Na podlagi 172. člena
Zakona o urejanju prostora
(Uradni list RS, št. 110/02, dop. 8/03, 58/03-ZZK-1) in 15. člena
Statuta Občine Cerkvenjak
(Uradni list RS, št. 26/99) je Občinski svet občine Cerkvenjak na 4.
izredni seji, dne 30. 6. 2004 sprejel |
O D L O K |
o spremembah in
dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega plana Občine Lenart za
obdobje 1986–2000 in družbenega plana Občine Lenart za obdobje 1986–1990
za območje Občine Cerkvenjak, spremembe in dopolnitve v letu 2002 |
1. člen |
Prostorske sestavine
dolgoročnega plana Občine Lenart za obdobje 1986–2000 (Uradni list SRS,
št. 42/87 in 24/88 in Uradni list RS, št. 20/90, 55/92, 60/93, 62/94,
56/97 in 71/98) in prostorske sestavine družbenega plana Občine Lenart
za obdobje 1986–1990 (Uradni list SRS, št. 42/87, 24/88 in 3/90 ter
Uradni list RS, št. 60/93, 62/94, 56/97 in 71/98) se spremenijo in
dopolnijo tako, da se integralno glasijo tako, kot je navedeno v 2.
členu tega odloka. |
2. člen |
1. Skupni interesi in
cilji dolgoročnega prostorskega razvoja občine |
Osnovni cilji
prostorskega razvoja na območju Občine Cerkvenjak so: ohranjanje in
varovanje okolja, skrb za ekološko ravnovesje, uravnotežena namenska
raba prostora, skladen prostorski razvoj, optimalno omrežje naselij in
poselitve, prostorske možnosti za razvojno usmerjenost posameznih
območij v občini in dobra infrastrukturna opremljenost. |
V prihodnjem obdobju
bo prostorski razvoj usmerjen v kvalitetno dograjevanje obstoječega,
poseben poudarek bo tudi na varovanju dobrin splošnega pomena in
krajinskih vrednot. Pomemben cilj je vzdrževanje enakomerne poselitve in
intenzivna izraba kmetijskih površin. |
Razvoj je v preteklih
desetletjih generiral mnoga neravnovesja v gospodarjenju s prostorom in
z naravnimi viri, zato bo nadaljnje urejanje prostora mnogo bolj kot
doslej usmerjeno k sanaciji stanja in bo v vseh pogledih podrejeno
ugotovitvam glede obstoječih in pričakovanih vplivov človekovih
dejavnosti na okolje. |
Prostorski razvoj
občine se bo odvijal usklajeno tako, da se bodo pri načrtovanju posegov
v prostor upoštevali tako vidiki razvoja kot tudi vidiki varstva okolja
v najširšem smislu. Na ta način bo mogoče uresničevati trajnostni in
uravnotežen prostorski razvoj Izogibali se bomo razvojnim težnjam, ki bi
generirale neenakomerno izrabo naravnih ali ustvarjenih danosti oziroma
razvoj enih področij na nesprejemljiv račun drugih področij. |
2. Usmeritve za
razvoj dejavnosti v prostoru |
2.1. Usmerjanje
poselitve |
Pri razvoju poselitve
bomo v največji meri upoštevali načelo izboljšanja kvalitete življenja v
bivalnem okolju. Varovali bomo dobrine splošnega pomena ter podpirali
dejavnosti, ki imajo majhne oziroma obvladljive negativne vplive na
okolje. |
Usmerjanje poselitve
bo temeljilo na konceptu zmerne koncentracije prebivalcev v občinskem
središču in ohranjanju poseljenosti podeželja. Težili bomo k ohranjanju
kvalitetnih sestavin kulturne krajine, to pa je povezano z vzdrževanjem
enakomerne poselitve, z izrabo kmetijskih površin na primerni stopnji
intenzivnosti in z zahtevo po skladnosti prostorskega razvoja z
obstoječim poselitvenim in krajinskim vzorcem. |
Ureditveno območje
naselja Cerkvenjak, ki je občinsko središče in ureditvena območja
naselij Andrenci, Peščeni vrh in Vanetina bomo razvijali v smislu
dvigovanja kvalitete bivalnega in delovnega okolja. Prostorsko se bo
širilo občinsko središče in sicer s povezovanjem že pozidanih bližnjih
območij in z zapolnjevanjem tako dobljenih prostih površin in z izrabo
komunalno opremljenih obcestnih površin. |
Druge poseljene dele
občine je potrebno predvsem ustrezno povezati med seboj, večanje
poselitvenih površin pa vezati tudi na agrarne in gozdarske dejavnoti.
Na ta način bomo vzdrževali kvalitetna kmetijska zemljišča in ohranjali
kulturno krajino. Nove posege v prostor bomo načrtovali in usmerjali
tako, da bodo v največji možni meri ohranjena krajinska razmerja v
prostoru in upoštevani zmogljivost okolja in prirodna primernost.
Predlagane rešitve za nove posege v prostor ne bodo le tehnične oziroma
ekonomske, temveč bodo vključevale tudi elemente za kvalitativno
izboljšanje grajenih in prirodnih prostorskih struktur. |
2.2. Usmeritve za
razvoj infrastrukture |
Osnovno vodilo za
načrtovanje infrastrukture bo takšna opremljenost območij in naselij, ki
bo zadovoljevala potrebe ljudi in lokalnih skupnosti. Infrastrukturne
vode bomo združevali v koridorje z namenom, da bo vizualna degradacija
prostora čim manjša. Pri načrtovanju tras bomo poleg tehnoloških rešitev
upoštevali še vidike varstva okolja in v okviru tega zlasti varstva
naravne dediščine, kmetijskih zemljišč in gozdov. |
Na področju prometa
bomo aktivnosti usmerjali v izboljšanje propustnosti posameznih
prometnih smeri ter v izboljšanje kvalitete prometnega omrežja. Predvsem
odročnejše kraje bomo na zadovoljiv način povezali z urbanimi centri in
zaposlitvenimi središči. |
Na področju komunalne
infrastrukture bomo zagotavljali zadostne količine kakovostne pitne vode
na celotnem območju občine ter varovanje izvirov pitne vode, ki lahko
služijo kot lokalna zajetja. Območja, kjer vodooskrba ni urejena in
naselja bodo prednostna pri širjenju vodovodnega omrežja. |
Na celotnem območju
občine bomo s sistemom lokalnih kanalizacijskih vej in greznic
zagotavljali izboljšanje bivalnega standarda in preprečevali polucije
vodotokov in okolja. |
2.3. Usmeritve za
varovanje in razvoj naravnih in z delom pridobljenih vrednot okolja |
Naravne dobrine in
krajinske vrednote prostora je potrebno varovati pred razvrednotenjem,
že zgrajene danosti pa vključiti v naravno okolje. Nove posege v prostor
bomo načrtovali in usmerjali tako, da ne bodo prizadeta ekološka in
krajinska razmerja v prostoru. Pri tem bo poseben poudarek na ohranjanju
biotske raznovrstnosti in preprečevanju degradacij površinskih
vodotokov. |
2.3.1. Usmeritve za
rabo kmetijskih zemljišč |
V največji meri bomo
varovali kmetijska zemljišča, saj je v obdelovanju kmetijskih zemljišč
pomemben delež oblikovanja in vzdrževanja pejsažnih kvalitet in videza
kulturne krajine. Raba, izkoriščanje in urejanje kmetijskih zemljišč bo
trajnostno naravnano, to je takšno, da bodo trajno ohranjene lastnosti
teh zemljišč, ki so pomembne za njihove kmetijsko pridelovalne, ekološke
in krajinotvorne funkcije. V zvezi z navedenim bodo zlasti ohranjena in
varovana najboljša kmetijska zemljišča, ki so najprimernejša za
kmetijsko obdelavo. Tudi druga kmetijska zemljišča so prvenstveno
namenjena kmetijski proizvodnji. |
Najboljša kmetijska
zemljišča bomo za nekmetijsko rabo namenjali le izjemoma, če ne bo
mogoče uporabiti zemljišč, ki so manj primerna za kmetijsko proizvodnjo
in le tam, kjer bo izkazan širši družbeni interes ter v primerih, ki jih
navaja zakonodaja s področja kmetijskih zemljišč. |
Usposabljanje
kmetijskih zemljišč se bo izvajalo tako v ravninskih predelih kot tudi v
hribovitem svetu občine in v skladu s planom urejanja kmetijskih
zemljišč. Z agrarnimi ukrepi bo postopno zmanjšana razdrobljenost
oziroma prostorska nepovezanost kmetijskih zemljišč, ki je ovira
intenziviranju kmetijske proizvodnje. |
Agromelioracije v
hribovitih predelih občine bodo preko izboljševanja pogojev za obdelavo
služile tudi preprečevanju zaraščanja kmetijskih zemljišč. Agrarne
operacije se bodo nanašale tudi na obnovo nasadov sadja in vinogradov na
absolutnih legah, kar bo vzpodbujeno z uporabo integrirane in ekološke
pridelave. |
2.3.2. Usmeritve za
rabo gozdnih zemljišč |
Gozdovi združujejo
vrsto pomembnih funkcij, kot so: poleg lesnoproizvodne in splošno
koristne funkcije imajo varovalno funkcijo – pred erozijo in pretiranim
onesnaževanjem, so regenerator kulturne krajine in izravnalno območje za
večje negozdne površine. |
Pri gospodarjenju z
gozdovi bo pomembno uresničevanje naslednjih temeljnih razvojnih ciljev:
|
– sonaravno ter
večnamensko gospodarjenje, usklajeno z načeli varstva okolja in naravnih
vrednot, |
– trajno in optimalno
delovanje gozdov kot ekosistema in |
– trajno
uresničevanje vseh funkcij gozda (ekološke, socialne, proizvodne) ne
glede na lastništvo. |
Strategija
gospodarjenja z gozdovi bo vključevala tak pristop k sečnji, ki bo
usklajena z dejansko zmogljivostjo gozdov in bo usmerjena predvsem na
hirajoče sestoje. Vitalnost gozdov pa bomo izboljšali s pravilno in
rastišču primerno izbiro drevesnih vrst ter intenzivno nego mladih
sestojev. |
Z gozdovi bomo
gospodarili sonaravno in zagotavljali skladno razmerje med različnimi
funkcijami gozda. Skrbeli bomo za obnovo gozdov, sanirali hirajoče
gozdove in ohranjali tiste enklave negozdnih površin, ki imajo velik
ekološki pomen. Raba, izkoriščanje in urejanje gozdov bo sonaravno in
takšno, da bodo gozdovi in njihove številne funkcije ohranjeni. Pri
urejanju prostora in zlasti pri lociranju nove infrastrukture v prostor
bo v čim večji meri preprečeno drobljenje zaokroženih gozdnih območij.
Med posameznimi gozdnimi območji je potrebno poskrbeti za ekološke
koridorje, ki so pomembni za ohranitev ekoloških funkcij gozdov, na
degradiranih gozdnih površinah pa za obnovo gozda. |
Območij, poraslih z
gozdnim drevjem, načelno ne bomo namenjali za pozidavo. |
2.3.3. Usmeritve za
rabo in izkoriščanje vodnih virov |
Raba in izkoriščanje
vodnih virov bosta služili predvsem oskrbi z vodo, pri čemer ne bodo
okrnjene bistvene lastnosti vodnih virov v prostoru in ne bo ogrožen
njihov obstoj ter kakovost. Izvedeni bodo ukrepi za varstvo in zaščito
obstoječih, načrtovanih in potencialnih vodnih virov. |
2.3.4. Usmeritve za
vodnogospodarsko dejavnost |
Vodnogospodarsko
dejavnost bomo usmerjali v reševanje poplavnih območij in jo povezovali
s kmetijskimi ureditvami in oskrbo s pitno vodo. Upoštevana bo naravna
dinamika in sonaravno urejanje odtočnega režima z ohranjanjem naravne
retencijske sposobnosti prostora. Tiste rabe, ki bi lahko spremenile
odtočni režim, bodo usmerjene izven omenjenega prostora. Za dosego cilja
obrambe pred ekstremnim delovanjem voda (in preprečitve škode v naseljih
ter na infrastrukturnih objektih) bo poskrbljeno, da bodo ekstremne vode
čim dlje zadrževane na mestu nastanka in da bodo izvedeni preventivni
hidrotehnični ukrepi. Degradirana in ogrožena obvodna območja bodo
sanirana z renaturacijami vodotokov in pripadajočih vplivnih območij, z
vzpostavitvijo nadomestnih habitatov in uvajanjem posebnih režimov rabe
tega prostora. Urejanje vodotokov je v občini potrebno tudi za odvodnjo
za potrebe osuševanj in namakanj kmetijskih zemljišč in za odpravljanje
posledic erozije ter hudourniškega delovanja. V okviru
vodnogospodarskega planiranja bo poskrbljeno za usklajevanje
vodnogospodarskih in sočasnih poselitvenih, prometnih, naravovarstvenih,
gozdnogospodarskih, elektroenergetskih, krajinskih in kmetijskih rešitev
v zvezi z urejanjem in zaščito prostora. V okviru omenjenega
usklajevanja bo preprečena okrnitev bistvenih lastnosti vodotokov v
prostoru in zagotovljen njihov nadaljnji obstoj, predvsem pa bodo
preprečene spremembe vodnega režima na pretežno naravno ohranjenih
vodotokih. |
2.3.5. Usmeritve za
odvodnjavane in čiščenje odpadnih voda |
Osnovne naloge na tem
področju bodo odvodnja in čiščenje odpadnih voda zaradi zaščite okolja
zlasti vodnih virov in površinskih vodotokov in zagotovitev komunalnega
standarda ter sanitarno higienske varnosti občanov. Prioritetna bo
izgradnja kanalizacije na že urbaniziranih območjih v bližini obstoječih
in bodočih vodnih virov. |
Zastavljeni cilji
tega komunalnega področja so: |
– izgradnja
kanalizacijskih omrežij primarnih zbiralnikov, čiščenje odpadnih voda v
čistilnih napravah, |
– spremljanje
izgradnje novih stanovanjskih, gospodarskih in infrastrukturnih objektov
z izgradnjo kanalizacijskega omrežja, |
– odvodnja odpadnih
voda industrijskih in drugih onesnaževalcev z javnim kanalizacijskim
sistemom le pod pogojem, da le-ti izvedejo predčiščenje svojih odpadnih
voda. |
2.3.6. Usmeritve za
varovanje naravne in kulturne dediščine |
Naravne vrednote in
nepremična kulturna dediščina predstavljajo z vidika ohranjanja biotske
raznovrstnosti, kulturne identitete in kvalitete bivalnega okolja zelo
pomembno prvino. Spričo tega bodo aktivno vključene v urejanje prostora,
njihovo ohranjanje, celostno oziroma integralno varstvo, primerna raba,
izboljšanje stanja, vzdrževanje in predstavitev pa bodo ena od usmeritev
za druge dejavnosti v prostoru. |
S sistemom varstva
naravnih vrednot in nepremične kulturne dediščine se zagotavljajo pogoji
za ohranitev lastnosti teh sestavin prostora. Del tega sistema varstva
so v okviru občinskega prostorskega plana opredeljena primerna namenska
raba prostora in planske usmeritve, merila ter pogoji za poseganje v
prostor. V sklop ukrepov varstva naravnih vrednot in nepremične kulturne
dediščine lokalnega pomena sodi tudi zaščita le-teh z občinskim odlokom.
Zaščita z odloki predstavlja enega od kriterijev za združevanje in
porabo sredstev za sanacijo poškodovanih naravnih vrednot oziroma
dediščine. |
Pri prostorskem
načrtovanju bodo med ostalim upoštevane tudi naslednje usmeritve in
priporočila: |
– usmerjati razvoj
dejavnosti v prostoru tako, da bodo le-te ustvarjale ali ohranjale
kvalitetna razmerja v krajini in da bodo prostorsko in časovno
kontinuirane; |
– ohranjati značilno
naselbinsko, krajinsko in arhitekturno tipologijo in morfologijo;
|
– varovati in
ustrezno upoštevati vredne kamnine, geološke profile, naravno pogojene
reliefne oblike tal in rastje, enako pa tudi površinske in podtalne
vode; |
– varovati strnjena
življenjska območja prostoživečih živali in migracijske poti živali ter
ohranjati biotope redkih in ogroženih rastlinskih ter živalskih vrst;
|
– varovati ekosisteme
z visoko stopnjo naravne ohranjenosti, z veliko pestrostjo habitatov
oziroma vrst ter redke ekosisteme ter preprečiti degradacijo ekosistemov
nasploh; |
– pri gradnji večjih
utrjenih površin zagotoviti ukrepe za zagotavljanje povečane
infiltracije in/ali zadrževanja padavin. |
Izhajajoč iz zgoraj
navedenega so globalni cilji dolgoročnega razvoja v prostoru občine
naslednji: |
– skrb za ekološko
ravnovesje, |
– izboljšanje in
varovanje okolja, |
– ohranjanje
poseljenosti celotnega prostora občine, |
– smotrno razmeščanje
dejavnosti in skladen razvoj vseh območij v občini, |
– uravnotežena
namenska raba prostora, |
– prostorske možnosti
za razvoj pomembnejših naselij v občini, |
– dobra
infrastrukturna opremljenost celotnega poseljenega dela občine. |
3. Zasnove razvoja
dejavnosti v prostoru – organizacija dejavnosti in namenska raba
prostora |
Zasnove razvoja in
organizacije dejavnosti v prostoru ter rabe prostora temeljijo na ciljih
in usmeritvah urejanja prostora v občini ter upoštevajo sedanjo rabo in
prostorske omejitve, primernost prostora za posamezne dejavnosti,
potrebe poselitve in nanjo vezanih infrastrukturnih omrežij ter potrebe
po zmanjšanju obstoječih konfliktnih situacij med različnimi dejavnostmi
in rabami prostora. |
Zasnova namenske rabe
prostora je prikazana na karti št. 2 "Zasnova namenske rabe prostora." |
3.1. Kmetijska
zemljišča |
Na območju Občine
Cerkvenjak je 983,62 hektarjev zemljišč, ki na podlagi njihovih naravnih
lastnosti, lege, oblike in velikosti parcel sodijo med najboljša
kmetijska zemljišča, to so zemljišča, ki so najprimernejša za kmetijsko
pridelavo, pri tem pa je že upoštevano, da se je zaradi spreminjanja
namembnosti skupna površina zmanjšala za 1,63 hektarja in sicer za
namene posamične stanovanjske gradnje, širitve kmečkih gospodarstev,
širitve ureditvenega območja naselja Cerkvenjak in oblikovanja nove
obrtno proizvodne cone. |
Namembnost najboljših
kmetijskih zemljišč se je spremenila izjemoma zaradi širšega družbenega
interesa, ugotovljenega v prostorskih sestavinah dolgoročnega in
srednjeročnega plana občine in v skladu z zakonom o kmetijskih
zemljiščih. |
Druga kmetijska
zemljišča, ki obsegajo 471,51 hektarjev, so manj primerna za kmetijsko
obdelavo, imajo pa pomembno vlogo pri oblikovanju kulturne krajine in
krajinskega pejsaža pa tudi izvajanju rekreacije na prostem in
predstavljajo potencialni prostor za namene poselitve. S tem planom se
je površina drugega kmetijskega zemljišča zmanjšala za 8,17 hektarja
zaradi širitve ureditvenega območja naselja Cerkvenjak, Peščeni vrh in
Vanetina in zaradi stanovanjske gradnje in druge gradnje izven
ureditvenih območij naselij. Spreminjanje namembnosti drugega
kmetijskega zemljišča je mogoča le z upoštevanjem kriterijev za
usmerjanje poselitve. |
Agromelioracije –
obnove trajnih nasadov opredeljujemo na zemljiščih primernih leg za
sadjarsko in vinogradniško proizvodnjo in so razvidne iz kartografske
dokumentacije k planu. Opredeljene so na manjših kmetijskih površinah,
kjer je možno usposobiti kmetijska zemljišča za boljšo proizvodnjo in
lažjo obdelavo s planiranjem, krčenjem drevesne zarasti in grmičevja,
sanacijo posameznih izvirov vode, apnenjem in založnim gnojenjem.
|
Hidro- in
agromelioracija ter komasacija je načrtovana na levi in desni strani
potoka Drvanja na površini 235 ha, vendar le z delom površine na območju
Občine Cerkvenjak. |
Agromelioracije v
obliki namakanja so predvidene zaradi zagotavljanja nemotene preskrbe
rastlin z vodo. Predvidena je izgradnja manjših namakalnih sistemov,
preskrba z vodo pa bo možna iz za te namene izvedenih mikro akumulacij z
zajezitvijo ali izvedbo bazena. Območja namakanja oziroma namakalne
površine so načrtovane na naslednjih območjih: |
1. Območje Firbas –
Stanetinci |
Za namakanje so
predvidene vrtnine na prostem in v plastenjakih na površini 3,70 ha, kot
je prikazano na kartah Boreci 3,13. Vir vode bo obstoječi bazen in
predvidena akumulacija ob gozdu in njivi. |
2. Območje Firbas –
Cogetinci |
Za namakanje je
predviden intenzivni nasad na površini 1 ha, ki bo razširjen še za 1 ha,
tako da bo skupna namakalna površina 2 ha. Površina je prikazana na
karti Radgona 44. Vodni vir bo akumulacija vode v dolini pod nasadom,
južno od kmetije. |
3. Območje Zagoršek –
Cerkvenjak |
Za namakanje je
predviden intenzivni nasad jablan na površini 3 ha, ki je prikazana je
na karti Boreci 2,12. Vodni vir bo vodna nabira, nastala z zajezivijo
potoka v močvirnatem gozdu pod nasadom. Možen je tudi akumulacijski
bazen na travniku ob lokalni cesti. |
Pred izdelavo
projektne dokumentacije za zgoraj navedene agrarne operacije morajo biti
ustrezno upoštevane omejitve, ki jih za izvedbo agrarnih operacij
postavljajo morebitni sočasni oziroma drugi uporabniki prostora, na
katerem so agrarne operacije predvidene in sicer varstvo naravne in
kulturne dediščine, novogradnja in/ali rekonstrukcija cest, regulacije
vodotokov ipd. Agrarne operacije je potrebno zasnovati in izvesti
celovito in sonaravno, ne pa zgolj v minimalnem tehničnem obsegu.
|
Zasnova agrarnih
operacij je prikazana na karti št. 3. "Zasnova agrarnih operacij,
vodnogospodarskih ureditev in vodnih virov". |
Kmetijski prostor ni
le proizvodni prostor za pridobivanje hrane, temveč tudi naselitveni,
rekreacijski in okoljevarstveni prostor, ki poleg tega mnogo prispeva k
videzu kulturne krajine. Kot takega ga je potrebno upoštevati pri vsakem
posegu v prostor in zlasti skrbeti za čim manjšo okrnjenje njegove
naravne prvobitnosti. Posamezna območja kmetijskega prostora bodo
namenjena sočasni rabi prostora s strani dveh ali več dejavnosti, kot
npr. še rekreacija in turizem, pri čemer se te dejavnosti ne smejo
izključevati oziroma ovirati druga druge. |
Kmetijska zemljišča
so prikazana na karti št. 2 "Zasnova namenske rabe prostora." |
3.2. Gozdovi |
Po planu je v Občini
Cerkvenjak skupno 716,82 hektarjev gozdnih površin, upoštevaje pri tem,
da so posegi v gozd predvideni na površini 1,62 hektarja. |
Vsa gozdna zemljišča
imajo funkcijo lesnoproizvodnega gozda, načrtovane pa so pogozditve
manjvrednih gozdnih zemljišč. |
Površine, ki jih
pokrivajo gozdovi, so prikazane na karti št. 2 "Zasnova namenske rabe
prostora." |
3.3. Vodni viri in
vodnogospodarske ureditve |
3.3.1. Vodni viri |
Na območju občine so
trije vodni izviri manjših kapacitet, ki pa ne omogočatjo obsežnejše
organizirane oskrbe prebivalcev s pitno vodo, zato je v preteklosti
prebivalstvo koristilo pitno vodo lastnih vodnjakov. Danes se del
območja območje občine oskrbuje z vodo iz vodovodnega sistema Ptuj,
predvidena pa je tudi povezava s sistemom Mariborskega vodovoda. Zaradi
varnosti vodooskrbe, možnosti namakanja in zaradi ohranjanja etnološke
dediščine načrtuje občina obnovo oziroma revitalizacijo vodnjakov pa
tudi črpališč, ki so v preteklosti omogočala oskrbo z vodo. |
Varovanje in zaščito
obstoječih, predvidenih in potencialnih nevarovanih vodnih virov bomo še
nadalje izvajali z aktivnimi in pasivnimi ukrepi. Za zaščito vodnih
virov je sprejet Odlok o varovanju virov pitne vode (Uradni list RS, št.
4/00), ki določa varstvene pasove in ukrepe za zavarovanje vode in
črpališč pred onesnaženjem. Z varstvenim režimom je zagotovljena
najvišja stopnja varovanja podtalnice vodnih rezervatov. Na območju
vodnih virov niso dovoljeni posegi, ki bi zmanjšali izdatnost ali
ogrožali neoporečnost vode, zato ima na teh območjih varstvo voda
prednost pred kmetijsktvom. |
Zasnova vodnih virov
je prikazana na karti št. 3. "Zasnova agrarnih operacij,
vodnogospodarskih ureditev in vodnih virov". |
3.3.2.
Vodnogospodarske ureditve |
Na področju
gospodarjenja z vodami bo upoštevana naravna dinamika in sonaravno
urejanje odtočnega režima z ohranjanjem naravne retencijske sposobnočsti
prostora. Tiste rabe, ki bi lahko sprememnile odtočni režim, bomo
usmerjali izven omenjenega prostora. S preventivnimi hidrotehničnimi
ukrepi bomo ekstremne vode zadrževali čim dlje na mestu nastanka.
Omrežje vodotokov bomo urejali z regulacijami in drugimi
vodnogospodarskimi ureditvami zaradi zaščite pred visokimi vodami in
poplavami, s čemer bomo dosegli povečanje aktivnih kmetijskih zemljišč.
Poplavna območja so prikazana na površinah, ki so ogrožene z visokimi
vodami s povratno dobo večjo od 20 let, gradnja objektov na teh območjih
pa je prepovedana. |
Skrajni zahodni del
območja občine meji na Severni obrobni jarek in se nahaja v poplavnem
območju reguliranega potoka Drvanja. Poplavno ogrožena so še območja ob
reguliranem Brengovskem potoku ter ob Stanetinskem, Andrenskem in
Župetinskem potoku. |
Glede ohranjenosti
vodotokov po naravovarstvenih merilih sodita Stanetinski in Smolinski
potok med dobro naravno ohranjene potoke, Cogetinski potok je naravno
ohranjen v svojem zgornjem toku, v prehodu v sosednjo občino pa preide
med srednje ohranjene vodotoke, enako kot potok Drvanja. |
Zasnova
vodnogospodarskih ureditev je prikazana na karti št. 3 "Zasnova agrarnih
operacij, vodnogospodarskih ureditev in vodnih virov". |
3.4. Mineralne
surovine |
Na območju občine ni
nahajališč kovinskih ali nekovinskih mineralnih surovin. Ugotovljeno pa
je nahajališče energetske mineralne surovine, zato je celotno območje
občine zajeto v raziskovalni prostor nafte in plina ter geotermičnega
energetskega vira, ki je prikazan na karti št. 5 "Zasnova energetskega,
poštnega in telekomunikacijskega omrežja ". |
3.5. Naravna in
kulturna dediščina |
Naravne vrednote in
nepremična kulturna dediščina obsegajo več območij občine in
predstavljajo z vidika ohranjanja biotske raznovrstnosti, kulturne
identitete in kvalitete bivalnega okolja zelo pomembno prvino. Spričo
tega bodo aktivno vključene v urejanje prostora, njihovo ohranjanje,
celostno oziroma integralno varstvo in primerno rabo, izboljšanje
stanja, vzdrževanje in predstavitev pa bodo ena od usmeritev za druge
dejavnosti v prostoru. |
3.5.1. Naravna
dediščina |
V okviru skrbi za
ohranjanje narave bo na področjih urejanja prostora in varstva okolja
poleg ohranjanja biotske raznovrstnosti rastlin in živali pozornost
posvečena zlasti naravnim vrednotam. Le-te so redki, dragoceni ali
znameniti naravni pojavi in drugi vredni deli žive ali nežive narave,
naravna območja, ekosistemi, krajina ali oblikovana narava. |
Na območjih naravne
dediščine je pri pripravi prostorskih izvedbenih aktov obvezno treba
upoštevati smernice republiškega dolgoročnega plana in naravovarstvene
smernice, ki jih izdela pristojna javna strokovna služba za varstvo
narave. Za vse posege na območja naravnih vrednot in ekološko pomembnih
območij je potrebno predhodno pridobiti naravovarstveno soglasje.
|
Območja naravne
dediščine, ki so ogrožena zaradi neprimerne rabe, nelegalne gradnje in
posledic vseh vrst onesnaževanja, bomo v prostorskih izvedbenih aktih
obravnavali kot območja sanacij s podrobnejšimi ukrepi za izboljšanje
stanja. |
Na območju občine sta
evidentirani dve naravni vrednoti: |
1. Stanetinski potok
z obrežjem kot območje pričakovanih naravnih vrednot in |
2. mokrotni travnik v
Cogetincih, habitat ogroženih živalskih vrst. |
Območja evidantiranih
naravnih vrednot so prikazana na karti št. 8 "Zasnova varstva naravne
dediščine". |
3.5.2. Kulturna
dediščina |
Kulturna dediščina na
območju občine so območja in kompleksi, grajeni ali drugače oblikovani
objekti, ki se nanašajo na arheološko, profano stavbno in sakralno
dediščino. Seznam območij in objektov kulturne dediščine je opredeljen v
Strokovni podlagi za varstvo kulturne dediščine, ki jo je izdelal Zavod
za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Območna enota Maribor. Del
kulturne dediščine je že zavarovan z Odlokom o razglasitvi kulturnih in
zgodovinskih spomenikov v Občini Lenart v letu 1992 (Uradni list RS, št.
24/92). Poleg zavarovanih območij in objektov kulturne dediščine je na
območju občine več primerov evidentiranih in za zavarovanje predlaganih
območij in objektov kulturne dediščine, razvidnih iz Strokovne podlage
za varstvo kulturne dediščine. |
Namen varovanja
območij kulturne dediščine, še posebej kulturnih spomenikov, je
izboljšanje stanja in ohranjanje spomenikov, njihovo redno vzdrževanje
in dostopnost. Pri izdelavi urbanistične dokumentacije je potrebno
upoštevati tako določila in režime varovanja iz Odloka kot tudi
podrobnejša varstvena merila in režime za posamezen tip enote kulturne
dediščine iz Strokovne podlage. Skladno z Zakonom o varstvu kulturne
dediščine (Uradni list RS, št. 7/99) je potrebno v postopkih sprejemanja
prostorskih izvedbenih aktov pridobiti kulturnovarstveno mnenje, prav
tako je treba pri vseh posegih na območjih in objektih kulturne
dediščine pridobiti kulturnovarstvene akte. |
S proračunskimi viri,
sredstvi imetnikov spomenikov in z drugimi viri bomo postopno sanirali
ter prezentirali najpomembnejšo kulturno dediščino. |
Območja varstva
kulturne dediščine so prikazana na karti št. 8 "Zasnova varstva kulturne
dediščine". |
3.6. Območja za
rekreacijo v naravnem okolju in območja za turizem |
Za potrebe rekreacije
bomo urejali zelene površine znotraj oziroma ob naseljih ter rekreacijo
navezovali na obstoječa območja s turistično funkcijo (izletniški,
kmečki, lovski, zimsko športni, obvodni turizem). Pri tem bodo posebej
upoštevane dostopnost, naravne znamenitosti, kulturni in zgodovinski
spomeniki ter krajinske kvalitete prostora. Rekreacijska območja bomo
urejali na način, ki ne bo rušil naravnega ravnovesja v krajini. |
3.7. Sanacija
naravnih virov |
Stopnja onesnaženosti
naravnih virov, s katero se srečujemo tudi na območju Občine Cerkvenjak,
določa naslednje skupne cilje: |
– preprečevati
nevarnosti in nova žarišča onesnaževanja ter pri različnih dejavnostih
zmanjšati tveganje za poškodbo okolja, |
– ohranjati kakovost
še neonesnaženih ali zmerno onesnaženih območij, |
– izboljšati
kvaliteto zraka, |
– doseči možno
stopnjo čistosti vode potoka Drvanja in zmanjšati nevarnost onesnaženja,
|
– varno in gospodarno
ravnati z odpadki in sanirati odlagališča, |
– zmanjšati hrup,
onesnaženost tal in ionizirajoča sevanja. |
Zmanjšanje nevarnosti
za okolje bo zagotavljeno med drugim tudi z ekološko varno proizvodnjo,
transportom in uporabo zaščitnih sredstev za potrebe kmetijstva, nadalje
s sanacijo ostankov zaščitnih sredstev in z zbiranjem, reciklažo ter
uničevanjem embalaže zaščitnih sredstev. |
Za uresničitev
navedenih ciljev bodo pomembne zakonska podpora, večja ekološka
osveščenost, ustrezno razmeščanje dejavnosti v prostoru, podprto s
celovitimi presojami vplivov posegov na okolje in upoštevanje načela
"povzročitelj plača". |
Cilj sanacije zraka
je izboljšati njegovo kvaliteto tako, da koncentracije škodljivih snovi
nikjer v občini ne bodo presegale mejnih vrednosti, kar bomo dosegli s
prehodom na primernejše vrste goriv. |
Ob načrtovanju
rekonstrukcij in novogradenj prometnega omrežja bomo presodili tudi
ekološke vplive. |
Onesnaženost voda in
zmanjšanje neoporečnosti zalog pitne vode v občini bomo preprečevali z
ukrepi, kot so: |
– gradnja
kanalizacije in čistilne naprave, |
– saniranje opuščenih
površinskih kopov, |
– prehod na način
kmetovanja, ki upošteva rabo ekološko primernejših gnojil in zaščitnih
sredstev, |
– zmanjšanje tveganja
z ustrezno izvedbo gospodarskih in drugih objektov ter transportnih poti
ali s preselitvijo rizičnih dejavnosti, |
– vzpostavitev
katastra posebnih odpadkov in nevarnih snovi. |
Ravnanje z odpadki
obsega sistema ločenega zbiranja odpadkov (zlasti posebnih) na izvoru,
ureditev rednega odvoza na celotnem območju občine in kompostiranje
biološko razgradljivih odpadkov. V okviru medobčinskega projekta
sodeluje občina pri nadaljevanju aktivnosti za določitev lokacije
regijskega centra za ravnanje s komunalnimi odpadki in njegovo
izgradnjo. |
Komunalni odpadki na
območju občine se v okviru sistema za ravnanje odpadkov zbirajo,
deponirajo in odvažajo ločeno glede na vrsto in materialni izvor
odpadka. Odlagajo se na odlagališču komunalnih odpadkov sedanje Občine
Lenart. |
Hrupnost bomo
preprečevali in postopno zmanjševali z upoštevanjem meril glede
hrupnosti in protihrupnih ukrepov v vseh fazah prostorskega planiranja
in urbanističnega načrtovanja, pri prometnih ureditvah, pri
projektiranju, izboru gradbenih materialov in izvedbi objektov.
|
Za ugotavljanje in
zmanjševanje onesnaženosti tal bo potrebno vzpostaviti sistem meritev,
preprečevati industrijske emisije in izvajati nadzor nad rabo kemičnih
snovi v kmetijstvu. |
3.8. Poselitev |
Zasnova poselitve
teži k ohranjanju obstoječe poseljenosti ter usmerjanju gradnje predvsem
v občinsko središče in v ureditveno območje lokalnega središča. V teh
naseljih bomo zagotovili stavbna zemljišča, komunalno opremo in oskrbne
ter storitvene dejavnosti, ki bodo služile tudi širšemu zaledju.
|
Pri razvoju poselitve
bo med drugim upoštevano načelo optimalne izrabe že zgrajenih kapacitet
energetske in komunalne infrastrukture. |
Pri poseljevanju
podeželja bomo ohranjali obstoječe poselitvene značilnosti, ki jih
pogojujejo prirodne razmere in značilen sistem izrabe zemljišč:
razvejane obcestne vasi oziroma suburbana naselja v dolinskem svetu in
zaselki ter razpršeno razmeščene kmetije. Naselja, za katera niso
opredeljena ureditvena območja in prostorsko predstavljajo zaselke ali
gručasto razporejene zgradbe, bomo razvijali izključno v povezavi z
agrarno funkcijo, saj leže v povsem agrarnem območju, kjer bi z
uvajanjem kakršnekoli urbanizacije dosegli nazaželjene posledice
drobljenja posesti in konflikte med obstoječimi tradicionalnimi
strukturami in novimi urbanimi tvorbami. |
S prostorskimi ukrepi
bomo prispevali, da bodo tudi manjša naselja in območja s pretežno
kmetijsko dejavnostjo pridobila nove razvojne možnosti in kakovosti
(infrastrukturna opremljenost). Oblikovno bomo vsa naselja razvijali po
urbanističnem konceptu, ki bo upošteval zasnovo naselbinskega jedra in
pokrajinske značilnosti. |
Ohranjali bomo
razpršeno poselitev, ki omogoča izrabo prirodnih danosti za kmetijstvo,
gozdarstvo in spremljajoče dejavnosti, z novogradnjami pa ne bomo
spreminjali značilnega pokrajinskega vzorca. |
Pri ureditvi
kmetijskih zemljišč, ki spadajo k posameznim kmetijam, je potrebno
zagotoviti možnosti za nadomestno oziroma dodatno gradnjo stanovanjskih
in gospodarskih objektov za potrebe zaokrožitve in/ali izpopolnitve
dejavnosti na kmetiji za dopolnilno proizvodno in turistično dejavnost.
|
Izven ureditvenih
območij naselij bo na drugih kmetijskih zemljiščih gradnja novih
objektov možna kot zaokrožitev oziroma razširitev obstoječih zaselkov,
zunaj zaselkov bo gradnja novih objektov možna v povezavi z obdelavo
določenega obsega kmetijskih zemljišč. |
Na najboljših
kmetijskih zemljiščih bo, če ni mogoče uporabiti manj primernih
zemljišč, v skladu z Zakonom o kmetijskih zemljiščih možna: |
– gradnja objektov,
ki neposredno služijo primarni kmetijski proizvodnji, če za to ni mogoče
uporabiti funkcionalnih zemljišč kmetije, vendar morajo novi objekti
predstavljati strnjeno celoto z obstoječimi objekti kmetije,
|
– gradnja objektov za
urejanje vodnega režima, |
– širitev pokopališč,
|
– gradnja objektov za
namene obrambe. |
Prostor bomo urejali
na način, ki bo ob upoštevanju razvojnih teženj in sprememb v osnovi
ohranjal prvotno zasnovo poselitve in izrabe tal. Pri tem bo izhodišče
uvrščenost območja občine glede identitete prostora v t.i.
slovenjegoriško arhitekturno regijo, za katero so značilna razložena
naselja. |
Podrobno bodo načini
urejanja in pogoji ter kriteriji za poseganje v podeželski prostor
opredeljeni v ustreznem prostorskem izvedbenem aktu. |
Urejanje prostora bo
v veliki meri usmerjeno tudi v saniranje in preprečevanje nelegalne
gradnje. |
Načini urejanja
prostora s prostorskimi izvedbenimi akti so prikazani v karti št. 10
“Zasnova načinov urejanja s prostorskimi izvedbenimi akti”. |
3.8.1. Funkcije
naselij v omrežju naselij |
Omrežje naselij v
občini izhaja iz osnovnega koncepta poselitve, ki predvideva
policentrični razvoj urbanih središč in približno enakomeren komunalni
razvoj na celotnem območju občine. |
Naselje Cerkvenjak je
po klasifikaciji glede na oskrbne in storitvene dejavnosti opredeljeno
kot središče občinskega pomena. Svojo tovrstno vlogo bo okrepilo z
izpopolnjevanjem in širjenjem terciarnih in kvartarnih dejavnosti
(trgovina, kultura, izobraževanje, uprava, zdravstvo...). |
Status lokalnega
središča imata naselji Vanetina in Peščeni vrh. Ti dve naselji imata
zaradi svoje lege nekatere osnovne oskrbne in storitvene dejavnosti.
|
V občinskem središču,
kjer današnji obseg oskrbnih in storitvenih dejavnosti še ne dosega
potrebnega nivoja glede na plansko funkcijo, bomo z ustrezno politiko
opremljanja stavbnih zemljišč ter drugimi lokacijskimi možnostmi
spodbujali dopolnitev teh dejavnosti. |
V ostalih naseljih ne
bomo vzpodbujali razvoja oskrbnih, storitvenih in proizvodnih
dejavnosti, ki bi presegale zgolj lokalni nivo, in sicer z namenom, da
se ohrani značilnost podeželskih krajev. |
Omrežje centralnih
naselij, njihova vloga v tem omrežju in velikost je prikazana na karti
št. 1 "Zasnova poselitve in funkcij naselij". |
3.8.2. Ureditvena
območja naselij, razpršena poselitev in razpršena gradnja |
Ureditvena območja
naselij so prostorske enote planskega značaja, kamor v skladu z zasnovo
policentrične poselitve usmerjamo stanovanjsko in drugo gradnjo. Namen
prostorskega zaokroževanja naselij je v prvi vrsti omogočanje optimalnih
komunalnih in infrastrukturnih ureditev, ustvarjanje ustreznega
oskrbnega sistema in ohranjanje najboljših kmetijskih zemljišč.
|
Na območju Občine
Cerkvenjak imatjo ureditveno območje naslednja naselja: Cerkvenjak,
Andrenci, Peščeni vrh in Vanetina. |
Vsa zemljišča znotraj
ureditvenih območij naselij in drugih ureditvenih območij so stavbna
zemljišča, razen tistih, ki po zakonu niso stavbna zemljišča kot so
proste zelene površine in vodne površine. Stavbna zemljišča na območju
naselij bomo urejali skladno z razvojem naselij za potrebe gospodarstva,
stanovanjske in druge gradnje. |
Za širitev
ureditvenih območij naselij bomo, kjer bo to mogoče, uporabili manj
pomembne kmetijske ali gozdne površine in le izjemoma najboljša
kmetijska zemljišča. Prvenstveno pa velja kriterij, da se za prostorski
razvoj najprej uporabijo še proste površine znotraj ureditvenih območij
naselij. |
Širitev ureditvenega
območja naselja je predvidena za občinsko središče Cerkvenjak in sicer
za nekaj več kot 6 ha in sicer večinoma za stanovanjsko gradnjo. Manjši
širitvi sta načrtovani tudi v naseljih Vanetina in Peščeni vrh.
|
Ureditvena območja
naselij so prikazana na kartah kartografske dokumentacije. |
Za območja, ki imajo
identitetni vzorec razpršene poselitve v obliki razpršenih in razloženih
naselij, se ureditvena območja ne določijo – ohrani se avtohtona oblika
poselitve. |
Na območjih obstoječe
razpršene gradnje, to je izven ureditvenih območij naselij, bo gradnja
možna le v saniranih zaselkih, nastalih s funkcionalnim in morfološkim
zgoščevanjem ter zaokrožanjem in za potrebe, ki jih v 6. členu dopušča
Zakon o urejanju prostora. Nova razpršena gradnja ni dovoljena, razen v
povezavi z obdelavo določenega obsega kmetijskih zemljišč za potrebe
kmetijstva in za potrebe dopolnilnih dejavnosti kmetij v skladu z
določili dolgoročnega plana države. |
3.8.3. Stavbna
zemljišča |
Občinska politika na
področju stavbnih zemljišč bo usmerjena v zagotavljanje racionalne rabe
zemljišč, v racionalno gradnjo in v preprečevanje stihijskega razvoja v
prostoru. |
Stavbna zemljišča so
zemljiške parcele, ki ležijo na območju, ki je s prostorskim planom
občine namenjeno za graditev objektov in so na njih objekti že zgrajeni
ali pa šele bodo. Stavbna zemljišča so prikazana v kartografski
dokumentaciji k planu v merilu 1: 5000 kot: |
– stavbna zemljišča
znotraj ureditvenih območij naselij in drugih ureditvenih območij za
poselitev in |
– stavbna zemljišča
na območju razpršene gradnje oziroma poselitve. |
Znotraj navedenih
ureditvenih območij so vsa zemljišča opredeljena kot stavbna zemljišča.
|
Stavbno zemljišče po
tem planu je v celoti ali v delu tudi tista zemljiška parcela, ki v
kartografski dokumentaciji sicer ni prikazana kot stavbno zemljišče,
vendar izpolnjuje vsaj enega od naslednjih pogojev: |
– na njej stoji
objekt, zgrajen pred letom 1967; |
– za graditev
objekta, voda ali naprave na njej so bila izdana vsa predpisana
dovoljenja. |
Zemljišča, na katerih
so zgrajeni objekti brez predpisanih dovoljenj, pravno niso stavbna
zemljišča. Vsak primer tovrstnega zemljišča je potrebno posebej
obravnavati in zanj ugotoviti, ali je možna legalizacija objekta, ki na
njem stoji glede na kriterije za usmerjanje poselitve. Šele na podlagi
take proučitve je možno v prostorskem planu določiti novo stavbno
zemljišče in s tem omogočiti legalizacijo objekta. |
Območje stavbnega
zemljišča se lahko v prostoru natančneje določi, v kolikor se pri
izdelavi podrobne prostorske dokumentacije ugotovi, da zaradi naravnih
danosti ne ustreza. Pri tem se obseg stavbnnega zemljišča, naveden v
bilanci površin, ne sme povečati, preoblikovano območje stavbnega
zemljišča pa mora biti delno v območju ali pa v neposredni bližini
stavbnega zemljišča, prikazanega v kartografski dokumentaciji k planu.
|
Na področju urejanja
in opremljanja stavbnih zemljišč bomo postopoma prehajali na realno
vrednost stavbnih zemljišč. Finančni in drugi pogoji za oddajo stavbnega
zemljišča bodo zagotovili smotrno in racionalno uporabo stavbnih
zemljišč. |
Skupna površina
stavbnih zemljišč znotraj ureditvenih območij naselij in na območjih
razpršene gradnje je po tem planu 140,39 ha. V tem postopku sprememb in
dopolnitev prostorskega plana občine se je površina poselitvenih območij
povečala za 18,79 hektarjev. |
3.9. Prometno omrežje |
Osnovni cilj razvoja
prometa v občini je izgrajevanje optimalne strukture prometnega omrežja
in čim boljša vključenost v državni prometni sistem ter povezanost
le-tega z mednarodnim prometnim sistemom. Razvoj prometa in prometnega
omrežja bo usmerjen v raznovrstnost in multifunkcionalnost. |
3.9.1. Cestno omrežje |
Cestno infrastrukturo
Občine Cerkvenjak tvorita kategorizirani državni cesti: regionalna cesta
2. reda RII-439 …Videm – Senarska, regionalna cesta 3. reda RIII – 743
Cerkvenjak – Vitomarci (Sv. Andraž) – Gabrnik in kategorizirane občinske
ceste: lokalne ceste in javne poti ter nekategorizirane ceste oziroma
ceste, ki v prostorru nimajo povezovalne funkcije. Preko območja občine
poteka načrtovana avtocestna povezava Slovenije z Madžarsko na kraku
Prekmurje, pododsek Sp. Senarska–Cogetinci, v okviru katere je predviden
tudi priključek Cerkvenjak. |
V nekaterih delih je
cestno omrežje občine z vidika prometno-tehničnih elementov nepopolno,
zato bomo aktivnosti na področju cestnega prometa usmerjali v
izboljšanje propustnosti posameznih prometnih smeri in izboljšanje
kvalitete prometnega omrežja. Skrbeli bomo, da bodo odročnejši kraji na
zadovoljiv način povezani z urbanimi in zaposlitvenimi središči.
|
Izdelali bomo plan
razvoja in izgradnje občinskega cestnega omrežja. Z urejanjem
regionalnih in lokalnih cest bomo prvenstveno zagotavljali kvalitetnejšo
povezavo med središči in drugimi naselji v skladu z zasnovo poselitve.
|
Potrebno bo
rekonstruirati in zgraditi na novo več odsekov gozdnih in drugih
nekategoriziranih cest, ki služijo kot dostopne ceste do stanovanjskih
hiš in zlasti odročnejših kmetij. Za gozdne ceste in dovozne poti bo ob
upravljalcu potrebno opredeliti tudi način njihovega vzdrževanja.
|
Zasnova cestnega
omrežja je prikazana na karti št. 4 z naslovom "Zasnova prometnega
omrežja". |
3.9.2. Omrežje
kolesarskih povezav |
Koridor regionalne
kolesarske povezave poteka vzporedno z regionalno cesto 3. reda
RIII-743. Za potrebe kolesarskega prometa in kolesarske rekreacije bomo
sodelovali pri izgradnji regionalnega omrežja kolesarskih povezav in
uredili lokalne poti za kolesarje. Navezali jih bomo na predvideno
omrežje kolesarskih povezav v sosednjih občinah. V ta namen bomo
sprovedli aktivnosti za izdelavo dokumnetacije, ki bo opredelila lego
kolesarskih povezav, prometno tehnične standarde za njihovo izvedbo in
opredelila vključenost kolesarske infrastruktue v turistične in
rekreacijske dejavnosti ter prostorske ureditve na območju občine.
|
Vzpostavljanje
kolesarskih povezav bo praviloma zasnovano na načelu ločevanja
kolesarskega prometa od prometa z motornimi vozili. |
3.9.3. Avtocestno
omrežje |
Preko območja Občine
Cerkvenjak poteka variantno trasa avtoceste št. A5 Pesnica–Lendava –
meja z Madžarsko. Postopek za določitev trase avtoceste je v fazi
proučevanja variantnih rešitev. |
3.9.4. Omrežje
zračnega prometa |
Preko območja občine
potekajo zračne poti, celotno območje občine pa se nahaja v terminalni
coni letališča Maribor. |
Pri načrtovanju
posegov v prostor je treba upoštevati, da se za ovire pod zračnimi potmi
štejejo objekti in naprave zunaj naselij, ki so višji od okoliškega
terena za najmanj 25 m, če se nahajajo znotraj varovanih pasov
posameznih cest, železniških prog, visokonapetostnih vodov in podobno.
Zato je potrebno pri graditvi, postavljanju in zaznamovanju takih
objektov, ki utegnejo s svojo višino vplivati na varnost zračnega
prometa, predhodno pridobiti ustrezno soglasje Ministrstva za promet,
Uprave RS za civilno letalstvo. |
3.10. Zveze |
3.10.1.
Telekomunikacijsko omrežje |
Na tem področju bomo
sledili sodobnim tehnično tehnološkim in organizacijskim tokovom. Ker je
telekomunikacijsko omrežje sorazmerno novo, večjih posegov in dograditev
niso predvideni. |
Preko območja občine
poteka na relaciji Cerkvenjak – Brengova – Senarska mekrajevni optični
kabel, na katerega je vezana centrala LC Cerkvenjak. Kapaciteta
analognih telefonskih priključkov je 95% zasedena, medtem ko je
kapaciteta ISDN priključkov zasedena le nekaj več kot 50%. Glede na
potrebe se lahko centrala tudi poljubno širi. |
Preostalo območje
občine je pokrito s prostozračnim telekomunikacijskim omrežjem.
|
Kabelsko omrežje na
območju občine bo grajeno v omejenem obsegu, nadzemne telekomunikacijske
linije z golimi vodniki pa bodo v celoti opuščene in odstranjene. Glede
na potrebe bo razširjeno naročniško telefonsko omrežje in skladno s tem
povečana zmogljivost telefonskih central s ciljem zagotovitve ca. 30
telefonskih priključkov na 100 prebivalcev. |
Kot determinanta
prostorskega urejanja se s planom varujejo obstoječi in predvideni
telekomunikacijski koridorji. |
Zasnova
telekomunikacijskega omrežja je prikazana na karti št. 5 "Zasnova
energetskega, poštnega in telekomunikacijskega omrežja.". |
3.10.2. Poštno
omrežje |
V občinskem središču
je poštni center s poštno enoto. Zasnova poštnega omrežja je prikazana
na karti št. 5 “Zasnova energetskega, poštnega in telekomunikacijskega
omrežja.”. |
3.11. Energetsko
omrežje |
Energetska preskrba
Občine Cerkvenjak bo v prihodnje temeljila na treh energetskih sistemih:
elektroenergetskem, plinskem in komplementarnem (premog, naftni
derivati, ostalo). Te sisteme bomo obravnavali kot celoto in
uravnotežili njihov medsebojno pogojeni razvoj. Posebna pozornost bo
posvečena ekološkim vidikom uporabe tega ali onega energenta,
racionalizaciji porabe energije in uvajanju alternativnih virov
energije. Izgradnjo stanovanjskih, gospodarskih in infrastrukturnih
objektov bomo spremljali s hkratno izgradnjo energetskega omrežja. |
3.11.1.
Elektroenergetsko omrežje |
Razvoj
elektroenergetskega omrežja na območju občine bo usmerjen v dograjevanje
in obnavljanje obstoječih proizvodnih in distribucijskih kapacitet.
Elektrogospodarska podjetja bodo skrbela za večjo razvejanost
električnega omrežja in zagotavljanje enakih napetostnih razmer na
celotnem območju občine. |
Elektroenergetski
objekti na območju občine so transformatorske postaje 20/0,4 kV ter 20
kV srednjenapetostno omrežje in pripadajoče nizkonapetostno omrežje z
javno razsvetljavo. Srednjenapetostno omrežje je z električno energijo
napajano iz razdelilnih transformatorskih postaj v Radencih in Lenartu.
Srednjenapetostno in nizkonapetostno omrežje je nadzemne in podzemne
izvedbe, pri tem pa bo tudi v bodoče gradnja v strnjenih urbanih
območjih podzemne, izven naselij pa nadzemne izvedbe. |
V naslednjih letih je
predvidena gradnja štirih novih transformatorskih postaj, omrežje 20 kV
priključnih daljnovodov oziroma kablovodov ter pripadajoče
nizkonapetostno omrežje. Planiranje novih transformatorskih postaj in
pripadajočega omrežja bo odvisno od povečanja obremenitev ter tam, kjer
se bodo pojavile slabe napetostne razmere pri odjemalcih, priključenih
na obstoječe elektroenergetske vode in objekte. Pred izdelavo
prostorskih izvedbenih aktov je potrebno pridobiti pogoje upravljlca
elektroenergetskega omrežja. |
Elektroenergetsko
omrežje je prikazano na karti št. 5 "Zasnova elektroenergetskega,
poštnega in telekomunikacijskega omrežja". |
3.11.2. Plinovodno
omrežje |
Na območju občine ni
plinovodnega omrežja, vendar je možna izgradnja sistemov za individualno
ogrevanje na utekočinjeni naftni plin preko vgrajenega hišnega
kontejnerja in sicer za posamično zgradbo ali skupino zgradb. |
3.12. Oskrba z vodo
in ravnanje z odplakami |
3.12.1. Oskrba z vodo |
Na področju
vodooskrbe je osnovna usmeritev zagotavljanje zadostnih količin
kakovostne pitne in tehnološke vode na celotnem območju občine. Območja,
kjer vodooskrba ni urejena, bomo prednostno opremljali z novim
vodovodnim omrežjem. |
Strategija razvoja
oskrbe z vodo je zastavljena v naslednjih smereh: |
– zmajšati izgube v
vodovodnem sistemu, |
– optimalno
izkoristiti obstoječe vodne vire v občini, |
– sodelovati pri
izgradnji novih črpalnih in vodohranbenih kapacitet za napajanje
vodovodnega sistema Ptuj in glede na dolgoročno načrtovano povezavo tudi
z vodovodnim sistemom Mariborskega vodovoda (t.j. sodelovati pri
izvajanju programa optimalne izrabe vodooskrbnega sistema in programa
zagotavljanja vodnih virov). |
Na območju občine
potekajo vodovodi, ki oskrbujejo večji del občine s pitno vodo iz
vodooskrbnega sistema Ptuj preko zbiralnika s prečrpalnico v Brengovi.
Cevovodi obstoječega sistema so premajhnih kapacitet in dotrajani, zato
se pojavljajo velike lokalne izgube vode. Območja, ki nimajo vodovodnega
omrežja, se oskrbujejo s pitno vodo in požarno vodo iz lastnih, to je
lokalnih virov, ki pa niso zadostni in so manj kakovostni. |
Izgradnja novih
cevovodov, distribucijskega omrežja, vodohranov, prečrpalnic in
razbremenilnikov bo potekala usklajeno s stanovanjsko, infrastrukturno
in gospodarsko gradnjo ter v soodvisnosti od povečanja razpoložljivih
črpalnih kapacitet. Urediti bo potrebno upravljanje z lokalnimi
vodovodi, za kar je potrebno predhodno ugotoviti njihovo stanje, urediti
tehnično in ostalo dokumentacijo, izdelati in izvesti sanacijske
programe ter končno opredeliti ustreznega upravljalca. |
Tudi v bodoče bomo
prioritetno urejali lokalno vodooskrbo in vzdrževali ter obnavljali
obstoječi vodovodni sistem. |
Izvajali bomo ukrepe
za zmanjšanje izgub vode iz omrežja, nadalje za varčevanje s pitno vodo,
za vzdrževanje hidrantne mreže za potrebe požarne varnosti in za
modernizacijo vodovodnega sistema. |
Izgradnja vodovodnih
objektov, vodov in naprav, ki niso opredeljeni v tem planskem dokumentu,
je predmet sektorskega plana za področje oskrbe z vodo. |
Vodovodno omrežje je
prikazano na karti št. 7 "Zasnova oskrbe z vodo". |
3.12.2. Ravnanje z
odplakami |
Na območju občine je
se odvajanje odpadnih voda izvaja preko greznic s ponikovalnicami ali
izpusti v površinske vode. Zlasti za zaščito voda Brengovskega potoka in
drugih potokov je potrebno urediti odvajanje in čiščenje odpadnih voda.
Zaradi razgibanega terena je načrtovana postavitev več manjših čistilnih
naprav in prečrpališč, ki bi omogočili povezovanje v večje sisteme.
|
Organiziran sistem
odvodnje predvideva čiščenje in odvajanje le sanitarnih odpadnih vod,
medtem ko se bo sistem odvajanja meteornih voda razvijal samostojno z
odvodnjavanjem v ponikovalnice oziroma preko ustrezno dimenzioniranih
lovilcev olj v lokalne površinske odvodnike. |
Zaradi izenačevanja
komunalnega standarda vseh občanov je potrebno zgraditi povezan
kanalizacijski sistem tudi za zaselke s končno dispozicijo na biološki
čistilni napravi. |
Na karti št. 6
"Zasnova kanalizacijskega omrežja" je opredeljeno omrežje predvidenih
primarnih zbiralnikov in čistilnih naprav. |
3.13. Zaščita in
reševanje |
Varstvo pred
naravnimi in drugimi nesrečami v občini obsega varstvo ljudi, živali,
premoženja, kulturne dediščine in okolja. Naravne nesreče so poplava,
potres, zemeljski plaz in izrazite vremenske ter druge neprilike, druge
nesreče pa velike nesreče v prometu, razne ekološke nesreče, vojna ipd.
Občina sodi med srednje ogrožene občine od naravnih in drugih hudih
nesreč. Naravne in druge nesreče, ki jih je tu mogoče pričakovati, so
zlasti: učinki hudournikov in neurij, veliki požari, žled in snegolom,
nesreče pri prevozu nevarnih snovi, večje prometne nesreče, posledice
potresa in vojnega delovanja. Pri poseganju v prostor je potrebno
poskrbeti, da se omenjene nevarnosti in tveganja zanje ne bodo
povečevala, temveč zmanjševala. |
V občini je manjšim
plazovom izpostavljeno celotno področje, zato je posege v prostor
potrebno načrtovati tako, da bodo hribine obremenjene le do dopustne
mere in da bo zlasti poskrbljeno za kvalitetno odvodnjavanje na novih
objektih. Aktivne plazove v občini bo potrebno sanirati. Večji del
območja občine je pod vplivom erozijskih procesov, sodi pa v III.
kategorijo, to je v območje s srednje razvitimi erotijskimi procesi. Z
namenom brzdanja erozijskih moči meteornih voda je prepovedano posegati
v vrhnjo plast tal na večjih sklenjenih površinah. |
Zaradi preprečevanja
škod spričo neurij, ki ogrožajo predvsem ravninski del občine, je
potrebno ohranjati gozdove v nižini in obrobne gozdove, ki so naravna
pregrada za vetrove. Med preventivne ukrepe sodi gojenje protivetrnih
nasadov ob potokih v ravninskem predelu občine, gradnja energetskih
napeljav v kabelski izvedbi ipd. |
Z vidika poplavne
ogroženosti bo potrebno skrbeti za dovolj veliko prepustnost strug in
prepustov v njih. |
Pri vseh prostorskih
in gradbenih aktih je potrebno poseben poudarek nameniti ukrepom
prometne varnosti in preprečitvi ekoloških nesreč. |
Območje občine leži
na območju pričakovanih potresov VI. do VII: stopnje po MSK
dvanajstopenjski lestvici. |
Občina bo v okviru
varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami v okvirih svoje pristojnosti
in zadolžitev med drugim poskrbela tudi za vzpostavitev in vzdrževanje
zaščitnih objektov, objektov za opremo in usposabljanje, skladišč,
telekomunikacijskih in alarmnih naprav ipd. Skrbela bo za zagotovljenost
oskrbe s pitno vodo in električno energijo, prometnih povezav, delujoče
komunalne infrastrukture in zaščite kulturne dediščine tudi v primeru
nesreč oziroma v bistveno spremenjenih razmerah. Na območju občine bodo
v okviru organizacijske naloge za izvedbo plana evidentirani in
zaščiteni tisti viri pitne vode, ki so pomembni za oskrbo v spremenjenih
razmerah. |
4. Opredelitve za
uresničevanje prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plana
občine |
Na vseh področjih
urejanja prostora bomo sprejemali takšne ukrepe, ki bodo vodili k
uresničevanju zastavljenih ciljev glede urejanja prostora. Merila,
načela in pogoje za urejanje posameznih območij bomo natančneje določili
v prostorskih izvedbenih aktih. |
4.1. Usmeritve za
načine urejanja prostora s prostorskimi izvedbenimi akti (PIA) |
Akti za urejanje
prostora, prikazani v karti št. 10 "Zasnova načinov urejanja s
prostorskimi izvedbenimi akti", bodo omogočali racionalno izrabo
prostora in učinkovito realizacijo investicijskih pobud. V njih bo
podrobneje določeno, na kakšen način naj bodo izvedeni predvideni posegi
v prostor. |
Ureditveno območje
naselja Cerkvenjak bomo pretežno urejali s prostorskimi ureditvenimi
pogoji. |
Območje središča
naselja bomo urejali z ureditvenim načrtom, za nenačeta območja
kompleksne graditve pa bomo izdelali zazidalne načrte. |
Ostala naselja bomo
urejali s prostorskimi ureditvenimi pogoji (PUP). Pomembnejše posege na
področju infrastrukture bomo urejali z lokacijskimi načrti. Za
zahtevnejše posege na območjih, ki jih urejamo s prostorskimi
ureditvenimi pogoji, bomo pripravili ustrezne strokovne podlage. Kjer bo
mogoče, bo pri izdelavi novih prostorskih izvedbeni aktov upoštevana že
izdelana urbanistična dokumentacija iz preteklih let. |
4.2. Merila za
ugotavljanje odstopanj od sprejetih prostorskih sestavin dolgoročnega in
srednjeročnega plana, ki narekujejo spremembo plana |
V primerih, ko bo
izvajanje nalog in ciljev iz dolgoročnega plana nemogoče ali neprimerno,
bodo nastopile okoliščine za spremembe in dopolnitve prostorskega plana
občine. Dolgoročni plan podaja obvezna izhodišča za pripravo sektorskih
planov in razvojnih programov. Obvezna izhodišča dolgoročnega plana
Republike Slovenije in obvezna izhodišča občine so navedena v poglavju
5. Prostorske sestavine dolgoročnega in srednjeročnega plana bodo
spremenjene v primerih, ko bomo na osnovi javno utemeljene potrebe
odstopali od sprejetih obveznih izhodišč. Vse druge spremembe bodo
utemeljene s programskimi zasnovami, prostorskimi izvedbenimi akti in
sektorskimi razvojnimi programi ter projekti. |
4.3. Program dodatnih
raziskav, analiz in študij |
Za konkretizacijo
planskih zasnov in uresničevanje prostorskih sestavin dolgoročnega in
srednjeročnega plana občine bomo izdelali naslednje raziskave in
analize: |
– Program
nadomeščanja kmetijskih zemljišč, ki so zaradi širšega (javnega)
interesa prenehala biti kmetijska, |
– Izdelava katastra
onesnaževalcev zraka, |
– Izdelava katastra
onesnaževalcev voda, |
– Izdelava katastra
posebnih odpadkov in nevarnih snovi, izdelava katastra drugih odpadkov,
|
– Izdelava katastra
nelegalnih odlagališč in gramoznic, |
– Izdelava katastra
hrupa in sanacijskega programa za hrup, |
– Izdelava strokovne
podlage za naselja Cerkvenjak – v izdelavi, |
– Preučitev potreb in
možnosti za širitev ureditvenega območja občinskega središča – v
izdelavi, |
– Izdelava strokovnih
podlag za prostorske ureditvene pogoje za urejanje podeželskega prostora
– v izdelavi, |
– Izdelava strokovne
podlage za ureditev nove obrtno stanovanjske cone, |
– Izdelava strokovnih
podlag za omrežje kolesarskih povezav na območju občine Cerkvenjak,
|
– Proučitev potreb in
prostorskih možnosti lociranja bencinskih črpalk na območju občine. |
4.4. Naloge, ki jih
Občina Cerkvenjak izvaja skupaj z drugimi občinami za skladnejši
prostorski razvoj regije |
Občina Cerkvenjak bo
skupaj s sosednjimi občinami izvajala naloge na naslednjih področjih:
|
– z Mestno občino
Maribor: oskrba z vodo (regijsko vodovodno omrežje), |
– z Občino Lenart:
cestno omrežje, |
– z občinami v
Podravski regiji: ravnanje z odpadki (regijski center za ravnanje z
odpadki), oskrba z vodo (regijsko vodovodno omrežje). |
5. Prostorske
sestavine dolgoročnega plana Republike Slovenije, ki so obvezno
izhodišče za pripravo prostorskih sestavin dolgoročnega in
srednjeročnega plana občine, ter prostorske sestavine dolgoročnega in
srednjeročnega plana Občine Cerkvenjak, ki so obvezno izhodišče za
pripravo sektorskih planov in razvojnih programov |
Obvezna izhodišča so
povzeta po dolgoročnem planu Republike Slovenije. Dodatno so opredeljena
še obvezna izhodišča prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega
plana Občine Cerkvenjak. |
+-------------------+---------------------------+-------------------------------+ |
|Področje |Obvezno izhodišče |Obvezno izhodišče
prostorskih | |
| |prostorskih sestavin |sestavin dolgoročnega
in | |
| |dolgoročnega plana |srednjeročnega plana
Občine | |
| |Republike Slovenije
|Cerkvenjak | |
| |
| | |
+-------------------+---------------------------+-------------------------------+ |
|Kmetijska |zasnova najboljših
| | |
|zemljišča |kmetijskih zemljišč
| | |
+-------------------+---------------------------+-------------------------------+ |
|Vodni
viri | |zasnova drugih izvirov
| |
+-------------------+---------------------------+-------------------------------+ |
|Vodno
gospodarstvo |načela in usmeritve za |
| |
| |urejanje
| | |
| |in varovanje vodnega
| | |
| |sistema |
| |
+-------------------+---------------------------+-------------------------------+ |
|Rudnine |raziskovalno območje nafte
| | |
| |in plina ter |
| |
| |geotermičnega energetskega
| | |
| |vira
| | |
+-------------------+---------------------------+-------------------------------+ |
|Naravna
dediščina |smernice za podrobnejše | | |
| |načrtovanje varstva
| | |
| |naravnih vrednot oziroma
| | |
|
|naravne dediščine
| | |
+-------------------+---------------------------+-------------------------------+ |
|Kulturna
dediščina |smernice za podrobnejše |zasnova varstva drugih | |
|
|načrtovanje varstva |kulturnih spomenikov | |
| |kulturne dediščine
| | |
| |pomembnejša kulturne
| | |
|
|dediščina | | |
+-------------------+---------------------------+-------------------------------+ |
|Poselitev |načela in kriteriji za |središče občinskega
pomena | |
| |usmerjanje poselitve
|(Cerkvenjak) | |
| | |ureditvena območja
naselij | |
+-------------------+---------------------------+-------------------------------+ |
|Cestno
omrežje |zasnova omrežja avtocest: |zasnova omrežja lokalnih cest
| |
| |variantna trasa avtoceste
| | |
| |št. 2 Pesnica –
| | |
| |Lendava – meja z Madžarsko
| | |
| |zasnova omrežja
regionalnih| | |
| |cest:
| | |
| |RII – 439 – regionalna
| | |
| |cesta
| | |
| |II. reda Videm – Senarska
| | |
| |RIII – 734 – regionalna |
| |
| |cesta
| | |
| |III. reda Cerkvenjak –
| | |
| |Vitomarci |
| |
| |(Sv. Andraž) – Gabrnik
| | |
+-------------------+---------------------------+-------------------------------+ |
|Elektroenergetsko | |zasnova
razmestitve | |
|omrežje | |daljnovodnega
prenosnega | |
| | |omrežja 20
kV | |
+-------------------+---------------------------+-------------------------------+ |
6. Kartografski del
prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plana občine |
Kartografski del
sestavljajo tematske karte, na katerih je grafično predstavljena vsebina
tekstualnega dela plana. Navedbe v tekstualnem delu in grafični prikazi
se dopolnjujejo. |
A) Karte v merilu
1:25.000: |
1. Zasnova poselitve
in funkcij naselij |
2. Zasnova namenske
rabe prostora |
3. Zasnova agrarnih
operacij, vodnogospodarskih ureditev in vodnih virov |
4. Zasnova prometnega
omrežja |
5. Zasnova
energetskega, poštnega in telekomunikacijskega omrežja |
6. Zasnova
kanalizacijskega omrežja |
7. Zasnova oskrbe z
vodo |
8. Zasnova varstva
kulturne dediščine |
9. Zasnova varstva
naravne dediščine |
10. Zasnova načinov
urejanja prostora s prostorskimi izvedbeni akti |
B) Kartografski del
plana v merilu 1:5000 (kartografska dokumentacija k planu): |
Kartografska
dokumentacija je predstavljena na preglednih katastrskih načrtih.
Prikazuje opredelitve glede namenske rabe površin oziroma zemljišč, ki
so pomembna za dolgoročni razvoj, in sicer: |
– območja najboljših
kmetijskih zemljišč; to so zemljišča, ki so najprimernejša za kmetijsko
obdelavo, |
– območja naravnih
znamenitosti in kulturnih spomenikov, |
– vsa druga območja,
katerih namenska raba oziroma poseben status je opredeljen v občinskih
oziroma republiških odlokih. |
Poleg naštete vsebine
kartografske dokumentacije k planu so v njej prikazana še: |
– zemljišča, ki
spadajo med druga kmetijska zemljišča, |
– lesnoproizvodni
gozdovi, |
– ureditvena območja
naselij, |
– stavbna zemljišča
razpršene gradnje. |
3. člen |
Spremembe v rabi
zemljišč se nanašajo na naslednje parcele: |
+----------+---------------------+--------+-------------------------------------+ |
|Katastrska|Parcelna številka |Površina|Namen
| |
|občina
| |v ha | | |
+----------+---------------------+--------+-------------------------------------+ |
|Cerkvenjak|366,
365/2 S – del |0,10 |gradnja stanovanjskega objekta | |
+----------+---------------------+--------+-------------------------------------+ |
|Brengova
|291/1 |0,04 |gradnja gospodarske kleti z bivalnim | |
|
| | |prostorom | |
+----------+---------------------+--------+-------------------------------------+ |
|Župetinci
|521/3 |0,12 |gradnja stanovanjskega objekta | |
+----------+---------------------+--------+-------------------------------------+ |
|Cogetici |411
del, 410/1 del |0,14 |gradnja stanovanjskih objektov | |
+----------+---------------------+--------+-------------------------------------+ |
|Brengova
|9 |0,20 |gradnja poslovno stanovanjskega | |
|
| |
|objekta | |
+----------+---------------------+--------+-------------------------------------+ |
|Andrenci
|582/2 |0,10 |gradnja stanovanjskega objekta | |
+----------+---------------------+--------+-------------------------------------+ |
|Andrenci
|369/1 del |0,06 |gradnja stanovanjskega objekta | |
+----------+---------------------+--------+-------------------------------------+ |
|Čagona |607,
608 |0,10 |gradnja stanovanjskega objekta | |
+----------+---------------------+--------+-------------------------------------+ |
|Brengova
|1008/1 |0,14 |gradnja stanovanjskega objekta | |
+----------+---------------------+--------+-------------------------------------+ |
|Brengova
|404/1 |0,16 |gradnja stanovanjskega objekta | |
+----------+---------------------+--------+-------------------------------------+ |
|Andrenci
|416 |0,22 |gradnja stanovanjskega objekta | |
+----------+---------------------+--------+-------------------------------------+ |
|Cogetici |184,
181/1 obe del |0,08 |gradnja nadomestnega stanovanjskega | |
|
| | |objekta | |
+----------+---------------------+--------+-------------------------------------+ |
|Cerkvenjak|542
del |0,16 |odprt skladiščni prostor z | |
|Andrenci |988,
992 |0,37 |nadstrešnico, poslovni prostor za | |
|Cerkvenjak|obe
del | |osebje, parkirišče z odstavnim mestom| |
|Andrenci |540,
542 del | |za kmetijske stroje in nakladalni | |
| |988,
992 obe del | |prostor | |
|
| | |ribniki oziroma akumulacija vode za | |
|
| | |namanje | |
|
| | | | |
+----------+---------------------+--------+-------------------------------------+ |
|Cogetinci |637,
640 del, 642, |1,12 |za stanovanjsko dejavnost v naselju | |
|
|643/1 del, 643/3 | |Cerkvenjak | |
+----------+---------------------+--------+-------------------------------------+ |
|Andrenci
|415/1 del, 415/2 del |0,35 |za stanovanjsko dejavnost v naselju | |
|
| | |Cerkvenjak | |
+----------+---------------------+--------+-------------------------------------+ |
|Cerkvenjak|61/5, 62/1 del, |1,50 |za stanovanjsko dejavnost v
naselju | |
|
|62/3, 67 del, 68 | |Cerkvenjak | |
| |del,
70del, | | | |
| |74
del, 76/3 del, | | | |
| |80/1
del, 86/1 del, | | | |
| |87/1
del, 90/1 del, | | | |
| |90/4
del, 92/1,2,6,7 | | | |
+----------+---------------------+--------+-------------------------------------+ |
|Cerkvenjak|155,
156, 159/1 |0,32 |za centralne dejavnosti v naselju | |
|
| | |Cerkvenjak – območje športnega parka | |
|
| | |za potrebe šole in kraja | |
+----------+---------------------+--------+-------------------------------------+ |
|Cerkvenjak|1,
4, 7/2, 31, 32/1 |1,72 |zmanjšanje območja za gradnjo zaradi | |
| |del,
33, | |neugodne lege in vrnitev v primarno | |
|
|34/1, 35/1,4, 36, | |rabo (v drugo kmetijsko zemljišče) | |
|
|39/1, | | | |
| |40
del | | | |
+----------+---------------------+--------+-------------------------------------+ |
|Cerkvenjak|51 |0,66 |zmanjšanje območja za gradnjo
zaradi | |
|
| | |neugodne lege in vrnitev v primarno | |
|
| | |rabo (v drugo kmetijsko zemljišče) | |
+----------+---------------------+--------+-------------------------------------+ |
|Brengova |*74,
1007/3, 1009 |0,28 |gradnja stanovanjskega objekta | |
|
|del | | | |
+----------+---------------------+--------+-------------------------------------+ |
|Brengova |615
del, 572/1,2, |3,59 |obrtno stanovanjska cona Cerkvenjak | |
|
|573/1,2, 610, 611, | | | |
|
|612/1,2, 614, | | | |
|
|616/1,2, | | | |
|
|617/2, 618, 619, | | | |
|
|620, | | | |
| |621,
630, 631del, | | | |
|
|629del | | | |
+----------+---------------------+--------+-------------------------------------+ |
|Cerkvenjak|198/1 del, 199/1,2,3 |2,12 |športni center
Cerkvenjak | |
|
|212/1,2 obe del, | | | |
|
|213/1 del, 214 del | | | |
+----------+---------------------+--------+-------------------------------------+ |
|Cerkvenjak|264
del |0,10 |čistilna naprava za naselje | |
|
| | |Cerkvenjak | |
|
| | | | |
+----------+---------------------+--------+-------------------------------------+ |
|Cogetici
|47/1 |0,04 |gradnja stanovanjskega objekta | |
|
| | | | |
+----------+---------------------+--------+-------------------------------------+ |
|Brengova |156,
377/2 del |0,10 |širitev funkcionalnih zemljišč na | |
|
| | |kmetiji | |
|
| | | | |
+----------+---------------------+--------+-------------------------------------+ |
|Brengova
|968/1, 2 |0,28 |kmetijski proizvodni objekt in objekt| |
|
| | |za izvajanje dopolnilne dejavnosti na| |
|
| | |kmetiji – turistična ponudba | |
+----------+---------------------+--------+-------------------------------------+ |
|Brengova
|1163/1,3 obe del |0,06 |gradnja stanovanjskega objekta | |
+----------+---------------------+--------+-------------------------------------+ |
|Smolinci |381
del, 383/1,2, |1,98 |funkcionalne zaokrožitve komunalno | |
|Župetinci |387
del, 388, 436, | |opremljenih območij ter dopolnilne | |
|
|488, | |gradnje objektov, ki pomenijo | |
| |497
del, 499 del, | |zaokrožitev in sanacijo posamičnih | |
| |571,
578/1, 578/2 | |skupin objektov v Smolincih | |
|
|del, | | | |
| |579
del, 581 del, | | | |
| |588
del, 590 del, | | | |
|
|593/1 del | | | |
| |381
del, 379 del, | | | |
|
|355, | | | |
| |336
del, 344 del, | | | |
| |345
del, 346/2, | | | |
|
|346/3 del, 355 del | | | |
+----------+---------------------+--------+-------------------------------------+ |
4. člen |
Bilanca osnovnih
oblik rabe zemljišč: |
+---------------------------------------+---------+--------------------+--------+ |
|Namenska
raba | Plan| Spremembe v letu| Plan| |
| | 1998|
2002| 2002| |
| | v ha| v
ha| v ha| |
+---------------------------------------+---------+--------------------+--------+ |
|najboljše
kmetijsko zemljišče | 961,33| - 4,73| 956,60| |
+---------------------------------------+---------+--------------------+--------+ |
|drugo kmetijsko
zemljišče | 501,08| - 12,81| 488,27| |
+---------------------------------------+---------+--------------------+--------+ |
|gozd | 715,49|
-1,62| 713,87| |
+---------------------------------------+---------+--------------------+--------+ |
|stavbna
zemljišča | 121,60| +18,79| 140,39| |
+---------------------------------------+---------+--------------------+--------+ |
|zemljišče s
posebnimi naravnimi | 0,39| | 0,39| |
|razmerami | |
| | |
+---------------------------------------+---------+--------------------+--------+ |
|vodna
površina | 0,24| +0,37|
0,61| |
+---------------------------------------+---------+--------------------+--------+ |
| | 2.300,73|
|2.300,13| |
+---------------------------------------+---------+--------------------+--------+ |
5. člen |
Določbe Prostorskih
ureditvenih pogojev v Občini Lenart, v delu, ki se nanaša na območje
Občine Cerkvenjak (Uradni list SRS, št. 37/89, Uradni list RS, št.
24/93, 57/96) in prostorskih ureditvenih pogojev za centralna naselja v
Občini Lenart, v delu, ki se nanaša na območje Občine Cerkvenjak (Uradni
list SRS, št. 2/89, Uradni list RS, št. 24/93) se smiselno uporabljajo
tudi za spremembe in dopolnitve prostorskega plana v letu 2002. |
6. člen |
Na podlagi drugega
odstavka 172. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št.
110/02, 8/03, 58/3-ZZK-1) je Vlada Republike Slovenije sprejela sklep o
spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin planskih aktov Občine
Cerkvenjak z obveznimi izhodišči prostorskih sestavin planskih aktov
Republike Slovenije, št. 350-00/2001-216 z dne 15. 6. 2004, sprejet na
osnovi Strokovnega mnenja Ministrstva za okolje, prostor in energijo,
Urada RS za prostorski razvoj št. 352-11-18/01 z dne 9. 6. 2004. Sklep
Vlade in Strokovno mnenje sta sestavni del tega plana. |
7. člen |
Spremembe in
dopolnitve prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plana
Občine Cerkvenjak so na vpogled v prostorih Občine Cerkvenjak. |
8. člen |
Ta odlok začne
veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. |
Št. 00303-001/99 |
Cerkvenjak, dne 30.
junija 2004. |
Župan |
Občine Cerkvenjak
|
Jože Kraner l. r. |