dobro ime
in osebnostno integriteto fizičnih in pravnih oseb. |
(3) Način
zagotavljanja javnosti dela in način omejitve javnosti dela nadzornega
odbora določa poslovnik. |
(4) Za
obveščanje javnosti o delu nadzornega odbora je pristojen predsednik
nadzornega odbora oziroma oseba, ki jo pooblasti. |
|
44. člen |
(strokovna
pomoč pri delu nadzornega odbora) |
(1)
Strokovno in administrativno pomoč za delo nadzornega odbora
zagotavljata župan in občinska uprava. |
(2) Za
posamezne posebne strokovne naloge nadzora lahko poda izvid in mnenje
izvedenec, ki ga na predlog nadzornega odbora imenuje občinski svet. |
|
45. člen |
(sredstva
za delo nadzornega odbora) |
Sredstva
za delo nadzornega odbora se zagotavljajo v občinskem proračunu v
posebni proračunski postavki, na podlagi letnega programa dela in
finančnega načrta nadzornega odbora. |
|
46. člen |
(plačilo
za opravljeno delo članov nadzornega odbora) |
(1)
Predsednik in člani nadzornega odbora imajo pravico do plačila za
opravljanje dela v skladu z aktom občinskega sveta. |
(2)
Izvedencu in drugim strokovnjakom pripada plačilo, ki se določi v
pogodbi o delu ali avtorski pogodbi, ki jo sklene župan. Za delo
izvedenca se plačilo določi na podlagi pravilnika o tarifi za sodne
izvedence. |
|
47. člen |
(poslovnik
o delu nadzornega odbora) |
Podrobneje
uredi nadzorni odbor svoje delo s poslovnikom, ki ga sprejme z večino
glasov vseh članov. |
|
5.
Občinska uprava |
|
48. člen |
(notranja
organizacija in sistemizacija občinske uprave) |
(1)
Notranjo organizacijo in delovno področje občinske uprave določi
občinski svet na predlog župana z odlokom. |
(2)
Sistemizacijo delovnih mest v občinski upravi določi župan. Občinsko
upravo vodi direktor občinske uprave. |
|
49. člen |
(ustanovitev organa skupne občinske uprave) |
(1)
Občinski svet lahko na predlog župana odloči, da se z drugo občino ali z
drugimi občinami ustanovi skupna občinska uprava. |
(2)
Organizacija in delo skupne občinske uprave se določi z odlokom o
ustanovitvi, ki ga na skupen predlog županov sprejmejo občinski sveti
občin. |
|
50. člen |
(odločanje
o upravnih zadevah) |
(1) Organi
občine odločajo o pravicah in dolžnostih posameznikov in pravnih oseb
ter o njihovih pravnih koristih v upravnih zadevah v upravnem postopku.
|
(2) Občina
odloča s posamičnimi akti o upravnih zadevah iz lastne pristojnosti in
iz prenesene državne pristojnosti. |
(3) O
upravnih zadevah iz občinske pristojnosti odloča na prvi stopnji
občinska uprava, na drugi stopnji pa župan, če ni za posamezne primere z
zakonom drugače določeno. |
(4) O
pritožbah zoper odločbe organa skupne občinske uprave odloča župan
občine, v katere krajevno pristojnost sodi zadeva, če zakon ne določa
drugače. |
|
51. člen |
(pooblastilo za odločanje o upravnih zadevah) |
(1)
Posamične upravne akte iz izvirne pristojnosti občinske uprave podpisuje
direktor občinske uprave po pooblastilu župana, ki lahko vsebuje
pooblastilo za pooblaščanje drugih uradnih oseb občinske uprave, ki
izpolnjujejo zakonske pogoje za odločanje v upravnih zadevah, za
opravljanje posameznih dejanj v postopku ali za vodenje celotnega
postopka in za odločanje v upravnih zadevah. |
(2) Osebe
iz prejšnjega odstavka odločajo tudi o upravnih zadevah iz prenesene
državne pristojnosti, če ni z zakonom drugače določeno. |
|
52. člen |
(izvajanje
zakona o splošnem upravnem postopku) |
Direktor
občinske uprave skrbi in je odgovoren za dosledno izvajanje zakona o
splošnem upravnem postopku in drugih predpisov o upravnem postopku ter
zagotavlja upravno poslovanje v skladu z uredbo vlade. |
|
53. člen |
(uradna
oseba) |
O upravnih
zadevah iz občinske izvirne in prenesene pristojnosti lahko odloča samo
uradna oseba, ki je pooblaščena za opravljanje teh zadev in izpolnjuje
pogoje iz uredbe, ki ureja izobrazbo in strokovni izpit za vodenje in
odločanje v upravnem postopku. |
|
54. člen |
(odločanje
o pritožbah zoper posamične akte občine) |
(1) O
pritožbah zoper posamične akte iz izvirne pristojnosti občinske uprave
odloča župan. Zoper odločitev župana je dopusten upravni spor.
|
(2) O
pritožbah zoper posamične akte, ki jih v zadevah iz državne pristojnosti
na prvi stopnji izdaja občinska uprava, odloča državni organ, določen z
zakonom. |
|
55. člen |
(izločitev
uradne osebe) |
(1) O
izločitvi zaposlenega v občinski upravi odloča direktor občinske uprave,
ki v primeru izločitve o stvari tudi odloči. |
(2) O
izločitvi direktorja občinske uprave ali župana odloča občinski svet, ki
v primeru izločitve o stvari tudi odloči. |
|
6. Drugi
organi občine |
|
56. člen |
(drugi
organi občine) |
Organizacijo, delovno področje ter sestavo organov, ki jih mora občina
imeti v skladu s posebnimi zakoni, ki urejajo naloge občine na
posameznih področjih javne uprave, določi župan oziroma občinski svet na
podlagi zakona s sklepom o ustanovitvi in imenovanju članov posameznega
organa. |
|
57. člen |
(štab
civilne zaščite) |
(1) Občina
ima štab civilne zaščite, ki ga vodi poveljnik. Štab izvaja operativno
strokovno vodenje civilne zaščite in drugih sil za zaščito, reševanje in
pomoč v skladu s sprejetimi načrti. |
(2)
Poveljnik in poverjeniki za civilno zaščito so za svoje delo odgovorni
županu. |
|
IV.
KRAJEVNE SKUPNOSTI |
|
58. člen |
(krajevne
skupnosti) |
(1) Zaradi
zadovoljevanja posebnih skupnih potreb občanov na območju posameznih
naselij so v občini kot ožji deli občine ustanovljene krajevne
skupnosti. |
(2)
Krajevne skupnosti so del občine v teritorialnem, funkcionalnem,
organizacijskem, premoženjsko-finančnem in pravnem smislu. |
(3) Pobudo
za ustanovitev nove krajevne skupnosti, njeno ukinitev ali spremembo
njenega območja lahko da zbor občanov ožjega dela občine ali 25
odstotkov volivcev s tega območja po postopku in na način, ki je določen
s tem statutom za ljudsko iniciativo. |
(4)
Krajevne skupnosti ustanovi, ukine ali spremeni njihovo območje občinski
svet s spremembo statuta po poprej ugotovljeni volji prebivalcev o imenu
in območju skupnosti. Volja prebivalcev se ugotovi na zborih občanov, ki
jih skliče župan za območje, na katerem naj bi se ustanovila krajevna
skupnost. |
|
59. člen |
(žig) |
Krajevna
skupnost ima žig, ki je okrogle oblike. V zunanjem krogu na zgornji
polovici je napis »OBČINA ZAGORJE OB SAVI«, v notranjem krogu spodaj pa
napis »KRAJEVNA SKUPNOST (IME KS)«. V sredini žiga se nahaja grb občine. |
|
60. člen |
(pristojnosti krajevne skupnosti) |
Krajevne
skupnosti samostojno opravljajo naloge, ki jih določa ta statut.
Krajevne skupnosti sodelujejo pri opravljanju javnih zadev v občini, in
sicer: |
1.
Splošno: |
–
sprejemajo predlog finančnega načrta in ga posredujejo županu v
usklajevanje, |
–
obravnavajo vprašanja, pomembnih za delo in življenje krajanov ter
oblikovanje stališč, pobud in mnenj v zvezi s temi vprašanji.
|
2. S
področja lokalnih javnih služb in prometa: |
– dajanje
predlogov za pripravo letnih programov na področju javne infrastrukture
na območju KS, |
–
sodelovanje pri pridobivanju soglasij lastnikov zemljišč za razna
komunalna in druga dela s področja javnih služb, |
–
sodelovanje pri pripravi programov oskrbe s pitno vodo in zaščite vodnih
virov pitne vode, financiranje ureditve in vzdrževanje javnih vodnjakov,
javne razsvetljave, igrišč in drugih športnih objektov, parkov in javnih
zelenic ter drugih javnih površin, ki so dane v upravljanje KS,
|
–
upravljanje in vzdrževanje objektov in naprav za izvajanje javnih služb,
ki so dane v upravljanje KS, |
–
izvajanje zimske službe na površinah, ki jih ima KS v upravljanju, če
le-ta ni dana v izvajanje javnemu komunalnemu podjetju, |
– dajanje
pobud za dodatno prometno ureditev (prometna signalizacija, ureditev
dovozov in izvozov, omejevanje hitrosti ipd.), |
–
predlaganje programov javnih del, ki bi se izvajala v okviru KS,
|
–
razpisovanje, izvajanje ter nadzor nad deli iz programa KS, ki se
financirajo s sredstvi, s katerimi KS razpolaga. |
3. S
področja urejanja prostora in varstva okolja: |
–
sodelovanje in dajanje mnenj pri javnih razgrnitvah prostorskih,
planskih in izvedbenih aktov, ki obravnavajo področje KS, |
–
oblikovanje pobud za spremembe prostorskih, planskih in izvedbenih aktov
v skladu z zakonom, |
–
seznanjanje pristojnih organov občine s problemi in potrebami
prebivalcev KS na področju urejanja prostora in varstva okolja,
|
–
evidentiranje in dajanje predlogov za sanacijo divjih odlagališč in
konkretna sanacija le-teh, če krajevna skupnost razpolaga s potrebnimi
sredstvi, |
– dajanje
predlogov, sodelovanje ali izvajanje olepševanja krajevne skupnosti
(ocvetličenje, ureditev in vzdrževanje sprehajalnih poti ipd.).
|
4. S
področja družbenih dejavnosti: |
–
spodbujanje in organizacija kulturnih, športnih, humanitarnih in drugih
prireditev ter sodelovanje pri teh prireditvah, kadar je organizator
občina, |
–
spremljanje socialne problematike na svojem področju, sodelovanje s
Centrom za socialno delo in razvijanje raznih oblik pomoči socialno
ogroženim in starejšim osebam, |
–
sodelovanje z javnimi zavodi in drugimi institucijami, organiziranimi na
področju družbenih dejavnosti (Center za socialno delo, Dom starejših
občanov, Rdeči križ, Karitas idr.). |
5. S
področja gospodarstva in kmetijstva: |
– dajanje
mnenj glede spremembe namembnosti prostora v krajevni skupnosti glede
gradenj proizvodnih in drugih gospodarskih objektov, |
– dajanje
mnenj glede spremembe namembnosti kmetijskih zemljišč in za posege v
kmetijski prostor, zaradi katerih bi prišlo do spremembe režima vodnih
virov. |
6. S
področja zaščite in reševanja: |
–
spremljanje varnosti na območju KS in obveščanje občinskega štaba za
civilno zaščito in po potrebi tudi prebivalcev krajevnih skupnosti,
|
–
sodelovanje z občinskim štabom za civilno zaščito pri nalogah s področja
zaščite in reševanja ter pri oblikovanju politike občine na tem
področju, |
–
izvajanje posameznih nalog na področju zaščite in reševanja, ki jih
določi občinski štab, na podlagi zakona in tega statuta, |
–
izvajanje skupnih občinskih nalog s področja varstva pred naravnimi in
drugimi nesrečami, |
–
sodelovanje s prostovoljnimi gasilskimi društvi kot nosilci sistema
zaščite in reševanja v krajevni skupnosti. |
7. S
področja upravljanja in razpolaganja s premoženjem: |
–
upravljanje s premoženjem občine, ki je dano krajevni skupnosti v
uporabo, |
–
razpolaganje s svojimi lastnimi sredstvi, |
–
sodelovanje z občino pri ohranjanju naravnih lepot ter zgodovinskih in
ambientalnih spomenikov na svojem območju. |
Krajevne
skupnosti lahko opravljajo tudi druge naloge, ki jih občina prenese na
krajevno skupnost z odlokom. |
|
61. člen |
(status krajevne skupnosti) |
(1) Krajevna skupnost je pravna oseba javnega prava v okviru nalog, ki
jih opravlja samostojno v skladu s tem statutom. |
(2) Krajevna skupnosti nastopa v pravnem prometu v svojem imenu in za
svoj račun. Krajevna skupnost odgovarja za svoje obveznosti z vsem
svojim premoženjem in sredstvi, s katerimi razpolaga. Občina odgovarja
za obveznosti krajevne skupnosti subsidiarno. |
(3) Krajevno skupnost zastopa predsednik sveta krajevne skupnosti.
|
(4) Pravni posli, ki jih sklene krajevna skupnost brez soglasja župana
so nični, vendar pa lahko predpis občine, ki je potreben za izvršitev
proračuna določi, kateri pravni posli in v kateri višini so ti posli, ki
jih sklene krajevna skupnost, veljavni brez predhodnega soglasja župana |
|
62. člen |
(svet krajevne skupnosti) |
(1) Organ krajevne skupnosti je svet, ki ga izvolijo krajani s stalnim
prebivališčem na območju krajevne skupnosti. Način izvolitve članov
sveta določa zakon. |
(2) Volitve v svet krajevne skupnosti razpiše župan. |
(3) Število članov sveta določi občinski svet z odlokom, s katerim
določi volilne enote za volitve v svet krajevne skupnosti. |
(4) Nezdružljivost članstva v svetu krajevne skupnosti s funkcijami
občinskih funkcionarjev in z delom v občinski upravi ureja zakon.
|
(5) Določbe zakona in tega statuta, ki urejajo predčasno prenehanje
mandata člana občinskega sveta, se smiselno uporabljajo tudi za
prenehanje mandata člana sveta krajevne skupnosti. |
(6) Funkcija člana sveta krajevne skupnosti je častna. |
|
63. člen |
(delovanje sveta krajevne skupnosti) |
(1) Prvo sejo sveta krajevne skupnosti skliče župan najkasneje 20 dni po
izvolitvi članov sveta krajevne skupnosti. Svet je konstituiran, ko so
potrjeni mandati več kot polovici njegovih članov. Svet krajevne
skupnosti ima predsednika, ki ga izmed sebe izvolijo člani sveta.
|
(2) Predsednik sveta krajevne skupnosti zastopa in predstavlja krajevno
skupnost, sklicuje in vodi seje sveta ter opravlja druge naloge, ki mu
jih določi svet krajevne skupnosti. |
(3) Svet krajevne skupnosti na predlog predsednika sveta izvoli
namestnika predsednika, ki nadomešča predsednika in opravlja naloge, ki
mu jih določi predsednik. |
(4) Svet krajevne skupnosti dela ter sprejema svoje odločitve na seji,
na kateri je navzoča večina članov, z večino opredeljenih glasov.
|
(5) Predsednik sveta skliče svet krajevne skupnosti najmanj štirikrat na
leto oziroma večkrat v primeru, če je to potrebno. Predsednik mora
sklicati svet krajevne skupnosti, če to zahteva župan ali najmanj
polovica članov sveta. |
(6) Za delovanje sveta krajevne skupnosti se smiselno uporablja
poslovnik občinskega sveta. |
|
64. člen |
(naloge sveta krajevne skupnosti) |
(1) Svet krajevne skupnosti izvršuje naloge, ki so v skladu s tem
statutom naloge krajevne skupnosti. Svet krajevne skupnosti obravnava
tudi vprašanja iz občinske pristojnosti, ki se nanašajo na območje
krajevne skupnosti in njeno prebivalstvo ter oblikuje stališča in mnenja
ter daje pobude in predloge za sprejem odlokov in drugih splošnih aktov
občine. |
(2) Svet krajevne skupnosti lahko za obravnavo posameznih vprašanj
sklicuje zbore krajanov krajevne skupnosti. Za sklic in izvedbo zbora
krajanov se smiselno uporabljajo določbe tega statuta, s katerimi je
urejen zbor občanov. |
(3) Svet krajevne skupnosti lahko za izvajanje posameznih nalog pri
izgradnji lokalne infrastrukture v posameznih naseljih oziroma zaselkih
imenuje komisije in odbore. Komisije in odbori opravljajo naloge za
katere so ustanovljeni samostojno in v skladu s pooblastili, ki jim jih
naložijo krajani na določenem območju. Komisije in odbori so za svoje
delo odgovorni svetu krajevne skupnosti. |
|
65. člen |
(svet predsednikov krajevnih skupnosti) |
Zaradi obravnave določenih skupnih vprašanj in nalog ter za obravnavo
zadev iz občinske pristojnosti lahko župan oblikuje svet predsednikov
svetov krajevnih skupnosti kot svoj posvetovalni organ. |
|
66. člen |
(sredstva za delovanje krajevne skupnosti) |
(1) Financiranje krajevnih skupnosti ureja zakon. |
(2) Sredstva od premoženja in plačil za storitve javne službe, ki jo
zagotavlja krajevna skupnost in druga sredstva, ki jih pridobi krajevna
skupnost (prispevki krajanov, dotacije), so s proračunom občine
namenjena za financiranje nalog krajevne skupnosti. |
|
67. člen |
(premoženje krajevne skupnosti) |
(1) Krajevne skupnosti imajo lastno premoženje, ki ga sestavljajo
nepremičnine, premičnine, denarna sredstva in pravice. |
(2) Krajevna skupnost mora s svojim premoženjem gospodariti kot dober
gospodar. Za razpolaganje s premoženjem krajevne skupnosti se smiselno
uporabljajo določbe zakona, ki urejajo razpolaganje s premoženjem občine
ter določbe tega statuta. |
(3) Če krajevna skupnost preneha obstajati ali če ji preneha pravna
subjektiviteta, preidejo vse njene pravice in obveznosti na občino. |
|
68. člen |
(razpustitev sveta krajevne skupnosti) |
(1) Občinski svet lahko na predlog župana, nadzornega odbora občine,
četrtine članov sveta krajevne skupnosti ali zbora občanov krajevne
skupnosti razpusti svet krajevne skupnosti in razpiše predčasne volitve:
|
– če se po najmanj trikratnem sklicu ne sestane, |
– če ne izvršuje nalog, ki so mu v skladu s tem statutom zaupane oziroma
jih izvršuje v nasprotju z zakonom, predpisi in splošnimi akti občine,
|
– če se ugotovi, da očitno nezakonito razpolaga s sredstvi občanov ali
če se sredstva, ki so skupnosti dodeljena iz občinskega proračuna,
uporabljajo nenamensko. |
(2) Občinski svet lahko s spremembo statuta tudi ukine krajevno
skupnost, če ugotovi, da svet krajevne skupnosti ne opravlja svojih
nalog, da ni kandidatov za člane sveta oziroma da občani na njenem
območju nimajo interesa za opravljanje nalog krajevne skupnosti v skladu
s tem statutom. |
|
V. NEPOSREDNO SODELOVANJE OBČANOV PRI ODLOČANJU V OBČINI |
|
69. člen |
(oblike neposrednega sodelovanja občanov) |
Oblike neposrednega sodelovanja občanov pri odločanju v občini so: zbor
občanov, referendum in ljudska iniciativa. |
|
1. Zbor občanov |
|
70. člen |
(pristojnosti zbora občanov) |
(1) Občani na zboru občanov: |
– obravnavajo pobude in predloge za spremembo območja občine, njenega
imena ali sedeža ter dajejo pobude v zvezi s tem in oblikujejo mnenja,
|
– obravnavajo predloge in pobude za sodelovanje in povezovanje z drugimi
občinami, |
– obravnavajo pobude in predloge za ustanovitev ali ukinitev krajevnih
skupnosti, |
– predlagajo, obravnavajo in oblikujejo stališča o spremembah območij
naselij, imen naselij ter imen ulic, |
– opravljajo naloge zborov volivcev v skladu z zakonom, |
– dajejo predloge občinskim organom v zvezi s pripravo programov razvoja
občine, gospodarjenja s prostorom ter varovanja življenjskega okolja,
|
– oblikujejo stališča v zvezi z večjimi posegi v prostor, kot so gradnja
avtocest, energetskih objektov, odlagališč odpadkov in nevarnih stvari,
|
– obravnavajo in oblikujejo mnenja in stališča ter odločajo o zadevah,
za katere je tako določeno z zakonom, s tem statutom ali z odlokom
občine ter o zadevah, ki jih določi občinski svet ali župan.
|
(2) Odločitve, predloge, pobude, stališča in mnenja zbora občanov so
občinski organi, v katerih pristojnost sodi posamezna zadeva, dolžni
obravnavati in pri izvajanju svojih nalog upoštevati. Če pristojni
občinski organ meni, da predlogov, pobud, stališč, mnenj in odločitev
zbora občanov ni mogoče upoštevati, je občanom dolžan na primeren način
in v primernem roku svoje mnenje predstaviti in utemeljiti. |
|
71. člen |
(sklic zbora občanov) |
(1) Zbor občanov se lahko skliče za vso občino, za eno ali več krajevnih
skupnosti, za posamezno naselje ali zaselek. |
(2) Zbor občanov skliče župan na lastno pobudo, na pobudo občinskega
sveta ali sveta krajevne skupnosti. |
(3) Župan mora sklicati zbor občanov za vso občino na zahtevo najmanj
pet odstotkov volivcev v občini, zbor občanov v krajevni skupnosti pa na
zahtevo najmanj pet odstotkov volivcev v tej krajevni skupnosti.
|
(4) Zahteva volivcev za sklic zbora občanov mora vsebovati pisno
obrazložen predlog zadeve, ki naj jo zbor obravnava. Zahtevi je treba
priložiti seznam volivcev, ki so zahtevo podprli. Seznam mora vsebovati
ime in priimek volivca, datum rojstva in naslov stalnega prebivališča
ter njihove podpise. Župan lahko zahtevo s sklepom zavrne, če ugotovi,
da zahteve ni podprlo zadostno število volivcev. Sklep z obrazložitvijo
se vroči pobudniku zahteve ali prvemu podpisanemu volivcu na seznamu.
Župan skliče zbor občanov najkasneje v tridesetih dneh po prejemu
pravilno vložene zahteve. |
|
72. člen |
(območje, kraj in čas zbora občanov) |
(1) Sklic zbora občanov mora vsebovati območje, za katerega se sklicuje
zbor občanov, kraj in čas zbora občanov ter predlog dnevnega reda.
|
(2) Sklic zbora občanov je treba objaviti na spletni strani občine in na
krajevno običajen način. |
|
73. člen |
(vodenje zbora občanov in sprejemanje odločitev) |
(1) Zbor občanov vodi župan ali od njega pooblaščeni podžupan. Župan
lahko zboru občanov predlaga imenovanje predsedstva zbora, ki naj zbor
vodi. |
(2) Zbor občanov veljavno sprejema svoje odločitve, predloge, pobude,
stališča in mnenja, če na zboru sodeluje najmanj pet odstotkov volivcev
z območja občine, za katero je zbor sklican. Odločitev zbora občanov je
sprejeta, če zanjo glasuje najmanj polovica volivcev, ki sodelujejo na
zboru. |
(3) Javni uslužbenec občinske uprave, ki ga določi direktor občinske
uprave, ugotovi sklepčnost zbora občanov, koliko volivcev je glasovalo
za njegove odločitve ter vodi zapisnik o odločitvah zbora. Z zapisnikom
zbora občanov direktor občinske uprave seznani občinski svet in župana
ter ga objavi na krajevno običajen način. |
|
2. Referendum o splošnem aktu občine |
|
74. člen |
(referendum o splošnem aktu) |
(1) Občani lahko odločajo na referendumu o vprašanjih, ki so vsebina
splošnih aktov občine, ki jih sprejema občinski svet, razen o proračunu
in zaključnem računu občine ter o splošnih aktih, s katerimi se v skladu
z zakonom predpisujejo občinski davki in druge dajatve. |
(2) Občinski svet lahko o splošnem aktu iz prejšnjega odstavka razpiše
referendum na predlog župana ali člana občinskega sveta. Postopek je
določen s poslovnikom občinskega sveta. |
(3) Občinski svet mora razpisati referendum, če to zahteva najmanj pet
odstotkov volivcev v občini in če tako določa zakon ali ta statut. |
|
75. člen |
(predlog za razpis referenduma) |
(1) Predlog za razpis referenduma lahko vloži župan ali član občinskega
sveta najkasneje v 15 dneh po sprejemu splošnega akta občine.
|
(2) Najkasneje v 15 dneh po sprejemu splošnega akta občine je treba
občinski svet pisno seznaniti s pobudo volivcem za vložitev zahteve za
razpis referenduma. |
(3) Če je vložen predlog za razpis referenduma ali je dana pobuda
volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma, župan zadrži objavo
splošnega akta do odločitve o predlogu ali pobudi oziroma do odločitve
na referendumu. |
|
76. člen |
(naknadni referendum o odloku) |
(1) Referendum se opravi kot naknadni referendum, na katerem občani
potrdijo ali zavrnejo sprejeti splošni akt občine ali njegove posamezne
določbe. |
(2) Če je splošni akt občine ali njegove posamezne določbe na
referendumu potrjen, ga mora župan objaviti skupaj z objavo izida
referenduma. |
(3) Če je splošni akt občine ali njegove posamezne določbe zavrnjen, se
splošni akt ne objavi, dokler se ob upoštevanju volje volivcev ne
spremeni. |
(4) Odločitev volivcev na referendumu, s katero je bil splošni akt
občine zavrnjen ali so bile zavrnjene njegove posamezne določbe,
zavezuje občinski svet, ki je splošni akt, o katerem je bil izveden
referendum, sprejel, do konca njegovega mandata. |
|
77. člen |
(pobuda volivcem za referendum) |
(1) Pobuda volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma o splošnem
aktu občine ali njegovih posameznih določbah mora vsebovati že
oblikovano zahtevo za razpis referenduma. Zahteva mora vsebovati jasno
izraženo vprašanje, ki naj bo predmet referenduma, in obrazložitev.
|
(2) Pobudo volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma lahko da
vsak volivec ali politična stranka v občini. Pobuda mora biti podprta s
podpisi najmanj 100 volivcev v občini. Podporo pobudi dajo volivci na
seznamu, ki vsebuje osebne podatke podpisnikov: ime in priimek, datum
rojstva, naslov stalnega prebivališča ter podpis. |
(3) Pobudnik o pobudi volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma
pisno seznani občinski svet in pobudo predloži županu. |
(4) Če župan meni, da pobuda z zahtevo ni oblikovana v skladu s prvim
odstavkom tega člena ali je v nasprotju z zakonom in s tem statutom, o
tem obvesti pobudnika v osmih dneh po prejemu pobude in ga pozove, da
ugotovljeno neskladnost odpravi v osmih dneh. Če pobudnik tega ne stori,
se šteje, da pobuda ni bila vložena. Župan o tem nemudoma obvesti
pobudnika in občinski svet. |
(5) Pobudnik lahko v osmih dneh po prejemu obvestila iz predhodnega
odstavka zahteva, naj odločitev župana preizkusi upravno sodišče. |
|
78. člen |
(podpora zahtevi za razpis referenduma) |
(1) Volivci dajejo podporo zahtevi za razpis referenduma z osebnim
podpisovanjem. |
(2) Župan določi obrazec za podporo z osebnim podpisovanjem, ki vsebuje
jasno izraženo zahtevo za razpis referenduma, in rok za zbiranje
podpisov. |
(3) Osebno podpisovanje se izvaja pred državnim organom, pristojnim za
vodenje evidence volilne pravice. |
(4) Šteje se, da je zahteva za razpis referenduma vložena, če jo je v
določenem roku podprlo s svojim podpisom zadostno število volivcev. |
|
79. člen |
(akt o razpisu referenduma) |
(1) Občinski svet razpiše referendum v 15 dneh po sprejemu odločitve o
predlogu župana ali občinskega svetnika za razpis referenduma oziroma v
15 dneh od vložitve zahteve volivcev za razpis referenduma v skladu s
četrtim odstavkom prejšnjega člena. |
(2) Referendum se izvede najprej 30 in najkasneje 45 dni od dne razpisa,
v nedeljo ali drug dela prost dan. |
(3) Z aktom o razpisu referenduma določi občinski svet vrsto
referenduma, splošni akt oziroma njegove določbe, o katerih se bo
odločalo, besedilo referendumskega vprašanja, o katerem se bo odločalo
na referendumu tako, da se bo obkrožilo “ZA” oziroma “PROTI”, dan
razpisa in dan glasovanja. |
(4) Akt o razpisu referenduma se objavi na način, ki je s tem statutom
določen za objavo splošnih aktov občine. |
(5) Občinska volilna komisija objavi v medijih akt o razpisu referenduma
15 dni pred dnem glasovanja. |
|
80. člen |
(pravica glasovanja na referendumu) |
(1) Pravico glasovati na referendumu imajo vsi občani, ki imajo pravico
voliti člane občinskega sveta. |
(2) Odločitev na referendumu je sprejeta, če zanjo glasuje večina
volivcev, ki so glasovali. |
|
81. člen |
(postopek za izvedbo referenduma) |
(1) Postopek za izvedbo referenduma vodijo organi, ki vodijo lokalne
volitve. |
(2) Glede glasovanja na referendumu in drugih vprašanjih izvedbe
referenduma veljajo določbe zakona, ki urejajo referendum in ljudsko
iniciativo ter lokalne volitve, kolikor ni s tem statutom v skladu z
Zakonom o lokalni samoupravi posamezno vprašanje drugače urejeno.
|
(3) Poročilo o izidu glasovanja na referendumu pošlje občinska volilna
komisija občinskemu svetu ter ga objavi na način, ki je v statutu občine
določen za objavo splošnih aktov občine. |
|
3. Svetovalni referendum |
|
82. člen |
(svetovalni referendum) |
(1) Občinski svet lahko pred odločanjem o posameznih vprašanjih iz svoje
pristojnosti razpiše svetovalni referendum. |
(2) Svetovalni referendum se razpiše za vso občino ali za njen del.
|
(3) Odločitev volivcev na svetovalnem referendumu ne zavezuje občinskih
organov. |
|
4. Drugi referendumi |
|
83. člen |
(referendum o samoprispevku) |
(1) Občani lahko odločajo na referendumu o samoprispevkih in tudi o
drugih vprašanjih, če tako določa zakon. |
(2) Referendum iz prejšnjega odstavka se opravi v skladu z določbami
tega statuta, če z zakonom, ki določa in ureja referendum, ni drugače
določeno. |
|
5. Ljudska iniciativa |
|
84. člen |
(ljudska iniciativa) |
(1) Najmanj pet odstotkov volivcev v občini lahko zahteva izdajo ali
razveljavitev splošnega akta ali druge odločitve iz pristojnosti
občinskega sveta oziroma drugih občinskih organov. |
(2) Glede pobude volivcem za vložitev zahteve iz prejšnjega odstavka in
postopka s pobudo se primerno uporabljajo določbe zakona in tega
statuta, s katerimi je urejen postopek s pobudo volivcem za razpis
referenduma o splošnem aktu občine. |
(3) Če se zahteva nanaša na razveljavitev splošnega akta občine ali
drugo odločitev občinskega sveta, mora občinski svet obravnavo zahteve
uvrstiti na prvo naslednjo sejo, o njej pa odločiti najkasneje v treh
mesecih od dne pravilno vložene zahteve. |
(4) Če se zahteva nanaša na odločitve drugih občinskih organov, morajo
ti o njej odločiti najkasneje v enem mesecu od dne pravilno vložene
zahteve. |
|
85. člen |
(sredstva za neposredno sodelovanje občanov) |
Sredstva za neposredno sodelovanje občanov pri odločanju v občini na
zborih občanov in referendumih ter njihovo izvedbo se zagotovijo v
proračunu občine. |
|
VI. OBČINSKE JAVNE SLUŽBE |
|
86. člen |
(zagotavljanje opravljanja javnih služb v občini) |
(1) Občina zagotavlja opravljanje javnih služb, ki jih sama določi, in
javnih služb, za katere je tako določeno z zakonom. |
(2) Občina zagotavlja opravljanje javnih služb: |
– neposredno v okviru občinske uprave, |
– z ustanavljanjem javnih zavodov in javnih podjetij ali drugih oseb
javnega prava, |
– z dajanjem koncesij, |
– na drug način, določen v skladu z zakonom. |
|
87. člen |
(občinske javne službe na področju družbenih dejavnosti) |
(1) Na področju družbenih dejavnosti zagotavlja občina javne službe za
izvajanje naslednjih dejavnosti: |
– osnovnošolsko izobraževanje, |
– predšolska vzgoja in varstvo otrok, |
– osnovno zdravstvo in lekarna, |
– osebna pomoč družini in |
– knjižničarstvo. |
(2) Občina lahko zagotavlja javne službe tudi na drugih področjih,
zlasti na področju glasbene vzgoje, izobraževanja odraslih, kulture,
športa in drugih dejavnosti, s katerimi se zagotavljajo javne potrebe. |
|
88. člen |
(skupno izvajanje javnih služb) |
Zaradi gospodarnega in učinkovitejšega zagotavljanja javnih služb lahko
občina skupaj z drugimi občinami ustanovi skupno pravno osebo javnega
prava za izvajanje javne službe. Občine lahko za izvajanje javne službe
podelijo skupno koncesijo. |
|
89. člen |
(občinske javne službe na področju gospodarskih dejavnosti) |
Na področju gospodarskih javnih služb ustanovi občina javne službe za:
|
– oskrbo s pitno vodo, |
– ravnanje s komunalnimi odpadki in odlaganje ostankov komunalnih
odpadkov, |
– odvajanje in čiščenje odpadnih in padavinskih voda, |
– javno snago in čiščenje javnih površin, |
– urejanje javnih poti, površin za ceste in zelenih površin,
|
– vzdrževanje občinskih javnih cest in na drugih področjih, če tako
določa zakon, |
– izgradnja plinovodnega omrežja in oskrba naselij z zemeljskim plinom. |
|
90. člen |
(druge gospodarske dejavnosti) |
Občina lahko določi kot gospodarsko javno službo tudi druge dejavnosti,
ki so pogoj za izvrševanje nalog iz njene pristojnosti ali so takšne
dejavnosti pogoj za izvrševanje gospodarskih, socialnih ali ekoloških
funkcij občine. |
|
91. člen |
(ustanovitev pravnih oseb za izvajanje javnih služb) |
Pravne osebe javnega prava, ki izvajajo občinske javne službe,
ustanavlja občina z odlokom ob upoštevanju pogojev, določenih z zakonom. |
|
92. člen |
(skupna pravna oseba za izvajanje javnih služb) |
Občina lahko zaradi gospodarnega in učinkovitega zagotavljanja
dejavnosti gospodarskih javnih služb ustanovi v okviru zaokroženih
oskrbovalnih sistemov skupaj z drugimi občinami skupno pravno osebo
javnega prava za izvajanje občinskih javnih služb. |
|
93. člen |
(izvrševanje ustanoviteljskih pravic) |
(1) Za izvrševanje ustanoviteljskih pravic v skupnih pravnih osebah
javnega prava, ki so ustanovljene za območje dveh ali več občin,
občinski sveti občin ustanoviteljic ustanovijo svet ustanoviteljic
oziroma svet koncedentov, ki ga sestavljajo župani občin ustanoviteljic.
|
(2) V aktu o ustanovitvi sveta ustanoviteljic oziroma sveta koncedentov
se določijo njihove naloge, organizacija dela in način sprejemanja
odločitev, način financiranja ter delitve stroškov med občinami. |
|
94. člen |
(zagotavljanje obveznih javnih služb) |
Občina mora zagotoviti izvajanje tistih javnih služb, ki so po zakonu
obvezne. |
|
VII. PREMOŽENJE IN FINANCIRANJE OBČINE |
|
95. člen |
(premoženje občine) |
(1) Premoženje občine sestavljajo nepremične in premične stvari v lasti
občine, denarna sredstva in pravice. |
(2) Občina mora s premoženjem gospodariti kot dober gospodar.
|
(3) O ravnanju s stvarnim in finančnim premoženjem občine odloča
občinski svet v skladu z zakonom. Občinski svet na predlog župana
sprejme letni načrt ravnanja z občinskim finančnim in stvarnim
premoženjem. Sprejeti letni načrt ravnanja izvršuje župan. Ravnanje s
stvarnim premoženjem občine se izvede po postopku in na način, ki ga
določajo zakon in drugi predpisi. |
(4) Za neodplačno pridobitev premoženja je treba predhodno pridobiti
soglasje občinskega sveta, če bi takšno premoženje povzročilo večje
stroške ali če je pridobitev povezana s pogoji, ki pomenijo obveznost
občine. |
|
96. člen |
(prihodki občine) |
(1) Občina pridobiva prihodke iz lastnih virov, davkov, taks, pristojbin
in drugih dajatev v skladu z zakonom ter od upravljanja in razpolaganja
s premoženjem. |
(2) Občina je pod pogoji, določenimi z zakonom upravičena do sredstev
finančne izravnave in drugih sredstev sofinanciranja iz državnega
proračuna. |
|
97. člen |
(proračun občine) |
(1) Prihodki in drugi prejemki ter odhodki in drugi izdatki občine so
zajeti v proračunu občine, ki ga sprejme občinski svet po postopku,
določenem v poslovniku občinskega sveta. |
(2) Občinski svet mora sprejeti proračun občine v roku, ki omogoča
njegovo uveljavitev s 1. januarjem leta, za katerega se sprejema, razen
v letu, ko se izvedejo lokalne volitve. |
(3) V skladu z zakonom je za pripravo in predložitev proračuna občine
občinskemu svetu v sprejem odgovoren župan. |
(4) Predlogi za povečanje izdatkov proračuna morajo vsebovati predlog za
povečanje prejemkov proračuna ali za zmanjšanje drugih izdatkov v isti
višini, pri čemer povečani izdatki ne smejo biti v breme proračunske
rezerve, splošne proračunske rezervacije ali v breme dodatnega
zadolževanja. |
|
98. člen |
(sestavni deli proračuna občine) |
(1) Proračun občine sestavljajo splošni del, posebni del in načrt
razvojnih programov. |
(2) Splošni del proračuna sestavljajo bilanca prihodkov in odhodkov,
račun finančnih terjatev in naložb ter račun financiranja. |
(3) Posebni del proračuna sestavljajo finančni načrti neposrednih
uporabnikov proračuna občine. |
(4) Načrt razvojnih programov sestavljajo letni načrti razvojnih
programov neposrednih uporabnikov proračuna občine, ki so opredeljeni z
dokumenti dolgoročnega načrtovanja. |
|
99. člen |
(izvrševanje proračuna občine) |
(1) Za izvrševanje proračuna je odgovoren župan. |
(2) V okviru izvrševanja proračuna ima župan pooblastila, določena z
zakonom, s predpisi, izdanimi na podlagi zakona, z odlokom o proračunu
občine ali drugimi splošnim aktom občine. |
(3) Župan mora zagotoviti izvajanje nalog notranjega finančnega nadzora
v skladu z zakonom in predpisom ministra, pristojnega za finance,
izdanim na podlagi zakona. |
(4) Župan je odredbodajalec za sredstva proračuna. Za izvrševanje
proračuna občine lahko župan pooblasti podžupana in posamezne javne
uslužbence občinske uprave. |
(5) Župan poroča občinskemu svetu o izvrševanju proračuna v skladu z
zakonom. Poročilo mora vsebovati podatke in informacije, določene z
zakonom. |
|
100. člen |
(odlok o proračunu občine) |
(1) Proračun občine se sprejme z odlokom o proračunu občine, rebalans
proračuna ali sprememba proračuna pa z odlokom o spremembi proračuna.
|
(2) Odlok o proračunu občine določa tudi višino proračunske rezervacije,
proračunskega sklada, višino odpisa dolgov, prerazporejanje sredstev ter
druge ukrepe in posebna pooblastila za izvrševanje proračuna.
|
(3) V odloku o proračunu se določi obseg zadolževanja proračuna in obseg
predvidenih poroštev ter drugi elementi, ki jih določa zakon.
|
(4) Rebalans in spremembo proračuna predlaga župan v skladu z zakonom. |
|
101. člen |
(začasno financiranje) |
(1) Če proračun občine ni sprejet pred začetkom leta, na katero se
nanaša, se financiranje občine začasno nadaljuje na podlagi proračuna za
preteklo leto in za iste programe kot v preteklem letu. |
(2) Župan sprejme sklep o začasnem financiranju v skladu z zakonom.
Sklep velja največ tri mesece in se lahko na županov predlog s sklepom
občinskega sveta podaljša še za tri mesece. |
|
102. člen |
(uporaba sredstev proračuna občine) |
Sredstva proračuna občine se smejo uporabljati, če so izpolnjeni vsi z
zakonom ali drugimi akti določeni pogoji, le za namene in v višini,
določeni s proračunom. |
|
103. člen |
(razporejanje sredstev proračuna občine) |
(1) Proračunskih sredstev ni mogoče prerazporejati, razen pod pogoji in
na način, določen z zakonom ali odlokom o proračunu občine. |
(2) Župan mora o izvršenih prerazporeditvah šestmesečno poročati
občinskemu svetu. |
|
104. člen |
(zaključni račun proračuna občine) |
(1) Po preteku leta, za katero je bil sprejet proračun, pripravi župan
predlog zaključnega računa proračuna in ga posreduje ministrstvu,
pristojnemu za finance ter ga predloži občinskemu svetu v sprejem v
rokih, določenimi z zakonom. |
(2) O sprejetju zaključnega računa proračuna obvesti župan ministrstvo,
pristojno za finance v 30 dneh po sprejemu. |
|
105. člen |
(zadolževanje občine) |
Občina se lahko dolgoročno zadolži za investicije na podlagi odloka o
proračunu, ki ga sprejme občinski svet, pod pogoji, ki jih določa zakon. |
|
106. člen |
(zadolževanje javnih podjetij in javnih zavodov) |
(1) Javna podjetja in javni zavodi, katerih ustanoviteljica je občina,
se lahko zadolžujejo in izdajajo poroštvo v skladu z zakonom in pod
pogoji, ki jih določi občinski svet. |
(2) O poroštvih za izpolnitev obveznosti javnih podjetij in javnih
zavodov, katerih ustanoviteljica je občina, odloča na predlog župana
občinski svet. |
(3) Kadar občina z eno ali več občinami ustanovi javno podjetje ali
javni zavod, o soglasju k zadolževanju odločajo občinski sveti vseh
občin ustanoviteljic. |
|
107. člen |
(finančna služba občine) |
Finančno poslovanje občine izvršuje finančna služba občine v okviru
občinske uprave ali skupnega organa občinske uprave. Opravljanje
posameznih nalog finančne službe ali notranjega finančnega nadzora sme
župan naročiti pri izvajalcu, ki izpolnjuje pogoje strokovnosti oziroma
pogoje, predpisane z zakonom in podzakonskimi predpisi. |
|
108. člen |
(javno naročanje) |
Nabavo blaga, naročanje storitev ter oddajo gradbenih del izvaja župan
občine v skladu s predpisi, ki urejajo javno naročanje. |
|
VIII. SPLOŠNI IN POSAMIČNI AKTI OBČINE |
|
1. Splošni akti občine |
|
109. člen |
(splošni akti občine) |
(1) Splošni akti občine so statut, poslovnik občinskega sveta, odloki,
odredbe, pravilniki in navodila. |
(2) Občinski svet sprejema kot splošne akte tudi prostorske in druge
načrte razvoja občine, proračun občine in zaključni račun, ki sta
posebni vrsti splošnih aktov. |
(3) Kadar ne odloči z drugim aktom, sprejme občinski svet sklep, ki je
lahko splošni ali posamični akt. |
(4) Postopek za sprejem splošnih aktov občine ureja poslovnik občinskega
sveta. |
|
110. člen |
(statut občine) |
(1) Statut je temeljni splošni akt občine, ki ga sprejme občinski svet z
dvotretjinsko večino glasov vseh članov občinskega sveta. |
(2) Statut se sprejme po enakem postopku, kot je predpisan za sprejem
odloka. |
|
111. člen |
(poslovnik občinskega sveta) |
S poslovnikom, ki ga sprejme občinski svet z dvotretjinsko večino glasov
navzočih članov, se uredi organizacija in način dela občinskega sveta
ter uresničevanje pravic in dolžnosti članov občinskega sveta. |
|
112. člen |
(odlok) |
(1) Z odlokom ureja občina na splošen način zadeve iz svoje
pristojnosti, ustanavlja organe občinske uprave in določa način
njihovega dela ter ustanavlja javne službe. |
(2) Z odlokom ureja občina tudi zadeve iz prenesene pristojnosti, kadar
je tako določeno z zakonom. |
|
113. člen |
(odredba) |
Z odredbo uredi občina določene razmere, ki imajo splošen pomen ali
odreja način ravnanja v takih razmerah. |
|
114. člen |
(pravilnik) |
S pravilnikom se razčlenijo posamezne določbe statuta ali odloka v
procesu njihovega izvrševanja. |
|
115. člen |
(navodilo) |
Z navodilom se lahko podrobneje predpiše način dela organov občinske
uprave pri izvrševanju določb statuta ali odloka. |
|
116. člen |
(objavljanje v uradnem glasilu) |
(1) Statut, odloki in drugi predpisi občine morajo biti objavljeni v
Uradnem listu Republike Slovenije in pričnejo veljati petnajsti dan po
objavi, če ni v njih drugače določeno. |
(2) V uradnem glasilu se objavljajo tudi drugi akti, za katere tako
odloči občinski svet ali drugi organ občine. |
|
2. Posamični akti občine |
|
117. člen |
(posamični akti občine) |
(1) Posamični akti občine so odločbe in sklepi. |
(2) S posamičnimi akti – sklepom ali odločbo – odloča občina o upravnih
stvareh iz lastne pristojnosti in iz prenesene državne pristojnosti. |
|
118. člen |
(odločanje o pritožbah zoper posamične akte občine) |
(1) O pritožbah zoper posamične akte, ki jih izdajo organi občinske
uprave v upravnem postopku, odloča na drugi stopnji župan, če ni za
posamezne primere z zakonom drugače določeno. Župan mora odločiti v
skladu z zakonom. |
(2) O pritožbah zoper posamične akte izdane v upravnih zadevah iz
prenesene državne pristojnosti odloča državni organ, ki ga določi zakon.
|
(3) O zakonitosti dokončnih posamičnih aktov občinskih organov odloča v
upravnem sporu pristojno sodišče. |
|
IX. VARSTVO OBČINE IN PRAVIC POSAMEZNIKOV IN ORGANIZACIJ |
|
119. člen |
(zahteva za presojo ustavnosti in zakonitosti) |
Občinski svet ali župan lahko vložita zahtevo za presojo ustavnosti in
zakonitosti predpisov države, s katerimi se posega v ustavni položaj in
v pravice občine. |
|
120. člen |
(spor o pristojnosti) |
Občinski svet ali župan lahko začneta pred ustavnim sodiščem spor o
pristojnosti, če državni zbor ali vlada s svojimi predpisi urejata
razmerja, ki so po ustavi in zakonih v pristojnosti občine. Enako lahko
postopa, če druga občina posega v njeno pristojnost. |
|
121. člen |
(upravni spor) |
Župan lahko kot stranka v upravnem sporu spodbija konkretne upravne akte
in ukrepe, s katerimi državni organi izvršujejo oblastni nadzor. Upravni
spor lahko sproži tudi, če osebe javnega in zasebnega prava z dokončnimi
upravnimi akti uveljavljajo pravice na škodo javnih koristi občine. |
|
122. člen |
(upravni in sodni postopek) |
Župan lahko vstopi v upravni ali sodni postopek kot stranka ali kot
stranski intervenient, če bi lahko bile v teh postopkih oziroma če so z
že izdanimi akti prizadete pravice in koristi občine, določene z ustavo
in zakoni. |
|
X. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE |
|
123. člen |
(prenehanje veljavnosti) |
Z dnem uveljavitve tega statuta preneha veljati Statut Občine Zagorje ob
Savi (Uradni list RS, št. 98/09 – uradno prečiščeno besedilo, 44/12 in
19/13). |
|
124. člen |
(objava in začetek veljavnosti) |
Ta statut začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu
Republike Slovenije. |
|
Št. 007-2/2015 |
Zagorje ob Savi, dne 20. aprila 2015 |
|
Župan
Občine Zagorje ob Savi
Matjaž Švagan l.r. |
|