Na podlagi 61. člena Zakona o prostorskem načrtovanju
(Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 - ZVO-1B, 108/09, 80/10 - ZUPUDPP,
43/11 - ZKZ-C, 57/12, 57/12 - ZUPUDPP-A, 109/12, 35/13 - skl. US, 76/14
- odl. US in 14/15 – ZUUJFO in 61/17 – ZureP-2) in 12. člena Statuta Mestne občine Ptuj
(Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št 9/07) je Mestni svet Mestne
občine Ptuj na 39. seji, dne 16. 4. 2018, sprejel |
|
ODLOK |
o
Občinskem podrobnem prostorskem načrtu za enoti urejanja prostora RO06
Ptuj – |
Žabja
vas – centralni del in RO07 Ptuj – Žabja vas – opekarna |
|
1. člen |
(predmet
odloka) |
|
S tem
odlokom se skladno z Odlokom o Občinskim prostorskim načrtom Mestne
občine Ptuj (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 10/15, 8/16, 8/16 –
obvezna razlaga, 1/17, 2/17 – obvezna razlaga, 4/17 – obvezna razlaga in
19/17 – obvezna razlaga; v nadaljevanju OPN), sprejme občinski podrobni
prostorski načrt (v nadaljevanju: OPPN) za enoti urejanja prostora (v
nadaljevanju EUP) RO06 – Ptuj – Žabja vas – centralni del in RO07 – Ptuj
– Žabja vas – opekarna, ki ga je izdelalo podjetje Žiher projekt d.o.o.,
Opekarniška cesta 17a, 2270 Ormož, pod številko projekta 21-OPPN/2017,
datum: november 2017. |
|
2. člen |
(sestavni deli podrobnega načrta) |
|
(1) S
tem odlokom se določa ureditveno območje OPPN, umestitev načrtovane
ureditve v prostor, zasnove projektnih rešitev in pogojev glede
priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno
javno dobro, rešitve in ukrepe za varovanje okolja, naravnih virov in
ohranjanje narave, rešitve in ukrepe za obrambo ter varstvo pred
naravnimi in drugimi nesrečami, etapnost izvedbe prostorske ureditve,
odstopanja od načrtovanih rešitev ter obveznosti investitorja. |
(2)
Sestavljen je iz naslednjih delov: |
|
A)
BESEDILO |
1.
Obrazložitev odloka |
2. Odlok
o občinskem podrobnem prostorskem načrtu |
3.
Smernice in mnenja k občinskemu podrobnemu prostorskemu načrtu |
|
B)
KARTOGRAFSKI DEL |
|
1.
Pregledna karta s prikazom območja
obdelave 1:2000 |
2.
Izsek iz kartografskega dela OPN s prikazom meje
OPPN 1:3000 |
2.1
Območje spremembe namenske rabe v skladu z
OPPN 1:3000 |
3.
Območje OPPN z obstoječim parcelnim
stanjem 1:1000 |
4.
Povezave s sosednjimi enotami urejanja
prostora 1:5000 |
5.
Rušitvena
situacija
1:1000 |
6.
Ureditveno količbena situacija s
prerezom
1:500 |
7.
Situacija komunalne
infrastrukture
1:500 |
8.
Situacija prometne
ureditve
1:500 |
9.
Načrt
parcelacije
1:500 |
|
C)
PRILOGE |
|
Priloge
OPPN so: |
1.
izvleček iz strateškega prostorskega akta, |
2.
prikaz stanja v prostoru, |
3.
strokovne podlage na katerih temeljijo rešitve prostorskega akta, |
4.
povzetek za javnost, |
5. spis
postopka. |
|
|
II. OPIS
MEJE OBMOČJA |
|
3. člen |
(območje
podrobnega načrta) |
|
(1)
Sklenjeno območje OPPN obsega enoti urejanja prostora RO06 Ptuj – Žabja
vas – centralni del in EUP RO07 Ptuj – Žabja vas – opekarna. |
(2) V
območju OPPN iz prejšnjega odstavka se skladno z geodetskim načrtom,
nahajajo zemljišča s parcelnimi številkami: |
- EUP
RO06 Ptuj – Žabja vas – centralni del: 878/4 – del in 453/7 – del, obe
katastrska občina 388 - Rogoznica in zemljišča s parcelnimi številkami:
101/2, 100/1, 100/2, 100/3, 100/4, 117/10, 117/11 – del in 136/1, vse
katastrska občina 389 - Nova vas pri Ptuju; |
- EUP
RO07 Ptuj – Žabja vas – opekarna: 878/4 – del, 451/5, 446/1 – del, 450/2
– del, 451/4, 453/6, 453/7 – del, 454/4 – del, 454/3, 739 in 740, vse
katastrska občina 388 - Rogoznica. |
(3) Po
podatkih GIS-PISO velikost OPPN znaša približno 4,28 ha. |
(4) Meja
območja OPPN je prikazana na kartografskem listu št. 3 »Območje OPPN z
obstoječim parcelnim stanjem«. |
|
4. člen |
(obstoječa namenska raba območja) |
|
(1) EUP
RO06 - Žabja vas - centralni del – stanovanjske površine in osrednje
območje centralnih dejavnosti. |
(2) EUP
RO07 - Žabja vas - opekarna - severovzhodni del obsega površine
gospodarske cone. |
(3) EUP
RO07 - Žabja vas - opekarna – jugovzhodni del obsega druge urejene
zelene površine. |
|
5. člen |
(sprememba namenske rabe v območju) |
|
(1) V
skladu z določili 56.a člena ZPNačrt-a je določeno, da se sprememba
podrobnejše namenske rabe in prostorskih izvedbenih pogojev z občinskim
podrobnim prostorskim načrtom (OPPN) dopusti brez poprejšnje spremembe
občinskega prostorskega načrta (OPN), če: |
- je
sprememba potrebna za izvedbo občinskega razvojnega programa oziroma
drugega razvojnega projekta v skladu z regionalnim razvojnim programom
in |
- je
sprememba skladna s strateškim delom občinskega prostorskega načrta
oziroma občinskim strateškim prostorskim načrtom, če je ta sprejet kot
samostojni akt (predlagana ureditev je v skladu s 5. in 6. točko prvega
odstavka 27. člena strateškega dela OPN). |
(2) V
skladu z določili Regionalnega razvojnega programa Podravske razvojne
regije 2014-2020 je ureditev skladna s prioriteto II. VKLJUČUJOČA
DRUŽBA, BLAGINJA, ZNANJE, s ciljem povečanja socialne vključenosti,
izboljšanja dostopnosti do socialnih in zdravstvenih storitev ter
infrastrukture. Sprememba je usklajena z Investicijskim področjem –
dostopnost do socialnih in zdravstvenih storitev ter infrastrukture. |
Predlagana ureditev je v skladu z določili krovnega strateškega
razvojnega dokumenta Vizija in strategija Mestne občine Ptuj 2015-2025;
s 4. točko strateške usmeritve – Mesto aktivnih, zdravih in ustvarjalnih
ljudi. Eden izmed pomembnih horizontalnih ukrepov je v strateškem
dokumentu poudarjena kakovostna in strokovna prostorska politika, ki
podpira uresničitev strateških razvojnih usmeritev. |
(3)
Predvidene prostorske ureditve niso v celoti (v delu EUP RO07 Ptuj –
Žabja vas – opekarna) skladne s trenutno rabo določeno v OPN. Ker gre za
predvidene dejavnosti, ki so ustreznejše z vidika lastnosti prostora in
obstoječih okoliških dejavnosti ter omogočajo izboljšanje kakovosti
bivanja in pogojev za zdravje ljudi, je možno predvidene prostorske
ureditve umestiti z OPPN v skladu z določili 56. a člena ZPNačrt-a. V
skladu z določili tega člena je, v primerih, ko se predvideva
sprejemljivejšo in manj obremenjujočo namensko rabo, z OPPN dopustna
sprememba podrobnejše namenske rabe brez poprejšnje spremembe OPN. |
(4) V
skladu z določbo četrtega odstavka 57. člena ZPNačrt, ki določa, da
sklep o začetku postopka priprave občinskega podrobnega prostorskega
načrta, s katerim se spreminja podrobnejša namenska raba, vsebuje tudi
predhodno ugotovitev mestnega sveta, da so izpolnjeni pogoji iz
prve in druge alineje prvega odstavka 56. a člena tega zakona, je Mestni
svet Mestne občine Ptuj je na 2. dopisni seji, dne 24. 3. 2017, sprejel
Sklep o ugotovitvi izpolnjevanja pogojev o začetku priprave Občinskega
podrobnega prostorskega načrta za dele enot urejanja prostora RO05, RO06
in RO07. |
(5) V
skladu s sprejetim sklepom se za del območje EUP RO07 Ptuj – Žabja vas –
opekarna spremeni namenska raba iz obstoječe (IG) v namensko rabo: druga
območja centralnih dejavnosti (CD). |
|
|
III. FUNKCIJE OBMOČJA S POGOJI ZA IZRABO IN KVALITETO GRADNJE TER
URBANISTIČNE OMEJITVE |
|
6. člen |
(prostorske ureditve, ki se načrtujejo s podrobnim načrtom) |
|
(1) Ta
odlok določa prostorsko ureditev območja OPPN, pogoje za gradnjo novih
objektov, posege na obstoječih objektih (rekonstrukcije, dozidave,
nadzidave), pogoje za odstranitev obstoječih objektov, ureditev utrjenih
in zelenih površin ter gradnjo prometne, energetske, komunalne in
telekomunikacijske infrastrukture. |
|
(2)
Predvidene so naslednje ureditve: |
-
gradnja treh ali dveh stanovanjsko poslovnih stavb, |
-
gradnja stanovanjsko poslovne stavbe z varovanimi stanovanji, hotelska
in podobne stavba za kratkotrajno nastanitev, stavba splošnega
družbenega pomena, |
-
gradnja stavbe namenjene centralnim dejavnostim, delno stanovanjska,
stavba splošnega družbenega pomena, |
-
gradnja stavbe, ki je namenjena izobraževanju in usposabljanju oseb s
posebnimi potrebami in neinstitucionalnemu izobraževanju (tudi razne
delavnice) ter kombinirano storitev nastanitve, nega in zdravstvene
oskrbe in dnevnega varstva, delno poslovna stavba, |
-
stanovanjske stavbe za posebne družbene skupine, |
-
gradnja stanovanjske stavbe za posebne družbene skupine, delno poslovno
upravne stavbe in delno stavbe splošnega družbenega pomena, delno
gostinski dejavnosti in kulturi ter razvedrilu, |
-
gradnja stavbe namenjeni storitveni, poslovni, stanovanjski in trgovski
ter gostinski dejavnosti, |
-
gradnja poslovno upravnega objekta, |
-
gradnja trgovsko poslovnih stavb, |
-
gradnja industrijsko skladiščnih stavb, |
-
gradnja objekta za kmečki zoo, |
-
rušitev štirih obstoječih objektov, |
-
prenova in rekonstrukcija obstoječih objektov, |
-
sprememba namembnosti v obstoječih objektih, |
-
gradnja nezahtevnih in enostavnih objektov za lastne potrebe (tudi ob
objektih), |
-
postavitev gostinskih vrtov z nadstreški, |
-
ureditev zelenih in drugih površin (tudi tlakovanje in postavitev
senčnic, ploščadi, vodnih elementov…), |
-
ureditev rekreacijsko parkovnih površin, |
-
ureditev površin za prosto časovne aktivnosti, |
-
ureditev gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra z
ureditvijo notranjih ceste, |
-
gradnja podpornih zidov (kjer je zaradi lastnosti terena izkazana
potreba). |
|
7.
člen |
(urbanistični parametri) |
|
V
območju obdelave veljajo naslednje urbanistične omejitve, ki so
prikazane v grafičnem delu: |
-
gradbena črta je črta, na katero morajo biti z enim robom
postavljeni novozgrajeni objekti, dovoljeni so le manjši odmiki delov
fasad (balkoni, nadstreški in podobno); |
-
gradbena meja je črta, ki je novozgrajeni objekti ne smejo
presegati, lahko pa se je dotikajo ali so od nje odmaknjeni v
notranjost; |
- maksimalna etažnost je oznaka, ki podaja največje število etaž
novogradenj ali rekonstruiranega objekta in se izraža kot oznaka kleti,
pritličja in števila nadstropij nad njimi; možna je gradnja nižjih
objektov; |
-
namembnost objekta je oznaka objekta z barvno šrafuro. |
|
|
IV. MERILA IN POGOJI ZA NAČRTOVANJE PROSTORSKE UREDITVE |
|
8. člen |
(vplivi
in povezave s sosednjimi enotami urejanja prostora) |
|
(1)
Območje OPPN se nahaja na levo brežnem delu Ptuja, na severni strani
železniške proge Pragersko-Hodoš. Ureja območje Rogoznice, ki se je
razvilo na vzhodnem robu mesta ob vpadnicah iz Lenarta, Juršincev in
Dornave, ki pretežno predstavlja območje enodružinskih hiš, z manjšimi
ostanki ohranjenih dejavnosti ob nekdanjem vzhodnem robu mesta (območje
nekdanje opekarne Žabjak). |
(2)
Skozi območje OPPN na severozahodni strani poteka občinska cesta –
lokalna cesta LC 328032 – Svržnjakova ulica, na katero se območje
prometno navezuje. Na severni strani dela ceste bo na novo urejen
obstoječ priključek občinske javne poti – JP 831921 - Zechnerjeva ulica
in novi individualni prometni priključki parcel na obstoječo občinsko
cesto LC 328032. Na južni strani Svržnjakove ulice, bodo urejene uvozno
– izvozne klančine namenjene motornemu, kolesarskemu in peš prometu.
Zaradi načrtovanih priključkov bo potrebna rekonstrukcija obstoječe
občinske ceste LC 328032. Načrtovane so nove notranje ceste namenjene
motornemu in kolesarskemu prometu ter poti za pešce. |
(3)
Območje OPPN se na zahodni in severni strani navezuje na stanovanjsko
gradnjo v naselju Žabjak in na vzhodu in jugu neposredno na nepozidane
zelene površine in območje umetnih ribnikov, ki ju upravlja ribiška
družina Ptuj. |
(4) Na
južnem robu območja OPPN bo izveden prometni priključek, ki se bo
priključil na predvideno povezovalno cesto do obstoječe prometnice
višjega reda - državne ceste R3713/4910 – Dornavska cesta. |
(5)
Povezave s sosednjimi enotami urejanja prostora so prikazani na
kartografskem listu št. 4 »Povezave s sosednjimi enotami urejanja
prostora«. |
|
9. člen |
(vrste
posegov in dopustnih dejavnosti) |
|
(1) Na
območju OPPN v EUP RO06 in EUP RO07 - zahodni del, so dopustne naslednje
stavbe in dejavnosti, ki se locirajo skladno s podrobnejšo namensko
rabo, kot je določeno v OPN. Namembnost območja je namenjena centralnim
dejavnostim (CD) in stanovanjskim površinam namenjene bivanju brez ali s
spremljajočimi dejavnostmi (SS). V skladu z določili 5. točke 128.
člena OPN je v delu OPPN z namensko rabo CD - (druga območja centralnih
dejavnosti), možno nameniti deležu stanovanj največ 30 % BTP objektov. |
Dopustne so poslovne dejavnosti trgovine ter mirne spremljajoče
dejavnosti (razen vzdrževanja in popravila motornih vozil), gostinstva
in turizma, kulture, vzgoje in izobraževanja, razvedrila, športa in
rekreacije ter druge dejavnosti, ki ne generirajo večjega tovornega niti
večjega osebnega prometa. Možna je sprememba namembnosti dela
stanovanjske površine v namen storitvene dejavnosti (razen vzdrževanja
in popravila motornih vozil): |
- oskrba z električno energijo plinom in paro, |
- gradbeništvo, |
- informacijske in komunikacijske dejavnosti, |
- finančne in zavarovalniške dejavnosti, |
- poslovanje z nepremičninami, |
- strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti, |
- druge raznovrstne poslovne dejavnosti, |
- zdravstvo in socialno varstvo, |
- druge dejavnosti, |
- dejavnosti gospodinjstev z zaposlenim hišnim osebjem in proizvodnja
za lastno rabo. |
Poleg bivanja, so dopustne še dejavnosti: |
- trgovina ter storitvene dejavnosti, |
- gostinstvo in turizem, |
- poslovne dejavnosti, |
- dejavnosti javne uprave, |
- izobraževanje (neinstitucionalno izobraževanje - tudi delavnice), |
- zdravstvo in socialno varstvo, |
- kulturne, |
- razvedrilne, |
- rekreacijske in športne dejavnosti ter |
- druge dejavnosti. |
Sprememba namembnosti celotne stavbe je izjemoma dopustna le v primeru,
ko je sprememba namenjena javni mesto tvorni dejavnosti, kot so:
kulturne dejavnosti, gostinstvo in turizem, knjigarne, izobraževalne
dejavnosti in podobno. |
(2) Območje OPPN v EUP RO07 - severovzhodni del, ki je v OPN opredeljeno
z namensko rabo površine gospodarske cone (IG) je namenjeno: |
- industrijskim, |
- proizvodnim, |
- spremljajočim storitvenim in servisnim dejavnostim ter |
- obrtnim, |
- skladiščnim, |
- prometnim, |
- trgovskim, |
- poslovnim in proizvodnim dejavnostim, |
- predelovalnim dejavnostim, |
- oskrbi z energijo in ravnanju z odpadki. |
Dopustno je obratovanje in umeščanje naslednjih dejavnosti: |
- obstoječe proizvodne dejavnosti z veljavnimi dovoljenji za
obratovanje, |
- storitve za kmetijsko proizvodnjo s pripravo pridelkov, |
- tiskarske storitve in razmnoževanje posnetih nosilcev zapisa, |
- proizvodnja računalnikov, elektronskih in optičnih izdelkov in
proizvodnja električnih naprav, |
- trgovina na drobno, trgovina na debelo, razen z motornimi vozili, |
- promet in skladiščenje, |
- poštna dejavnost, |
- gostinstvo kot dopolnilna dejavnost, |
- informacijske ter telekomunikacijske dejavnosti, |
- finančne in zavarovalniške dejavnosti, |
- poslovanje z nepremičninami, |
- strokovne znanstvene in tehnične dejavnosti, |
- pisarniške in spremljajoče poslovne storitvene dejavnosti. |
Dopustne spremljajoče dejavnosti so trgovina, storitvene dejavnosti,
gostinstvo, poslovne in druge dejavnosti. |
(3) Na območju OPPN v EUP RO07 - jugovzhodni del, so dopustne dejavnosti
določene v OPN za namensko rabo druge urejene zelene površine (ZD).
Dejavnosti, ki so namenjene aktivnemu preživljanju prostega časa,
rekreaciji in športu na prostem ter prostočasnemu kmetovanju. |
(4) Na območju OPPN so dopustne večnamenske stavbe, ki dopuščajo
kombinacijo dejavnosti, ki so v skladu z namensko rabo posamezne enote
urejanja prostora. Zelene površine je dopustno organizirati kot
večnamenske površine |
|
|
V.
FUNKCIONALNA IN OBLIKOVNA MERILA TER POGOJI |
|
10. člen |
(pogoji
za urbanistično in arhitekturno oblikovanje) |
|
(1)
Območje OPPN je razdeljeno na tri prostorske enote (PE): PE1, PE2, PE3.
Delitev območja OPPN na prostorske enote je razvidna na kartografskem
listu »Ureditveno – količbena situacija s prerezom«. |
(2)
Znotraj območja OPPN PE1 obsega območje EUP RO06 in zahodni del EUP
RO07. |
(3)
Znotraj območja OPPN PE2 obsega severovzhodni del EUP RO07. |
(4)
Znotraj območja OPPN PE3 obsega jugovzhodni del EUP RO07. |
(5) Lega
stavb je določena z gradbeno linijo in gradbeno mejo, dimenzije in
umestitev objektov v prostor ter velikost in zmogljivost objektov
maksimalni tlorisni in višinski gabariti za celotno območje OPPN so
razvidni iz kartografskega lista št. 6 »Ureditveno – količbena
situacija«. |
(6) Bruto višina posamezne etaže je odvisna od namena stavbe, enako
velja za kolenčni zid (ne sme biti višji od 1m). Pri etažah je
upoštevati standardne višine stanovanjskih etaž (3,00 m), najvišja
dopustna višina posamezne poslovne etaže je lahko 4,2 m in stavbe za
obrt 3,60 m. |
(7)
Gradnja podzemnih kletnih etaž v stavbah je dovoljena povsod, kjer in v
kakšnem obsegu to dopuščajo geomehanske razmere, potek komunalnih vodov,
zaščita podtalnice in stabilnost objektov. Dopustna je ena kletna etaža. |
(8)
Tlorisna velikost garaž v kleti ni odvisna od tlorisne velikosti
pritličja, glede na potrebno število parkirnih mest je lahko večja ali
manjša. |
(9) Oblikovanje stavb mora biti prilagojeno predvideni funkciji objekta,
sodobnemu načinu bivanja in uporabi objekta ter sodobnim tehnološkim
procesom: |
- izhajati mora iz arhitekturnih in prostorskih značilnosti Panonske
arhitekturne regije in iz značilnosti lokalne arhitekturne krajine, tudi
v interpretaciji z uporabo sodobnih materialov, |
- volumni objektov so lahko enoviti ali pa prostorsko razgibani,
prilagojeni funkciji, možni so tudi volumenski poudarki fasade, |
- fasade stavb morajo biti grajene iz kakovostnih in trajnih
materialov, lahko so ometane, delno zastekljene, lahko tudi delno
izvedene kot lesena ali kot obešena fasada obložena s kamnom ali
fasadnimi ploščami. Dopustne so tudi s sodobno uporabo stekla, kovine,
lesa (ne brun) in kamna oblikovane fasade, celo prosojne. Oblikovane so
lahko kot enovite ravne ploskve, brez poudarjene členitve in detajlov
ali z izrazito fasadno členitvijo in členjenimi detajli, poudarjeno
lahko imajo vodoravno ali navpično smer. Če so fasade ometane, morajo
biti izvedene v odtenkih svetlejših ali toplih barv. Dopustni so barvni
poudarki. Uporaba barv, ki so v prostoru izrazito moteče in ne izhajajo
iz tradicionalnih barv fasad (npr. citronsko rumena, živo rdeča, živo
oziroma travniško zelena, živo oziroma turkizno modra itd.) niso
dopustne. |
(10)
Prostorska enota PE1 obsega južni in zahodni del območja OPPN: |
- po tipologiji zazidave stavb so v skladu z odlokom o OPN, so v PE1
dopustne prostostoječe stavbe, razviti tlorisi, stavbe v nizu (ulična
poteza), po tipologiji namembnosti in oblikovanja pa stavbe tipa S1, S2
(le obstoječe), S3, S4, S6, S8, N1, N2. |
|
A –
stavba ob Svržnjakovi ulici na severozahodni strani območja, v enoti
PE1: |
-
stavba je namenjena stanovanjsko poslovni dejavnosti. Delež
stanovanjskih površin lahko zajema največ 67 % BTP objekta. Opredeljena
je z gradbeno linijo, ki poteka vzporedno s Svržnjakovo ulico.
Maksimalni horizontalni gabariti so podani v ureditveno – količbeni
situaciji; |
-
streha stavbe je izvedena kot blaga enokapnica ali ravna streha; |
-
maksimalna etažnost: K+P+1; |
-
fasada
stavbe
je kontaktna, toplotno izolativna z izvedenim zaključnim ometom, delno
ali v celoti zastekljena. Fasada je lahko izvedena tudi kot obešena
fasada obložena s kamnom ali s fasadnimi ploščami, lesom ali drugimi
fasadnimi sistemi; |
-
pred stavbo je predvidena utrjena površina, namenjena ureditvi parkirnih
mest, pergol in nadstreškov. Ostale površine se ozelenijo in zasadijo z
avtohtonim okrasnim grmičevjem in drevjem. Delno se zelene površine
lahko utrdijo za ureditev parkirnih mest. |
|
B –
stavba ob Svržnjakovi ulici na severozahodni strani območja, v enoti
PE1: |
-
stavba je namenjena stanovanjsko poslovni dejavnosti. Delež
stanovanjskih površin lahko zajema največ 67 % BTP objekta. Opredeljena
je z gradbeno linijo, ki poteka vzporedno s Svržnjakovo ulico.
Maksimalni horizontalni gabariti so podani v ureditveno – količbeni
situaciji; |
-
streha stavbe je izvedena kot blaga enokapnica ali ravna streha; |
-
maksimalna etažnost: K+P+1; |
-
fasada stavbe je kontaktna, toplotno izolativna z izvedenim zaključnim
ometom, delno ali v celoti zastekljena. Fasada je lahko izvedena tudi
kot obešena fasada obložena s kamnom ali s fasadnimi ploščami, lesom ali
drugimi fasadnimi sistemi; |
-
pred stavbo je predvidena utrjena površina, namenjena ureditvi parkirnih
mest, pergol in nadstreškov. Ostale površine se ozelenijo in zasadijo z
avtohtonim okrasnim grmičevjem, drevjem. Delno se zelene površine lahko
utrdijo za ureditev parkirnih mest. |
|
C –
stavba ob Svržnjakovi ulici na severozahodni strani območja, v enoti
PE1: |
-
stavba je namenjena centralnim dejavnostim, splošnim družbenim
dejavnostim ali poslovno stanovanjskim dejavnostim – dopustna je tudi
večnamenska stavba. Delež stanovanjskih površin lahko zajema največ 5 %
BTP objekta. Opredeljena z gradbeno linijo, ki poteka vzporedno s
Svržnjakovo ulico. Maksimalni horizontalni gabariti so podani v
ureditveno – količbeni situaciji; |
-
streha stavbe je izvedena kot simetrična dvokapnica (25-35 stopinj) v
kombinaciji z ravno nepohodno ali pohodno streho, ki lahko služi tudi
kot terasa; |
- med
stavbama C in G se lahko ustvarijo smiselne povezave v kleti ali etaži; |
-
maksimalna etažnost: K+P+2+M; |
-
fasada stavbe je kontaktna, toplotno izolativna z izvedenim zaključnim
ometom, delno ali v celoti zastekljena. Fasada je lahko izvedena tudi
kot obešena fasada obložena s kamnom ali s fasadnimi ploščami, lesom ali
drugimi fasadnimi sistemi; |
- ob
stavbi je predvidena utrjena površina, namenjena dostopu do objekta. Ob
objektu se lahko izvedejo pergole in nadstreški. Ostale površine se
ozelenijo in zasadijo z avtohtonim okrasnim grmičevjem ter sadnim in
ostalim drevjem; |
-
stavba je prometno dostopna iz Svržnjakove ulice in ima svoj uvoz iz
interne ceste na severovzhodni strani stavbe. Ob stavbi, ob novi uvozni
cesti na severovzhodni in jugozahodni strani se uredi zadostno število
parkirnih mest, njihovo število je odvisno od namembnosti objekta. V
primeru potrebe zagotavljanja večjega števila parkirnih mest je možno
zgraditi podzemno garažo pod stavbo - v sklopu funkcionalnega zemljišča
tudi izven nadzemnih gabaritov objekta. |
|
D –
stavba pravokotna na Svržnjakovo ulico na severni strani območja, v
enoti PE1: |
-
stavba je namenjena poslovnim in splošnim družbenim dejavnostim. Na
severovzhodni strani je opredeljena z gradbeno linijo, ki poteka
pravokotno na Svržnjakovo ulico. Maksimalni horizontalni gabariti so
podani v ureditveno – količbeni situaciji; |
-
streha stavbe je lahko izvedena kot simetrična dvokapnica (25-35
stopinj) v kombinaciji z ravno nepohodno ali pohodno streho, ki lahko
služi tudi kot terasa. Prav tako je dopustno izvesti ravno streho, blago
enokapnico ali blago dvokapnico, če je skrita za vencem. Dopustna je
tudi kombinacija različnih streh, če jo opravičujejo funkcije različnih
delov stavbe; |
- med
stavbama C in G se lahko ustvarijo smiselne povezave v kleti ali etaži; |
-
maksimalna etažnost: K+P+2+M; |
-
fasada stavbe je kontaktna, toplotno izolativna z izvedenim zaključnim
ometom, delno ali v celoti zastekljena. Fasada je lahko izvedena tudi
kot obešena fasada obložena s kamnom ali s fasadnimi ploščami, lesom ali
drugimi fasadnimi sistemi; |
-
stavba je prometno dostopna iz Svržnjakove ulice in ima svoj uvoz iz
interne ceste na severovzhodni strani stavbe. Pred stavbo, ob novi
uvozni cesti se uredi zadostno število parkirnih mest, njihovo število
je odvisno od namembnosti objekta. V primeru potrebe zagotavljanja
večjega števila parkirnih mest je možno zgraditi podzemno garažo pod
stavbo - v sklopu funkcionalnega zemljišča tudi izven nadzemnih
gabaritov objekta; |
- na
zadnji strani stavbe je predvidena ureditev utrjenih peš poti, pergol
ali nadstreškov. Za stavbo se uredijo tudi parkovno urejene površine za
medgeneracijsko druženje. Ostale površine se ozelenijo in zasadijo z
avtohtonim okrasnim grmičevjem ter drevjem. |
|
F –
vzdolžna stavba ob jugovzhodnem robu PE1 |
-
stavba je namenjena stanovanjski in splošnim družbenim dejavnostim.
Delež stanovanjskih površin lahko zajema največ 75 % BTP objekta.
Opredeljena je z gradbeno linijo, ki poteka vzporedno z Svržnjakovo
ulico ob jugovzhodnem robu meje med enotama PE1 in PE3. Maksimalni
horizontalni gabariti so podani v ureditveno – količbeni situaciji; |
-
streha stavbe je lahko izvedena kot simetrična dvokapnica (25-35
stopinj) v kombinaciji z ravno nepohodno ali pohodno streho, ki lahko
služi tudi kot terasa. Prav tako je dopustno izvesti ravno streho, blago
enokapnico ali blago dvokapnico, če je skrita za vencem. Dopustna je
tudi kombinacija različnih streh, če jo opravičujejo funkcije različnih
delov stavbe; |
- med
posameznimi objekti se lahko ustvarijo smiselne povezave v kleti,
pritličju ali etaži; |
-
maksimalna etažnost: K+P+2; |
-
fasada stavbe je kontaktna, toplotno izolativna z izvedenim zaključnim
ometom, delno ali v celoti zastekljena. Fasada je lahko izvedena tudi
kot obešena fasada obložena s kamnom ali s fasadnimi ploščami, lesom ali
drugimi fasadnimi sistemi; |
-
stavba je prometno dostopna iz Svržnjakove ulice in ima svoj uvoz iz
interne ceste na jugozahodni strani stavbe. Pred stavbo, ob novi uvozni
poti na severozahodni strani in ob interni cesti na jugozahodni strani,
se uredi zadostno število parkirnih mest, njihovo število je odvisno od
namembnosti objekta. V primeru potrebe zagotavljanja večjega števila
parkirnih mest je možno zgraditi podzemno garažo pod stavbo - v sklopu
funkcionalnega zemljišča tudi izven nadzemnih gabaritov objekta; |
-
pred stavbo je nova interna dovozna pot. Ob stavbi se lahko izvedejo
pergole in nadstreški. Ostale površine se ozelenijo in zasadijo z
avtohtonim okrasnim grmičevjem in drevjem. |
|
G –
stavba pravokotna na Svržnjakovo ulico na jugozahodni strani območja, v
enoti PE1: |
-
stavba je namenjena stanovanjskim, gostinskim in splošnim družbenim
dejavnostim. Delež stanovanjskih površin lahko zajema največ 40 % BTP
objekta. Na jugozahodni strani je stavba opredeljena z gradbeno linijo,
ki poteka pravokotno na Svržnjakovo ulico in vzdolž notranje ceste v
PE1. Maksimalni horizontalni gabariti so podani v ureditveno – količbeni
situaciji; |
-
streha stavbe je izvedena kot simetrična dvokapnica (25-35 stopinj) v
kombinaciji z ravno nepohodno ali pohodno streho, ki lahko služi tudi
kot terasa; |
- med
sosednjima stavbama se lahko ustvarijo smiselne povezave v kleti ali
etaži; |
-
maksimalna etažnost: K+P+2+M; |
-
fasada stavbe je kontaktna, toplotno izolativna z izvedenim zaključnim
ometom, delno zastekljena. Fasada je lahko izvedena tudi kot obešena
fasada obložena s kamnom ali s fasadnimi ploščami, lesom ali drugimi
fasadnimi sistemi; |
-
stavba je prometno dostopna iz Svržnjakove ulice in ima svoj uvoz iz
interne ceste na jugozahodni strani stavbe. Pred stavbo, ob novi uvozni
cesti se uredi zadostno število parkirnih mest, njihovo število je
odvisno od namembnosti objekta. V primeru potrebe zagotavljanja večjega
števila parkirnih mest je možno zgraditi podzemno garažo pod stavbo - v
sklopu funkcionalnega zemljišča tudi izven nadzemnih gabaritov objekta; |
- na
zadnji strani stavbe je predvidena ureditev utrjenih peš poti, pergol
ali nadstreškov. Za stavbo se uredijo tudi parkovno urejene površine za
medgeneracijsko druženje. Ostale površine se ozelenijo in zasadijo z
avtohtonim okrasnim grmičevjem ter drevjem. |
|
H –
stavba pravokotna na Svržnjakovo ulico na jugozahodni strani območja, v
enoti PE1: |
-
stavba je namenjena stanovanjski in splošnim družbenim dejavnostim.
Delež stanovanjskih površin lahko zajema največ 50 % BTP objekta. Na
severovzhodni strani je stavba opredeljena z gradbeno linijo, ki poteka
pravokotno na Svržnjakovo ulico in vzdolž notranje ceste v PE1.
Maksimalni horizontalni gabariti so podani v ureditveno – količbeni
situaciji; |
-
streha je izvedena kot blaga enokapnica ali ravna streha; |
- med
stavbama H in I ter H in G se lahko ustvarijo smiselne povezave v kleti
ali etaži; |
-
maksimalna etažnost: K+P+2; |
-
fasada stavbe je kontaktna, toplotno izolativna z izvedenim zaključnim
ometom, delno ali v celoti zastekljena. Fasada je lahko izvedena tudi
kot obešena fasada obložena s kamnom ali s fasadnimi ploščami, lesom ali
drugimi fasadnimi sistemi; |
-
stavba je prometno dostopna iz Svržnjakove ulice in ima svoj uvoz iz
dostopne poti na severozahodni strani stavbe. Pred stavbo, ob novi
uvozni cesti se uredi zadostno število parkirnih mest, njihovo število
je odvisno od namembnosti objekta. V primeru potrebe zagotavljanja
večjega števila parkirnih mest je možno zgraditi podzemno garažo pod
stavbo - v sklopu funkcionalnega zemljišča tudi izven nadzemnih
gabaritov objekta; |
- ob
stavbi se lahko izvedejo pergole in nadstreški, ostale površine se
ozelenijo in zasadijo z avtohtonim okrasnim grmičevjem in drevjem. |
|
I –
stavba pravokotna na Svržnjakovo ulico ob jugozahodnem robu PE1: |
-
stavba je namenjena stanovanjsko gostinski in trgovsko storitveni
dejavnosti. Delež stanovanjskih površin lahko zajema največ 17 % BTP
objekta. Na severovzhodni in severozahodni strani je stavba opredeljena
z gradbeno linijo, ki poteka pravokotno na Svržnjakovo ulico in vzdolž
interne ceste v PE1. Maksimalni horizontalni gabariti so podani v
ureditveno – količbeni situaciji; |
-
streha stavbe je izvedena kot blaga enokapnica ali ravna streha; |
- med
stavbama I in H se lahko ustvarijo smiselne povezave v kleti ali etaži; |
-
maksimalna etažnost: K+P+2; |
-
fasada stavbe je kontaktna, toplotno izolativna z izvedenim zaključnim
ometom, delno ali v celoti zastekljena. Fasada je lahko izvedena tudi
kot obešena fasada obložena s kamnom ali s fasadnimi ploščami, lesom ali
drugimi fasadnimi sistemi; |
-
stavba je prometno dostopna iz Svržnjakove ulice in ima svoj uvoz iz
dostopne poti na severozahodni strani stavbe. Pred stavbo, ob novi
uvozni cesti se uredi zadostno število parkirnih mest, njihovo število
je odvisno od namembnosti objekta. V primeru potrebe zagotavljanja
večjega števila parkirnih mest je možno zgraditi podzemno garažo pod
stavbo - v sklopu funkcionalnega zemljišča tudi izven nadzemnih
gabaritov objekta; |
- ob
stavbi se lahko izvedejo pergole in nadstreški, ostale površine se
ozelenijo in zasadijo z avtohtonim okrasnim grmičevjem in drevjem. |
|
(11) Prostorska enota PE2 obsega severni del območja OPPN: |
- po tipologiji zazidave objektov so v skladu z odlokom OPN dopustni
prostostoječi objekti, razviti tlorisi, objekti v nizu, pri objektih
namenjenih izvajanju dejavnosti je zasnova podrejena funkciji in
tehnološkim zahtevam za izvajanje posameznih vrst dejavnosti, po
tipologiji namembnosti in oblikovanja pa objekti tipa N1, N3, N4, N5. |
J –
stavba pravokotna na Svržnjakovo ulico na severni strani območja, v
enoti PE2: |
-
stavba je namenjena poslovnim in trgovskim dejavnostim, po potrebi je
lahko namenjena tudi industrijsko proizvodnim in skladiščni dejavnosti.
Stavba je na jugozahodni strani opredeljena z gradbeno linijo, ki poteka
pravokotno na Svržnjakovo ulico in je izvedena kot nadaljevanje
obstoječe stavbe J. Maksimalni horizontalni gabariti so podani v
ureditveno – količbeni situaciji; |
-
streha stavbe je lahko izvedena kot simetrična dvokapnica (25-35
stopinj). Prav tako je dopustno izvesti ravno streho ali blago
enokapnico. Ravno streho ali blago enokapnico je možno skriti za vencem.
Dopustna je tudi kombinacija različnih streh, če jo opravičujejo
funkcije različnih delov stavbe; |
-
maksimalna etažnost stavbe: K+P+1; |
- fasada stavbe je kontaktna, toplotno izolativna z izvedenim
zaključnim ometom, delno ali v celoti zastekljena ali obložena s
fasadnimi montažnimi elementi; |
-
Stavba je prometno dostopna iz Svržnjakove ulice in ima svoj uvoz iz
interne uvozne ceste na severovzhodni strani stavbe. Ob novi uvozni
cesti na severovzhodni strani stavbe se uredi zadostno število parkirnih
mest za osebna in tovorna vozila, njihovo število je odvisno od
namembnosti objekta. V primeru potrebe zagotavljanja večjega števila
parkirnih mest je možno zgraditi podzemno garažo pod stavbo - v sklopu
funkcionalnega zemljišča tudi izven nadzemnih gabaritov objekta; |
- ob
stavbi se lahko izvedejo pergole in nadstreški, ostale površine se
ozelenijo in zasadijo z avtohtonim okrasnim grmičevjem in drevjem.
Zelene površine se lahko delno utrdijo in se uporabljajo kot zunanje
odlagalne površine, tudi pokrite z nadstrešnico. |
|
K –
stavba vzporedna s Svržnjakovo ulico na jugovzhodni robu enote PE2: |
-
stavba je namenjena industrijsko skladiščnim dejavnostim. Stavba je na
jugovzhodni strani opredeljena z gradbeno linijo, ki poteka vzporedno s
Svržnjakovo ulico ob robu enote PE2 in PE3. Maksimalni horizontalni
gabariti so podani v ureditveno – količbeni situaciji; |
-
streha stavbe je lahko izvedena kot simetrična dvokapnica (25-35
stopinj). Prav tako je dopustno izvesti ravno streho ali blago
enokapnico. Ravno streho ali blago enokapnico je možno skriti za vencem; |
- med
stavbama O in K se lahko izvede nadstrešnica; |
-
maksimalna etažnost stavbe: K+P+1; |
- fasada stavbe je kontaktna, toplotno izolativna z izvedenim
zaključnim ometom, delno zastekljena ali obložena s fasadnimi montažnimi
elementi; |
-
stavba je prometno dostopna iz Svržnjakove ulice in ima svoj uvoz iz
interne uvozne ceste na severozahodni strani stavbe. Ob stavbi se na
severovzhodni strani uredi zadostno število parkirnih mest, njihovo
število je odvisno od namembnosti objekta. V primeru potrebe
zagotavljanja večjega števila parkirnih mest je možno zgraditi podzemno
garažo pod stavbo - v sklopu funkcionalnega zemljišča tudi izven
nadzemnih gabaritov stavbe; |
- Ob stavbi se lahko izvedejo pergole in nadstreški, ostale površine
se ozelenijo in zasadijo z avtohtonim okrasnim grmičevjem in drevjem.
Zelene površine se lahko delno utrdijo in se uporabljajo kot zunanje
odlagalne površine, tudi pokrite z nadstrešnico. |
|
L –
stavba vzporedna s Svržnjakovo ulico na vzhodni strani območja, v enoti
PE2: |
-
stavba je namenjena poslovnim in trgovskim dejavnostim. Stavba je na
jugovzhodni strani opredeljena z gradbeno linijo, ki poteka vzporedno s
Svržnjakovo ulico ob robu enote PE2 in PE3. Maksimalni horizontalni
gabariti so podani v ureditveno – količbeni situaciji; |
-
streha stavbe je lahko izvedena kot simetrična dvokapnica (25-35
stopinj). Prav tako je dopustno izvesti ravno streho ali blago
enokapnico. Ravno streho ali blago enokapnico je možno skriti za vencem.
Dopustna je tudi kombinacija različnih streh, če jo opravičujejo
funkcije različnih delov stavbe; |
-
maksimalna etažnost stavbe: K+P+1; |
- fasada stavbe je kontaktna, toplotno izolativna z izvedenim
zaključnim ometom, delno zastekljena ali obložena s fasadnimi montažnimi
elementi; |
-
stavba je prometno dostopna iz Svržnjakove ulice in ima svoj uvoz iz
interne uvozne ceste na severozahodni strani stavbe. Na severozahodni
strani obstoječih objektov ob Svržnjakovi ulici se uredi zadostno
število parkirnih mest v lasti investitorja, njihovo število je odvisno
od namembnosti objekta. V primeru potrebe zagotavljanja večjega števila
parkirnih mest je možno zgraditi podzemno garažo pod stavbo - v sklopu
funkcionalnega zemljišča tudi izven nadzemnih gabaritov stavbe; |
- Ob
stavbi se lahko izvedejo pergole in nadstreški, ostale površine se
ozelenijo in zasadijo z avtohtonim okrasnim grmičevjem in drevjem.
Zelene površine se lahko delno utrdijo in se uporabljajo kot zunanje
odlagalne površine, tudi pokrite z nadstrešnico. |
|
M –
stavba pravokotna na Svržnjakovo ulico na severni strani območja, v
enoti PE2: |
-
stavba je namenjena poslovnim in trgovskim dejavnostim. Stavba je na
jugozahodni strani opredeljena z gradbeno linijo, ki poteka pravokotno
na Svržnjakovo ulico in je izvedena kot nadaljevanje obstoječe stavbe J.
Maksimalni horizontalni gabariti so podani v ureditveno – količbeni
situaciji; |
-
streha stavbe je lahko izvedena kot simetrična dvokapnica (25-35
stopinj). Prav tako je dopustno izvesti ravno streho ali blago
enokapnico. Ravno streho ali blago enokapnico je možno skriti za vencem.
Dopustna je tudi kombinacija različnih streh, če jo opravičujejo
funkcije različnih delov stavbe; |
-
maksimalna etažnost: K+P+2; |
-
stavba lahko nastopa kot višinski poudarek prostorske enote; |
-
fasada je kontaktna, toplotno izolativna z izvedenim zaključnim ometom,
delno ali v celoti zastekljena. Fasada je lahko izvedena tudi kot
obešena fasada obložena s kamnom ali s fasadnimi ploščami, lesom ali
drugimi fasadnimi sistemi; |
-
stavba je prometno dostopna iz Svržnjakove ulice. Ob novi uvozni cesti
na severovzhodni strani stavbe se uredi zadostno število parkirnih mest,
njihovo število je odvisno od namembnosti objekta. V primeru potrebe
zagotavljanja večjega števila parkirnih mest je možno zgraditi podzemno
garažo pod stavbo - v sklopu funkcionalnega zemljišča tudi izven
nadzemnih gabaritov stavbe. Skupen uvoz z garažo v stavbi J; |
- Ob
stavbi se lahko izvedejo pergole in nadstreški, ostale površine se
ozelenijo in zasadijo z avtohtonim okrasnim grmičevjem in drevjem.
Zelene površine se lahko delno utrdijo in se uporabljajo kot zunanje
odlagalne površine, tudi pokrite z nadstrešnico; |
- ob
Svržnjakovi ulici se lahko izvede podporni zid. |
|
N -
stavba pravokotna na Svržnjakovo ulico na jugovzhodni strani območja, v
enoti PE2: |
-
stavba je namenjena industrijsko proizvodnim, skladiščnim in trgovskim
dejavnostim. Opredeljena z gradbeno mejo, ki definira maksimalni gabarit
stavbe, znotraj katerega je možno stavbo tudi dozidati. Maksimalni
horizontalni gabariti so podani v ureditveno – količbeni situaciji;
|
-
streha stavbe je lahko izvedena kot simetrična dvokapnica (25-35
stopinj). Prav tako je dopustno izvesti ravno streho ali blago
enokapnico. Ravno streho ali blago enokapnico je možno skriti za vencem.
Dopustna je tudi kombinacija različnih streh, če jo opravičujejo
funkcije različnih delov stavbe; |
- med
stavbama N in O ter N in K se lahko izvede nadstrešnica; |
-
maksimalna etažnost stavbe: K+P+1; |
- fasada objekta je kontaktna, toplotno izolativna z izvedenim
zaključnim ometom, delno zastekljena ali obložena s fasadnimi montažnimi
elementi; |
-
parkirna mesta so urejena na severni strani objekta. V primeru potrebe
zagotavljanja večjega števila parkirnih mest je možno zgraditi podzemno
garažo pod stavbo - v sklopu funkcionalnega zemljišča tudi izven
nadzemnih gabaritov stavbe. Skupen uvoz v garažo je v stavbi J; |
- Ob
stavbi se lahko izvedejo pergole in nadstreški, ostale površine se
ozelenijo in zasadijo z avtohtonim okrasnim grmičevjem in drevjem.
Zelene površine se lahko delno utrdijo in se uporabljajo kot zunanje
odlagalne površine, tudi pokrite z nadstrešnico; |
- Ob
stavbi se lahko izvedejo pergole in nadstreški, ostale površine se
ozelenijo in zasadijo z avtohtonim okrasnim grmičevjem in drevjem.
Zelene površine se lahko delno utrdijo in se uporabljajo kot zunanje
odlagalne površine, tudi pokrite z nadstrešnico. |
|
O -
stavba pravokotna na Svržnjakovo ulico na severovzhodni strani
območja, v enoti PE2: |
-
stavba je namenjena industrijsko skladiščnim dejavnostim. Opredeljena z
gradbeno mejo, ki definira maksimalni gabarit stavbe. Maksimalni
horizontalni gabariti so podani v ureditveno – količbeni situaciji; |
-
streha stavbe je lahko izvedena kot simetrična dvokapnica (25-35
stopinj). Prav tako je dopustno izvesti ravno streho ali blago
enokapnico. Ravno streho ali blago enokapnico je možno skriti za vencem.
Dopustna je tudi kombinacija različnih streh, če jo opravičujejo
funkcije različnih delov stavbe; |
- med
stavbama O in P ter O in K se lahko izvede nadstrešnica; |
-
maksimalna etažnost stavbe: K+P+1; |
- fasada objekta je kontaktna, toplotno izolativna z izvedenim
zaključnim ometom, delno zastekljena ali obložena s fasadnimi montažnimi
elementi; |
-
parkirna mesta so urejena na severozahodni strani objekta, lahko se
uredijo v kletni etaži objekta; |
-
ostale površine se ozelenijo in zasadijo z avtohtonim okrasnim
grmičevjem in drevjem. Zelene površine se lahko delno utrdijo in služijo
kot zunanje odlagalne površine, tudi pokrite z nadstrešnico; |
-
stavba je prometno dostopna iz Svržnjakove ulice in ima svoj uvoz iz
interne uvozne ceste na jugovzhodni strani stavbe. Na severozahodni
strani stavbe se uredi zadostno število parkirnih mest, njihovo število
je odvisno od namembnosti objekta. V primeru potrebe zagotavljanja
večjega števila parkirnih mest je možno zgraditi podzemno garažo pod
stavbo - v sklopu funkcionalnega zemljišča tudi izven nadzemnih
gabaritov stavbe; |
- Ob
stavbi se lahko izvedejo pergole in nadstreški, ostale površine se
ozelenijo in zasadijo z avtohtonim okrasnim grmičevjem in drevjem.
Zelene površine se lahko delno utrdijo in se uporabljajo kot zunanje
odlagalne površine, tudi pokrite z nadstrešnico. |
|
P –
stavba pravokotna na Svržnjakovo ulico na severovzhodni strani območja,
v enoti PE2: |
-
stavba je namenjena industrijsko skladiščnim dejavnostim. Stavba je
opredeljena z gradbeno mejo, ki definira maksimalni gabarit stavbe.
Maksimalni horizontalni gabariti so podani v ureditveno – količbeni
situaciji; |
-
streha stavbe je lahko izvedena kot simetrična dvokapnica (25-35
stopinj). Prav tako je dopustno izvesti ravno streho ali blago
enokapnico. Ravno streho ali blago enokapnico je možno skriti za vencem; |
- med
objektoma P in O se lahko izvede nadstrešnica; |
-
maksimalna etažnost stavbe: K+P+1; |
- fasada stavbe je kontaktna, toplotno izolativna z izvedenim
zaključnim ometom, delno zastekljena ali obložena s fasadnimi montažnimi
elementi; |
-
Stavba je prometno dostopna iz Svržnjakove ulice in ima svoj uvoz iz
interne uvozne ceste na severozahodni strani stavbe. Na severozahodni in
jugovzhodni strani stavbe se uredi zadostno število parkirnih mest,
njihovo število je odvisno od namembnosti objekta. V primeru potrebe
zagotavljanja večjega števila parkirnih mest je možno zgraditi podzemno
garažo pod stavbo - v sklopu funkcionalnega zemljišča tudi izven
nadzemnih gabaritov stavbe; |
- Ob
stavbi se lahko izvedejo pergole in nadstreški, ostale površine se
ozelenijo in zasadijo z avtohtonim okrasnim grmičevjem in drevjem.
Zelene površine se lahko delno utrdijo in se uporabljajo kot zunanje
odlagalne površine, tudi pokrite z nadstrešnico. |
|
Obstoječi objekti v enoti PE1 in PE2: |
- obstoječi objekti so označeni v podani v ureditveni – količbeni
situaciji. |
- na obstoječih objektih bodo možna vzdrževanje, odstranitev in
rekonstrukcija ter dozidava, nadzidava in sprememba namembnosti. |
- rekonstrukcijo ali nadzidavo objekta je možno izvesti v okviru
obstoječe mansarde ali kot novo etažo objekta. Streha rekonstruirane ali
nadzidane stavbe je lahko izvedena kot simetrična dvokapnica (25-35
stopinj). Prav tako je dopustno izvesti ravno streho ali blago
enokapnico. Ravno streho ali blago enokapnico je možno skriti za vencem.
Dopustna je tudi kombinacija različnih streh. |
|
(12) Prostorska enota PE3 obsega južni in vzhodni del območja OPPN: |
- Po tipologiji zazidave objektov so v skladu z odlokom OPN dopustni
tip objekta N6 in ostali prostostoječi objekti (vrtne ute) in naslednji
spremljajoči objekti: ureditev vrtičkov, urbana oprema - namestitev
klopi, ureditev počivališč, dopustna je tudi gradnja gradbeno
inženirskih objektov, ki so namenjeni dejavnostim v območju (skupni
objekti kot stojnica s sadikami, prodaja pridelkov, skupne sanitarije,
namakalni sistem iz javnega omrežja ipd.). |
|
11. člen |
(nezahtevni in enostavni objekti ter vzdrževalna dela v javno korist) |
|
(1) Na območju OPPN je po predpisih, ki urejajo gradnjo objektov glede
na zahtevnost, dovoljena postavitev nezahtevnih in enostavnih objektov
ter je mogoče opravljanje del, ki se štejejo za redna vzdrževalna dela
in investicijska vzdrževalna dela. |
(2) V PE1 in PE2 je dovoljena je postavitev naslednjih nezahtevnih in
enostavnih objektov: |
- majhne stavbe, |
- majhne stavbe kot dopolnitev obstoječe pozidave, |
- pomožni objekti v javni rabi, |
- ograje, |
- podporni zidovi, |
- vodometi, |
- priključek na objekte gospodarske javne infrastrukture, |
- kolesarske poti, pešpoti, |
- pomožni energetski objekti, |
- pomožni komunalni objekti. |
(3) V PE2 je poleg postavitve nezahtevnih in enostavnih objektov
navedenih v prejšnjem odstavku tega člena dovoljena še postavitev: |
- samostojno parkirišče. |
(4) V PE3 je dovoljena je postavitev naslednjih nezahtevnih in
enostavnih objektov: |
- pomožni objekti v javni rabi, |
- ograje, |
- podporni zidovi, |
- vodometi, |
- priključek na objekte gospodarske javne infrastrukture, |
- kolesarske poti, pešpoti, |
- športno igrišče na prostem, |
- pomožni energetski objekti, |
- pomožni komunalni objekti. |
(5) Nezahtevni in enostavni objekti naj bodo od meje s sosednjo
zemljiško parcelo odmaknjeni minimalno 1,5 m. Na parcelno mejo so lahko
postavljeni le s soglasjem lastnika zemljiške parcele na katero mejijo. |
(6) Postavitev ograj in drugih objektov v križiščih ne sme segati v
območje preglednega trikotnika ali segati v območje javnih prometnih in
zelenih površin. |
(7) Poleg rednih vzdrževalnih del in investicijskih vzdrževalnih del so
dovoljene tudi: |
- rekonstrukcije, |
- dozidave, nadzidave, |
- sprememba namembnosti, ki je skladna z določili za enoto urejanja
prostora, |
- odstranitev objektov. |
(8) Na območju OPPN se lahko izvajajo vsa vzdrževalna dela v javno
korist skladno s predpisi, ki urejajo cestno infrastrukturo. |
|
12. člen |
(objekti
predvideni za odstranitev) |
|
(1) V
območju OPPN je predvidena odstranitev obstoječih stavb in pomožnih
objektov. V območju, kjer se nahajajo stavbe in gradbeno inženirski
objekti predvideni za odstranitev, je odstranitev dopusten poseg v
prostor. |
(2)
Objekti, ki so predvideni za odstranitev, so določeni na kartografskem
listu št. 5 »Rušitvena situacija«. |
|
|
VI. OBLIKOVANJE ODPRTEGA PROSTORA |
|
13. člen |
(pogoji
za zunanjo ureditev) |
|
(1) Na območju, ki se ureja za OPPN so predvidene javne površine: |
- postavitev urbane opreme, |
- izgradnja manjšega vodnega elementa v območju parkovne ureditve, |
- ustrezna zasaditev z avtohtonimi grmovnicami in drevesi, |
- izgradnja tlakovanih ali asfaltiranih pešpoti, |
- izgradnja ploščadi za prireditve. |
(2) Za ureditev javnih zunanjih površin se po potrebi izdela ustrezen
načrt zunanje ureditve, v katerem se predvidi ustrezno število in
lokacije urbane opreme ter načina zasaditve. |
(3) Na območju PE3 je predvidena postavitev otroških igral, urbane
opreme, fitnesa na prostem in izgradnja podobnih tematske sklopov, ki so
dopustne za rabo zemljišča drugih zelenih površin, kot je določeno v
OPN. Na območju se izvede zasaditev z avtohtonimi grmovnicami in
drevesi. |
(4) V parkovni ureditvi je predvidena postavitev urbane opreme in
zasaditev z avtohtonimi grmovnicami in drevesi. |
(5) Zasebne zelenice in vrtovi se nahajajo v okviru predvidenih
zemljiških parcel. Za zasaditev zasebnih zelenih površin naj se
uporabljajo avtohtone travne, grmovne in drevesne vrste. |
(6) Ograje okoli stanovanjskih stavb so lahko polne, lesene, kovinske,
žičnate, obsajene z zelenjem. Ograje ne smejo posegati v območje javnih
prometnih in zelenih površin. Višina in izvedba ograj ob priključkih
dovoznih poti na glavno cesto, mora biti takšna, da omogoča preglednost
v križišču in varno priključevanje. |
(7) Stavbe za izobraževanje (vrtec), izobraževanje in usposabljanje oseb
s posebnimi potrebami in neinstitucionalnemu izobraževanju (tudi razne
delavnice) ter kombinirano storitev nastanitve, nega in zdravstvene
oskrbe in dnevnega varstva in druge stavbe, kjer je potreben nadzor nad
osebami imajo ograjeno zasebno zeleno površino. Ograje so lahko polne,
lesene, kovinske, žičnate, obsajene z zelenjem. |
(8) Parkirne površine za enostanovanjske stavbe je možno pokriti z
nadstrešnicami, ki morajo ob javnih prometnih površinah biti odprtega
tipa in odmaknjena od parcele ceste najmanj 0,5 m. Za vsako stanovanjsko
enoto sta predvideni 2 parkirni mesti za osebna motorna vozila. |
|
|
VII. MERILA IN POGOJI ZA GRADNJO PROMETNEGA OMREŽJA |
|
14. člen |
(gradnja
in urejanje prometnega omrežja) |
|
(1) Na
območju se uredijo dostopne oz. dovozne ceste iz severozahodne smeri, ki
se dvosmerno priključujejo na Svržnjakovo ulico. Ceste se projektirajo
skladno s predpisi o gradnji in projektiranju cest. |
(2)
Projektni elementi cestnega priključka in dimenzioniranje nosilne
konstrukcije ceste morajo zagotavljati prevoznost intervencijskim
vozilom, komunalnemu 3 osnemu vozilu, gasilskemu vozilu ipd. Obračanje
vozil je omogočeno vzvratno. |
(3)
Dvosmerne ceste se uredi v širini najmanj 5,50 m. Na obeh smereh
dvosmerne ceste so razporejena parkirna mesta pod kotom 90°. Pri dovozni
cesti širine najmanj 5,50 m je parkirno mesto široko najmanj 2,50 m.
Omogoči se promet za pešce in kolesarje. Predvidena je izgradnja
pločnikov v širini najmanj 1,50 m, če to dopuščajo prostorske možnosti.
Na delih, kjer ni prostorskih možnosti za širši pločnik, je predvidena
ureditev pločnika minimalne širine 0,75 m. Svržnjakova ulica bo po
izgradnji obojestransko omejena s pločnikom. Vozišče vključno z robnim
pasom mora znašati minimalno 6,5 m. |
(4)
Uredijo se novi prometni priključki na Svržnjakovo ulico. |
(5)
Cestno omrežje se ustrezno protiprašno uredi. |
(6) Po
izvedenem OPPN ceste preidejo v javno dobro. |
(7)
Prometna ureditev je razvidna na kartografskem listu št. 8 – »Situacija
prometne ureditve«. |
|
15. člen |
(parkiranje) |
|
(1) PM
morajo biti razporejena in izvedena tako, da hrup ali smrad ne motita
dela, bivanja in počitka ljudi v okolici. |
(2) PM,
garaže in njihovi pomožni objekti morajo zadostiti zahtevam protipožarne
zaščite. Goriva in maziva, ki odtekajo, se odstranijo na neškodljiv
način. Garaže in njihovi pomožni objekti morajo imeti možnost
prezračevanja. |
(3) Na
vseh javnih parkiriščih je potrebno skladno s predpisi zagotoviti
ustrezno število parkirnih mest za funkcionalno ovirane osebe. Pri
določanju PM za stavbe, namenjene javni rabi, se zagotovi 5 % PM za
funkcionalno ovirane osebe. V primeru, da je teh PM manj kot 20, je
potrebno zagotoviti 1 PM za funkcionalno ovirane osebe. Če posebni
predpis ne določa drugače, je pri večstanovanjskih stavbah potrebno
zagotoviti na vsako začeto deseto stanovanje eno PM za funkcionalno
ovirane osebe. |
(4)
Parkirne in manipulativne površine na območju lastniških parcel so lahko
v asfaltni izvedbi ali tlaku po izbiri investitorja. Dopustne so tudi
začasne ureditve (protiprašno utrjene površine). |
(5)
Potrebno število parkirnih mest za stanovalce in obiskovalce se določi v
skladu s tabelo: |
|
|
DEJAVNOST |
ŠTEVILO PM ZA MOTORNI PROMET |
ŠTEVILO PM ZA KOLESARSKI PROMET |
1 |
STANOVANJSKE STAVBE |
|
11100 Enostanovanjske stavbe
11301 - Stanovanjske stavbe z oskrbovanimi stanovanji |
2PM / stanovanjsko enoto |
1 PM/ 6 postelj, od tega 50 % PM za obiskovalce |
1 PM/5 zaposlenih
|
2 |
POSLOVNO-TRGOVSKE DEJAVNOSTI |
|
12304 - Stavbe za storitvene dejavnosti do 200,00 m2 BTP |
PM ni treba zagotavljati |
PM ni treba zagotavljati |
3 |
DRUŽBENE DEJAVNOSTI |
|
12630 - Stavbe za izobraževanje in znanstvenoraziskovalno delo
(predšolska vzgoja) |
2 PM/oddelek in dodatno 1 PM/oddelek za kratkotrajno parkiranje
staršev |
2 PM/oddelek |
|
12640 - Stavbe za zdravstveno oskrbo (ambulanta) |
1 PM/20,00 m2 BTP objekta in ne manj kot 3 PM, od tega najmanj
50 % PM za obiskovalce |
1 PM/20,00 m2 BTP objekta |
|
12304 Stavbe za storitvene dejavnosti (obrtno-servisne
dejavnosti – frizer, urar, čistilnica, fizioterapija,
avtopralnice, lekarne…) do 200,00 m2 BTP |
PM ni treba zagotavljati |
PM ni treba zagotavljati |
4 |
POSEBNE DEJAVNOSTI |
|
12111 - Hotelske in podobne stavbe za kratkotrajno nastanitev |
1 PM/3 sobe, od tega najmanj 75 % PM za goste |
1 PM/5 sob |
|
12112 Gostilne, restavracije, točilnice, bari |
1 PM/4 sedeže in 1 PM/tekoči meter točilnega pulta, od tega
najmanj 75 % PM za goste |
1 PM/4 sedeže in 1 PM/tekoči meter točilnega pulta |
5 |
PROIZVODNE DEJAVNOSTI |
|
12510 Industrijske stavbe (do 200,00 m2) |
1 PM/30,00 m2 BTP objekta, ne manj kot 2 PM |
/ |
|
12510 Industrijske stavbe (več kot 200,00 m2) |
1 PM/60,00 m2 BTP objekta |
/ |
6 |
DRUGO |
|
12740 - Druge stavbe, ki niso uvrščene drugje (VDC center) |
1 PM/100,00 m2 BTP objekta, od tega najmanj 10 % za obiskovalce |
1 PM/100,00 m2 BTP objekta |
|
|
|
|
|
|
|
VIII.
MERILA IN POGOJI ZA GRADNJO KOMUNALNE INFRASTRUKTURE |
|
16. člen |
(skupne
določbe o gospodarski javni infrastrukturi in grajeno javno dobrem) |
|
(1)
Gospodarska javna infrastruktura in grajeno javno dobro se izvedeta
skladno s smernicami in strokovnimi podlagami, ki so sestavni del OPPN,
ter skladno z geološko-hidrološkimi razmerami območja. |
(2)
Trase vodov gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra
se medsebojno uskladijo z upoštevanjem zadostnih medsebojnih odmikov in
odmikov od drugih naravnih in grajenih struktur ter se med gradnjo
ustrezno zaščitijo. |
(3) Pred
gradnjo se obstoječa gospodarska javna infrastruktura zakoliči na kraju
samem. |
(4)
Gradnja gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra
poteka usklajeno. |
(5)
Kanalizacijski sistem mora biti v celoti načrtovan vodotesno in v ločeni
izvedbi za odvajanje komunalnih odpadnih vod in prečiščenih padavinskih
vod, ob upoštevanju vseh potrebnih predpisov. |
(6) Po
dokončanju del izgradnje infrastrukturnega omrežja je potrebno
upravljalnem predložiti geodetski posnetek poteka izgradnje
infrastrukture. |
(7)
Dopustna so odstopanja priključnih in javnih infrastrukturnih vodov od
predvidenih rešitev opredeljenih v tem odloku, če so rešitve utemeljene
iz tehničnega in ekonomskega vidika in ne vplivajo na koncept ostalih
rešitev. Rešitve infrastrukture se prilagajajo konkretnim arhitekturnim
rešitvam, podanim v fazi projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja.
Za izvedbo odstopanj so potrebna pridobljena soglasja nosilcev urejanja
prostora. |
(8)
Ureditev gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra je
razvidna na kartografskem listu št. 7 – »Situacija komunalne
infrastrukture« in listu št. 9 – »Načrt parcelacije«. |
17. člen |
(vodovod) |
|
(1) Na
območju OPPN obstaja vodovodno omrežje, na katerega se bodo v skladu s
pogoji upravljavca navezovale nove ureditve. Predvidena je priključitev
vseh objektov na vodovodno omrežje. |
(2) Po
robu območja poteka vodovodni cevovod, iz katerega se izvede sekundarni
vodovodni cevovod. Znotraj območja se namestijo štirje hidranti DN 80.
Iz novo zgrajenega sekundarnega vodovodnega cevovoda se izvedejo
vodovodi priključki za posamezne parcele. Na začetku posamezne parcele
se v zelenico vgradi tipski vodomerni jašek z vodomerom. |
(3) Vsa
montažna dela pri izvedbi novega sekundarnega cevovoda ter priključkov
na posamezne parcele izvaja upravljavec vodovodnega omrežja. |
(4) Vsi
stroški, povezani z izvedbo novega sekundarnega vodovodnega cevovoda ter
priključkov na posamezne parcele ter eventualnih poškodb, ki bi nastale
na obstoječem vodovodnem cevovodu, bremenijo investitorja v celoti. |
(5) Na
trasi vodovodnega cevovoda ni dovoljena izgradnja podzemnih ali
nadzemnih objektov, sajenje dreves ali trajnih nasadov, postavljanje
garaž barak, ograj, drogov ali gradnja drugih podzemnih instalacij,
nasipavanje ali odvzemanje materiala, ki bi lahko povzročal poškodbe
vodovoda ali oviral njegovo redno delovanje in vzdrževanje. Sprememba
nivelete terena nad vodovodom je možna le s pisnim soglasjem izvajalca
javne službe. |
(6) V
sklopu predvidene gradnje se bodo na vodovodnem cevovodu izvedli
hidranti za zagotovitev požarne varnosti na zazidljivem območju. |
(7) Pri
izdelavi projektne dokumentacije je obvezno sodelovanje s komunalnim
podjetjem z upoštevanjem katastra obstoječih vodovodnih objektov. |
(8) Za
OPPN na enoti urejanja prostora RO06 Ptuj – Žabja vas – centralni del in
RO07 Ptuj – Žabja vas – opekarna je potrebno zgraditi sekundarno
vodovodno omrežje, katera mora zagotavljati požarno varnost območja ter
priključitev objektov na javno vodovodno omrežje. |
|
18. člen |
(fekalna
kanalizacija) |
|
(1) V
območju OPPN obstaja kanalizacijsko omrežje, na katerega se bodo v
skladu s pogoji upravljavca navezovale nove ureditve. |
(2) Vse
odpadne vode iz območja morajo biti obvezno priključene na javni
kanalizacijski sistem, ki se zaključi na komunalni čistilni napravi. V
projektni dokumentaciji za pridobitev vodnega soglasja v fazi PGD mora
biti navedeno na kateri komunalni čistilni napravi se kanalizacijski
sistem zaključi. |
(3) V
javno kanalizacijo bo možno navezati izključno komunalne odpadne vode.
Priključek se izvede v revizijski jašek. Navezavo izvede upravljavec ali
pod njegovim nadzorom usposobljen izvajalec. Na javno kanalizacijo se ne
smejo izvesti gravitacijski priključki iz delov objekta, ki ležijo pod
koto terena (kleti), oz. pod pokrovom priključnega jaška na javni
kanalizaciji. Iz kletnih prostorov je potrebno komunalne odpadne vode
prečrpati preko internega prečrpališča nad koto terena in potem
gravitacijsko izvesti priključek na javno kanalizacijsko omrežje. |
(4) V
primeru fazne izgradnje objektov na obravnavanem območju je vsak
investitor dolžan upoštevati končno rešitev celotnega območja in to tudi
izvesti, ne glede na to, da morebitni drugi lastniki predvidenih parcel
še ne bodo zainteresirani za izvedbo infrastrukturnih objektov. |
(5) Za
izgradnjo kanalizacije se lahko uporabijo enoslojne cevi iz homogenih
plastičnih materialov standarda SN 8, tipski revizijski jaški iz enega
kosa z LTŽ pokrovi nosilnosti 400 kN. LTŽ pokrovi morajo biti vgrajeni v
betonsko ploščo, ki ne nalega direktno na rob revizijskega jaška. V
primeru, da revizijski jašek nima ravnega dna (na zunanji strani jaška),
je potrebno spodnji neravni del jaška zaliti z betonom. |
(6) V
primeru uporabe betonskih revizijskih jaškov v kombinaciji s plastičnimi
cevmi, morajo v betonske jaške biti vgrajeni elementi, ki zagotavljajo
vodotesen a fleksibilen spoj med steno jaška in cevjo. |
(7) V
primeru, ko je niveleta kanala manjša ali enaka 2,0 promila, se morajo
cevovodi polagati na betonsko posteljico. |
|
19. člen |
(meteorna kanalizacija in odvodnjavanje) |
|
(1)
Padavinske vode iz streh se odvaja po čiščenju v peskolovih; padavinske
vode s povoznih površin se odvaja po čiščenju v peskolovih in lovilcih
olj. Padavinske vode ne smejo odtekati na cesto. |
(2)
Odvodnjavanje območja mora biti urejeno na način, da je čim bolj
zmanjšan hipni odtok padavinskih voda z urbanih površin z zadrževanjem
padavinskih voda pred iztokom v površinski odvodnik (zatravitev, travne
plošče, zadrževalniki,...). Padavinske vode naj se v čim večji možni
meri zbirajo v zadrževalnih bazenih in se uporabijo za zalivanje ali
sanitarno vodo. |
(3)
Prečiščene padavinske vode se vodijo preko zadrževalnikov v potok
Rogoznico. Ureditev odvodnje mora biti načrtovana tako, da ne bodo
ogrožena sosednja zemljišča ali objekti. |
(4)
Odvodnja padavinskih vod iz parkirišč in manipulativnih površin se uredi
preko ustrezno dimenzioniranih lovilcev olj s koalescentnimi filtri, ki
naj bodo dimenzionirani ob upoštevanju velikosti prispevnih površin,
intenziteti padavin in možne pričakovane količine naftnih derivatov. Iz
projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja mora biti razvidno, da je
predvidena vgradnja standardiziranih lovilcev olj (SIST EN 858-2). Z
muldo oz. linijskim požiralnikom je potrebno preprečiti zlivanje
meteornih vod iz dvorišča na cestišče dovozne ceste. V projektu za
pridobitev gradbenega dovoljenja se določi mikrolokacija vgradnje
lovilcev olj. |
(5)
Projektna rešitev odvajanja in čiščenja padavinskih odpadnih voda iz
javnih cest mora biti usklajena z Uredbo o emisiji snovi pri odvajanju
padavinske vode iz javnih cest (Ur. list RS, št. 47/05) in Uredbo o
emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno
kanalizacijo (Ur. list RS, št. 64/12, 64/14 in 98/15). |
|
20. člen |
(elektroenergetski vodi) |
|
(1) Med
projektiranjem predvidenih objektov se mora investitor oziroma
projektant seznaniti s točno lokacijo obstoječih elektroenergetskih
vodov in naprav, katere je potrebno vrisati v situacijo komunalnih
vodov. Podatke si mora pridobiti pri Elektro Maribor d.d., OE Ptuj. |
(2) Pred
pričetkom gradbenih del se morajo izvajalci seznaniti z natančno
lokacijo obstoječih elektroenergetskih vodov, ter naročiti zakoličbo
kablov pri Elektro Maribor d.d., OE Ptuj. |
(3) Vso
elektroenergetsko infrastrukturo (novogradnja energetskih vodov in
objektov) je potrebno projektno obdelati v skladu s tehničnimi pogoji,
veljavno tipizacijo, veljavnimi tehničnimi predpisi in standardi, ter
pridobiti gradbeno dovoljenje. Elektroenergetska infrastruktura mora
biti projektno obdelana v posebni mapi. |
(4)
Investitor si bo moral k izdelanim projektnim dokumentacijam pridobiti
soglasja Elektro Maribor d.d., k projektnim rešitvam za gradnjo
predvidenih objektov pred izdajo gradbenih dovoljenj. |
(5)
Investitorja bremenijo stroški morebitnih prestavitev obstoječih
elektroenergetskih vodov, ki so last Elektro Maribor d.d., ter vsi
stroški, zaradi neupoštevanja navodil iz teh pogojev. Za vse
elektroenergetske vode in objekte, ki so predmet teh projektnih pogojev
in last Elektro Maribor d.d., mora investitor pri Elektro Maribor d.d.
pridobiti ustrezno upravno in projektno dokumentacijo na račun
investitorja. Investitor nosi odgovornost za časovno usklajenost izvedbe
vseh potrebnih del. Izvedba del na elektroenergetskih vodih, ki so ali
bodo last Elektro Maribor d.d., mora investitor naročiti pri Elektro
Maribor d.d. |
(6) Na
območju OPPN obstaja elektroenergetsko omrežje, na katerega se bodo v
skladu s pogoji upravljavca navezovale nove ureditve. Predvidena je
priključitev vseh objektov na elektroenergetsko omrežje. |
(7) Za
izvedbo napajanja območja z električno energijo je potrebno: |
-
zgraditi ustrezni nov NN kabelski razvod, |
-
zgraditi ustrezne nizkonapetostne kabelske priključke, |
-
skleniti služnostne pogodbe z lastniki zemljišč, preko katerih bodo
potekale trase novih elektroenergetskih vodov, |
-
pridobiti ustrezno upravno in projektno dokumentacijo za NN kabelski
razvod, ki se mora glasiti na investitorja Elektro Maribor d.d., |
-
pridobiti ustrezno upravno in projektno dokumentacijo za NN kabelski
priključek za posamezen predviden objekt, |
-
objekte, ki so predvideni pod oz. nad elektroenergetskimi vodi je
potrebno prestaviti na novo lokacijo, |
- pri
križanjih in približevanjih zagotoviti minimalne varnostne odmike ter
ustrezno stopnjo električne in mehanske izolacije, |
- pri
izgradnji novih povoznih površin ali širitvi obstoječih je potrebno
izvesti oz. podaljšati mehansko zaščito obstoječih kablov ob
zagotavljanju predpisane minimalne globine (min. 0,8 m od zgornjega roba
cevi do kote vozišča), |
- med
gradnjo predvidenih objektov preprečiti dostop kamionov in gradbenih
strojev nad mehansko nezaščitene dele kablov ter preprečiti trajno
odlaganje materiala ali posnetje materiala nad njimi, po končanih
gradbenih delih mora ostati globina vkopa nespremenjena, |
- kabli
bodo položeni na dno kabelskega jarka globine 0,8 m in 0,2 m debelo
plast fine zemlje. Na prehodih pod povoznimi površinami in pri
prekoračevanju dovoljenih minimalnih razdalj kablov glede na druge
podzemne instalacije bo izvedena kabelska kanalizacija. |
(8)
Vključitev predvidene TP Žabjak 3 v obstoječe SN 20 kV omrežje bo
izvedeno v 1. fazi izvedbe z dvema SN 20 kV kablovodoma. SN 20 kV
kablovoda potekata od točke A (vzankanje v obstoječi SN 20 kV kablovod
k-582) do predvidene TP Žabjak 3. Na območju OPPN poteka tudi del
obstoječega SN 20 kV kablovoda k-582, ki ga je potrebno v 2. fazi
izvedbe prestaviti od točke B do točke C, kar je razvidno na
kartografskem listu št. 7 – »Situacija komunalne infrastrukture«. |
(9) Del
SN 20 kV kablovoda k-582 od TP t-038 Žabjak – Opekarna do točke A in del
SN 20 kV kablovoda k-582 od TP t-038 Žabjak – Opekarna do točke C pa bo
v 2. fazi potrebno demontirati kar je razvidno na kartografskem listu
št. 5 – »Rušitvena situacija«. |
(10) Za
napajanje večine predvidenih in obstoječih odjemalcev na območju enote
urejanja prostora RO06 Ptuj – Žabja vas – centralni del in RO07 Ptuj –
Žabja vas – opekarna bo zgrajen nizkonapetostni 0,4 kV razvod iz TP
Žabjak 3. |
(11)
Tipi, preseki in število kablov ter lokacije razdelilnih in merilnih
omaric bodo določeni v posameznih projektih za izvedbo po pridobljenih
soglasjih za priključitev. Možna so odstopanja od predvidenih tras
zaradi kasnejše uskladitve z ostalimi komunalnimi vodi in končnimi
velikostmi objektov. |
21. člen |
(telekomunikacijski vodi) |
|
(1) Na
območju OPPN obstaja komunikacijsko omrežje, ki poteka po Svržnjakovi
ulici, na katerega se bodo v skladu s pogoji upravljavca navezovale nove
ureditve. Za vse predvidene objekte je predvidena možnost priključitve
na telekomunikacijsko omrežje. |
(2) Za
navedeno območje je potrebno za izgradnjo telekomunikacijskega omrežja
pripraviti PGD/PZI projektno dokumentacijo. |
(3)
Predvidena je izgradnja telekomunikacijskega omrežja: |
-
izvedba kabelske kanalizacije iz PEHD cevi 2xfi50 s pripadajočimi
kabelskimi jaški dimenzije 1,2 m x 1,2 m x 1,2 m, |
- do
posameznih objektov od kabelskega jaška ena PEHD cev fi 32mm ter
prehodni jašek ali več jaškov pri sami stavbi, |
-
prenosni medij bo določen kasneje. |
(4)
Križanje in vzporedni potek komunalne infrastrukture od obstoječega TK
omrežja je potrebno projektirati z naslednjimi odmiki: kot križanja ne
sme biti manjši od 45 stopinj, vertikalni odmik 0,4 m do 0,5 m,
horizontalni oziroma paralelni odmik od zemeljskega TK omrežja minimalno
0,5 m do 1 m. |
(5)
Preko območja poteka obstoječe telekomunikacijsko omrežje, ki ga je
treba glede na predvideno pozidavo ustrezno zaščititi, prestaviti in
razširiti na podlagi projektne rešitve. Točen potek vrisanih tras in
potek morebitnih manjkajočih zemeljskih tras se mora določiti z
zakoličbo na terenu. Stroške ogleda, izdelave projekta zaščite,
prestavitve in izvedbe TK omrežja, zakoličbe, zaščite in prestavitve TK
omrežja, ter nadzora krije investitor gradnje na določenem območju. Prav
tako bremenijo investitorja tudi stroški odprave napak, ki bi nastale
zaradi del na omenjenem objektu, kakor tudi stroški zaradi izpada
prometa, ki bi zaradi tega nastali. |
(6) V
primeru zaščite ali prestavitve obstoječega telekomunikacijskega omrežja
je investitor dolžan 10 dni pred pričetkom del obvestiti upravljavca
omrežja ter mu omogočiti prisotnost ter strokovni nadzor pri izvedbi
del. |
(7) Vsa
dela v zvezi z zaščito in prestavitvami tangiranih TK kablov izvede
Telekom Slovenije, d.d. (ogledi, izdelava tehničnih rešitev in
projektov, zakoličbe, izvedba del in dokumentiranje izvedenih del). |
(8) Pri
načrtovanju objektov predlagamo, da investitor za objekte kjer bo
izveden TK priključek, predvidi vgradnjo dovodne TK omarice in zagotovi
ustrezni cevni dovod do objekta. V primeru kovinske omarice, mora biti
le-ta ozemljena na skupno ozemljilo objekta. Dovodna TK omarica mora
biti vgrajena na mesto, ki omogoča 24 urni dostop. Notranja
telekomunikacijska instalacija se naj izvede s tipiziranimi materiali in
elementi. Priporočljiva je izvedba notranje telekomunikacijske
instalacije, ki se z ustrezno cevno povezavo (pri tem se upošteva
minimalne dimenzije instalacijskih cevi) z dovodno TK omarico zaključi v
notranji TK omarici (minimalnih dimenzij 350 x 400 x 120). V notranji TK
omarici je potrebno zagotoviti električno napajanje (ustrezno nameščena
vtičnica 220 V, ki omogoča priklop terminalne opreme) in prezračevanje. |
|
22. člen |
(ogrevanje in prezračevanje) |
|
V skladu
s PURES (Uradni list RS, št. 52/2010 in 61/17) se za obravnavano območje
predvidi ogrevanje objektov z zemeljskim plinom v kombinaciji z
obnovljivimi viri energije. Prezračevanje bo naravno ali prisilno, glede
na lokalne potrebe objektov. |
|
23. člen |
(plinovodno omrežje) |
|
(1) Na
območju OPPN obstaja plinovodno omrežje ustrezne zmogljivosti, ki poteka
po Svržnjakovi ulici, na katerega se bodo v skladu s pogoji upravljavca
navezovale nove ureditve. Na območju OPPN je predvidena izgradnja
distribucijskega omrežja. Za vse predvidene objekte je predvidena
možnost priključitve na plinovodno omrežje. |
(2)
Gradnjo novega plinovodnega omrežja lahko izvede le sistemski operater
ali od njega pooblaščeni izvajalci pod nadzorom sistemskega operaterja. |
(3)
Pogoje in način priključevanja na omrežje zemeljskega plina določa Odlok
o načinu izvajanja lokalne gospodarske javne službe sistemskega
operaterja distribucijskega omrežja zemeljskega plina in gospodarske
javne službe dobave zemeljskega plina tarifnim odjemalcem v Mestni
občini Ptuj (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 6/07 in 12/12). |
(4) Pri
umeščanju plinovodnega omrežja v prostor in določitvi odmikov od ostale
komunalne infrastrukture je potrebno, poleg vseh veljavnih predpisov in
normativov, posebej upoštevati Pravilnik o tehničnih pogojih za
graditev, obratovanje in vzdrževanje plinovodov z največjim delovnim
tlakom do vključno 16 bar (Ur. list RS, št. 26/02, 54/02 in 17/14 -
EZ-1). |
(5)
Načrtovane trase morajo omogočiti morebitno ločeno gradnjo plinovodnega
omrežja po zaključeni gradnji komunalne infrastrukture, zato morajo biti
predvideni zadostni odmiki pri vzporednem poteku različnih komunalnih in
energetskih vodov. |
(6) Na
severo-zahodnem delu OPPN za enoti urejanja prostora RO06 Ptuj – Žabja
vas – centralni del in RO07 Ptuj – Žabja vas – opekarna je zgrajeno
distribucijsko plinovodno omrežje za delovni tlak 100 mbar – odsek
P10-PE160 dimenzije ø160, iz materiala PEHD, katerega zmogljivost je
zadostna za priključitev morebitnih novih odjemnih mest na območju
urejanja prostora. |
(7)
Energetski zakon EZ-1 (Uradni list RS, št. 17/2014 in 81/15) določa
varovalni pas distribucijskega sistema zemeljskega plina, ki ga
predstavlja zemljiški pas, ki v širini 5 m poteka na vsaki strani
plinovoda, merjeno od njegove osi. |
(8) Vsa
križanja plinovoda z načrtovanimi vodi in priključki na gospodarsko
javno infrastrukturo morajo biti predvideni pod koti od 30° do 90°. V
2,5 m pasu na obeh straneh plinovoda ni dovoljeno sajenje dreves ali
grmičevja s koreninami globlje od 0,5 m. |
(9)
Načrtovane trase plinovodov naj bodo speljane predvsem v koridorjih
komunalnih in energetskih vodov, skladno z vnaprej dogovorjenim
komunalnim redom. Trasa plinovoda naj poteka ob robu cestnega telesa oz.
pločnikih, na strani vodovoda. |
|
|
IX. MERILA IN POGOJI ZA PARCELACIJO |
|
24. člen |
(parcelacija) |
|
(1)
Parcelacija se izvede skladno s prikazom območja OPPN z načrtom parcel
in tehničnimi elementi za prenos mej parcel v naravo, v skladu z
grafičnim delom OPPN - kartografski list št. 9 – »Načrt parcelacije«.
Predlagane površine parcel so evidenčne. Natančna oblika in površina
novih zemljiških parcel se določi v upravnem postopku geodetske odmere. |
(2) Med
izvajanjem načrtovanih ureditev se meje parcel prilagodijo obstoječim
lastniških mejam in podatkom zemljiškega katastra v naravi, dejanskemu
stanju katastrskih mej, če s tem bistveno ne spremenijo načrtovane
ureditve. Pri prenosu parcel na teren se upošteva dejansko stanje. |
|
|
X.
VAROVANJE KULTURNE DEDIŠČINE IN VAROVANJE NARAVE |
|
25. člen |
(ohranjanje kulturne dediščine) |
|
(1)
Območje OPPN se ne nahaja v območju varstvenega režima varstva
naselbinske in stavbne dediščine ali v območju varstva arheoloških
ostalin. Na območju ni registriranih arheoloških ostalin in
evidentiranih enot kulturne dediščine. |
(2) Ob
vseh posegih v zemeljske plasti velja splošni arheološki varstveni
režim, ki najditelja/lastnika zemljišča/investitorja/odgovornega vodjo
del ob odkritju dediščine zavezuje, da najdbo zavaruje nepoškodovano na
mestu odkritja in o najdbi takoj obvesti pristojno enoto Zavoda za
varstvo kulturne dediščine Slovenije, ki situacijo dokumentira v skladu
z določili arheološke stroke. V primeru odkritja arheoloških ostalin, ki
jim grozi nevarnost poškodovanja ali uničenja, lahko pristojni organ to
zemljišče z izdajo odločbe določi za arheološko najdišče, dokler se ne
opravijo raziskave arheoloških ostalin oziroma se omeji ali prepove
gospodarska in druga raba zemljišča, ki ogroža obstoj arheološke
ostaline. |
|
26. člen |
(ohranjanje narave) |
|
Območje
OPPN se ne nahaja znotraj območja varstva narave. |
|
|
XI. VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI |
|
27. člen |
(splošne
zahteve) |
|
(1)
Območje OPPN se nahaja izven naravnih omejitev kot je poplavnost. Del
območja – prostorska enota PE3 – (zelene in rekreacijske površine, ki so
izven območja gradne stavb) se nahaja v območje, kjer je verjetnost
pojavljanja vseh pobočnih in masnih premikov in verjetnost pojavljanja
plazov v razponu od velika do zelo velika, zato je predvidene ukrepe
potrebno prikazati v projektni dokumentaciji. V času gradnje je potrebno
zagotoviti geomehanski nadzor. |
(2)
Območje OPPN se nahaja znotraj erozivnega območja – intenzivno. Pri
gradnji in uporabi objektov je potrebno upoštevati ukrepe za zmanjšanje
posledic erozije terena. Predvidene ukrepe potrebno prikazati v
projektni dokumentaciji. V času gradnje je potrebno zagotoviti
geomehanski nadzor. |
(3)
Hidrološke značilnosti območja: Območje obdelave se nahaja v HGO Ptujska
Drava. Na območju so prisotne podzemne vode. |
(4)
Obravnavano območje spada v VII. stopnjo potresne nevarnosti. Projektni
pospešek tal znaša 0,100 g, ki ga je potrebno upoštevati pri
projektiranju. Objekti morajo biti protipotresno grajeni za 7. stopnjo
12-stopenjske lestvice EMS, to je evropske makrosezmične lestvice (EMS -
European Macroseismic Scale). |
(5) Na
ureditvenih območjih mest in drugih naselij z več kot 10.000 prebivalci
se v objektih določenimi s predpisi gradijo zaklonišča osnovne zaščite.
V vseh novih objektih je potrebna ojačitev prve plošče. |
(6)
Možnost razlitja nevarnih snovi v času gradnje objekta se zmanjša na
minimalno vrednost ob upoštevanju nadzora nad: |
-
tehnično usposobljenostjo vozil in gradbene mehanizacije, |
-
uporabo in skladiščenjem goriv ter motornih in strojnih olj, |
-
ravnanjem z odstranjenimi gradbenimi elementi z obstoječih utrjenih
površin in objektov in ravnanjem z odpadno embalažo in ostanki gradbenih
in drugih materialov. |
|
28. člen |
(požarno
varstvo) |
|
(1)
Območje OPPN se nahaja na področju, kjer je požarna ogroženost naravnega
okolja zelo majhna. Pri načrtovanju in izvajanju opravil v naravnem
okolju se morajo upoštevati ukrepi varstva pred požarom, s katerimi se
zmanjšuje možnost za nastanek požara, zlasti pri uporabi odprtega ognja
in drugih požarno nevarnih opravilih v naravnem okolju. |
(2) Pri
ravnanju s požarno nevarnimi snovmi, pri požarno nevarnih delih in
opravilih ter pri požarno nevarnih napravah, se morajo upoštevati ukrepi
varstva pred požarom za: |
-
zmanjšanje možnosti nastanka požara, |
-
zagotovitev učinkovitega in varnega reševanje ljudi, živali in
premoženja ob požaru, |
-
zmanjšanje škode ob požaru. |
(3) Voda
potrebna za gašenje požara v stavbah bo zagotovljena z izgradnjo
hidrantov ob predvidenih cestah. |
(4) Za
omejitev širjenja požara so zagotovljeni minimalni odmiki 4,00 m stavb
od mej in 8,00 m ter 5,00 m med stavbami. V primeru manjšega odmika,
bodo dodatni ukrepi (protipožarne ločitve) opredeljeni v drugih načrtih,
ki izkazujejo zanesljivost posameznega objekta. |
(5)
Stavbe morajo biti projektirane in grajene tako, da je ob požaru na
voljo zadostno število ustrezno izvedenih evakuacijskih poti in izhodov
na ustreznih lokacijah, ki omogočajo hiter in varen umik. |
(6)
Intervencija in dostava bosta zagotovljeni preko dostopne ceste,
cestnega priključka na javno pot in površin za odstavo vozil –
parkiranje pred stavbami. Elementi cestnega priključka in
dimenzioniranje nosilne konstrukcije ceste morajo zagotavljati
prevoznost intervencijskim vozilom, komunalnemu 3 osnemu vozilu,
gasilskemu vozilu. |
(7) Vse
dostopne ceste ustrezajo standardu SIST DIN 14090. |
(8)
Izpolnjevanje bistvenih zahtev varnosti pred požarom za požarno manj
zahtevne objekte, se dokazuje v elaboratu ''Zasnova požarne varnosti'',
za požarno zahtevne objekte pa v elaboratu ''Študija požarne varnosti''.
Elaborati so sestavni del projektne dokumentacije. |
|
|
XII. VAROVANJE OKOLJA |
|
29. člen |
(varstvo
tal) |
|
(1) Posegi v tla se načrtujejo in izvajajo tako, da je prizadeta čim
manjša površina tal. Pri gradnji se zagotovi gospodarno ravnanje s
tlemi. Površine, ki so bile v času gradnje razgaljene, se ponovno
zatravijo oziroma zasadijo. |
(2) Pri gradnji se uporabljajo prevozna sredstva in gradbeni stroji, ki
so tehnično brezhibni in takšne vrste materialov, za katere obstajajo
dokazila o neškodljivosti za okolje. Na prometnih in gradbenih površinah
ter odlagališčih gradbenega materiala se omejijo in preprečijo emisije
prahu. S teh površin je potrebno preprečiti odtekanje vode v podtalnico
ali bližnja ribnika. |
|
30. člen |
(varstvo
pred hrupom) |
|
(1) Del
območja OPPN je opredeljeno kot območju III. stopnje varstva pred hrupom
v katerem se nahaja severozahodni del PE1 ob Svržnjakovi ulici in del ob
jugozahodni meji območja PE1. |
Dovoljena mejna raven hrupa: |
-
III.območje: Lnoč = 50 (dBA), Ldvn = 60 (dBA). |
(2) Zagotovi se vse ukrepe, da zakonsko opredeljene vrednosti ne bodo
presežene. Pri posameznih virih prekomernega hrupa se nivo hrupa izmeri
in izvede ustrezna protihrupna zaščita in sanacija. |
(3) Dolgoročno naj se upošteva priporočilo Svetovne zdravstvene
organizacije12, da se zagotovi bivalno okolje kjer v dnevnem času na
zunanji fasadi stanovanja hrup ne presega 55 dBA v nočnem pa 40 dBA. |
(4) Za stavbe z varovanimi prostori naj se zagotovi pogoje za območje
II. stopnje varstva pred hrupom. Pri vrtcu je potrebno zagotoviti mirno
okolje in dovolj površin, da otroci med igro na prostem ne bodo moteči
za okoliške prebivalce. |
(5) Vse
poslovne stavbe naj se gradijo na način, da delujejo v vlogi protihrupne
zaščite, tako da je zmanjšan odboj hrupa na fasadah oziroma, da stavba
preprečuje širjenje hrupa v za hrup bolj občutljiva območja v okolici. |
31. člen |
(varstvo
zraka) |
|
(1)
Gradnja se organizira in izvaja tako, da se prepreči onesnaževanje
zraka, na kar vplivajo izbira delovnih strojev in transportnih vozil ter
vremenske razmere med gradnjo. Poskrbi se za: |
-
vlaženje materiala, nezaščitenih površin in prevoznih poti v vetrovnem
in suhem vremenu, |
-
preprečevanje nekontroliranega raznosa gradbenega materiala, |
-
čiščenje vozil pri vožnji z gradbišča na javne prometne ceste, |
-
protiprašno zaščito vseh gradbenih in javnih cest, ki se uporabljajo za
prevoz. |
(2) Za
zagotovitev nižje stopnje onesnaženosti zraka je želeno objekte
oskrbovati z alternativnimi viri energije. |
(3) Kot
minimalni odmik se upošteva priporočeni odmik od cest za območja
stanovanj v enoti urejanja prostora, skladno z OPN. Priporočeni odmik je
200 m od avtocest in hitrih cest ter 100 m od glavnih cest. |
32. člen |
(varovanje voda) |
|
(1) Območje OPPN je del vodovarstvenega območja za vodno telo
vodonosnikov Dravsko - Ptujskega polja - Uredba o vodovarstvenem območju
za vodno telo vodonosnikov Dravsko - Ptujskega polja (Ur. list RS, št.
59/07, 32/11, 24/13 in 79/15). Območje spada v skladu z Uredbo o
vodovarstvenem območju v širše vodovarstveno območje (VVO III). Objekti,
načrtovani na območju OPPN, morajo biti skladni s 7. členom Uredbe o
vodovarstvenem območju. |
(2) Za
zbiranje, odvajanje in čiščenje odpadnih komunalnih in padavinskih voda
je potrebno upoštevati vse predpise, ki urejajo to področje. |
-
Kanalizacijski sistem mora biti v celoti načrtovan vodotesno ter v
ločeni izvedbi za odvajanje komunalnih odpadnih in prečiščenih
padavinskih vod. |
-
Komunalne odpadne vode bodo priključene na javni kanalizacijski sistem,
ki se zaključi na komunalni čistilni napravi. |
-
Odvajanje padavinskih voda z večjih območij se izvede na tak način, da
bo v čim večji možni meri zmanjšan hipni odtok padavinskih voda z
urbanih površin, kar pomeni, da je potrebno predvideti zadrževanje
padavinskih voda pred iztokom v površinske odvodnike (zatravitev, travne
plošče, zadrževalni bazeni, suhi zadrževalniki, …). Viški padavinskih
vod se odvajajo v lokalno meteorno kanalizacijo in naprej v potok
Rogoznico. |
-
Izkopi gradbenih jam predvidenih novih objektov morajo biti izvedeni nad
srednjo gladino podzemne vode. Pri izvedbi posega ni dovoljeno poseči v
podzemno vodo. |
(3)
Odvajanje in čiščenje odpadnih voda iz parkirišč in manipulativnih
površin bo urejeno preko ustrezno dimenzioniranih usedalnikov in
lovilcev olj, ki morajo ustrezati standardu (SIST EN 858-2). |
(4) V
primeru ogrevanja s toplotno črpalko sistem voda-voda ali z geosondo, si
mora investitor pridobiti vodno dovoljenje za neposredno rabo vode za
pridobivanje toplote v skladu z 125. čl. ZV-1 (Zakon o vodah, Uradni
list RS, št. 67/02, 2/04 – ZZdrI-A, 41/04 – ZVO-1, 57/08, 57/12, 100/13,
40/14 in 56/15). Vodno dovoljenje je treba pridobiti pred pridobitvijo
vodnega soglasja. |
(5) Investitor mora za posege v prostor, ki bi lahko trajno ali začasno
vplivali na vodni režim ali stanje voda, pridobiti vodno soglasje
skladno s predpisi s področja voda. |
(6) Padavinske vode z obravnavanega območja je treba, če ne obstaja
možnost priključitve na javno kanalizacijo, prioritetno ponikati, pri
tem morajo biti ponikovalnice locirane izven vpliva povoznih in
manipulativnih površin, dno ponikovalnice pa mora biti vsaj 1 m nad
najvišjo gladino podzemne vode. Če ponikanje ni možno in v kolikor
geološke razmere za to niso ugodne, je treba padavinske vode speljati v
bližnji vodotok oziroma površinski odvodnik, če tega ni, pa razpršeno po
terenu. Pri tem mora biti ureditev odvodnje načrtovana tako, da ne bodo
ogrožena sosednja zemljišča ali objekti. |
(7) V primeru direktnega izpusta čistih padavinskih vod v površinski
odvodnik (gramoznico), mora biti iztok predviden in izveden tako, da bo
izpustna glava oblikovana pod naklonom brežine. Opremljena mora biti s
protipovratno zaklopko. Na območju iztoka mora biti brežina ustrezno
zavarovana pred vodno erozijo. Detajl iztoka mora biti v projektu za
pridobitev gradbenega dovoljenja tekstualno in grafično ustrezno obdelan
in prikazan. |
(8) Odvodnja padavinskih vod s parkirišč in manipulativnih površin mora
biti urejena preko ustrezno dimenzioniranih lovilcev olj s
koalescentnimi filtri, ki naj bodo dimenzionirani ob upoštevanju
velikosti prispevnih površin, intenzitete padavin in možne pričakovane
količine naftnih derivatov. Iz projektne dokumentacije naj bo razvidno,
da je predvidena vgradnja standardiziranih lovilcev olj (SIST EN 858-2). |
(9) Odvajanje padavinskih vod iz večjih ureditvenih območij je treba
predvideti v skladu z 92. Členom ZV-1 in sicer na tak način, da bo v čim
večji možni meri zmanjšan hipni odtok padavinskih voda z urbanih
površin, kar pomeni, da je treba predvideti zadrževanje padavinskih voda
pred iztokom v površinske odvodnike (zatravitev, travne plošče,
zadrževalni bazeni, suhi zadrževalniki, …). |
(10) Iz projektne dokumentacije mora biti jasno razvidno mesto iztoka
interne kanalizacije padavinskih in komunalnih vod. |
(11) Kota izvedenih končnih izkopov za predvideno gradnjo mora biti v
skladu z Uredbo o vodovarstvenem območju za vodno telo vodonosnikov
Dravsko-ptujskega polja (Ur. l. RS, št. 59/07, 32/11, 24/13 in 79/15)
več kot 2,0 m nad srednjo gladino podzemne vode. |
(12) Končni izkopi gradbene jame na širšem vodovarstvenem območju so v
skladu z Uredbo o vodovarstvenem območju za vodno telo vodonosnikov
Dravsko-ptujskega polja (Ur. l. RS, št. 59/07, 32/11, 24/13 in 79/15)
dovoljeni nad srednjo gladino podzemne vode, kar mora biti tekstualno in
grafično jasno razvidno iz projektne dokumentacije za pridobitev vodnega
soglasja. Gradnja je izjemoma dovoljena tudi globlje, če se
transmisivnost vodonosnika na mestu gradnje ne zmanjša za več kot 10 %.
Če je med gradnjo ali obratovanjem treba drenirati ali črpati podzemno
vodo, je za to treba pridobiti vodno soglasje. |
(13) Projektna dokumentacija za pridobitev vodnega soglasja v fazi PGD
mora vsebovati prerez obravnavanih objektov s prikazano najnižjo koto
vseh izvedenih objektov (objekt, ponikovalnica ali ponikovalni bloki,
morebitni zadrževalnik, …), koto terena ter najvišjo/srednjo gladino
podzemne vode. |
(14) Sestavni del projektne dokumentacije mora biti načrt rušitvenih
del, iz katerega mora biti razviden končni tretma vsega odpadnega
materiala, ki bo nastal pri odstranitvi obstoječih objektov. Pri tem je
treba upoštevati Uredbo o ravnanju z odpadki, ki nastanejo pri gradbenih
delih (Ur. l. RS, št. 34/08) in Uredbo o odlagališčih odpadkov (Ur. l.
RS, št. 10/14, 54/15 in 36/16). |
33. člen |
(ravnanje z odpadki) |
|
(1) Med
gradnjo se uvede sistem ločenega zbiranja gradbenih in drugih odpadkov
glede na možnosti ponovne uporabe posameznih frakcij. Oddani odpadki se
spremljajo na evidenčnih listih in vodijo v predpisanih evidencah.
Nevarni odpadki se skladiščijo v zaprti posodi in izročijo pooblaščenemu
odjemalcu nevarnih odpadkov. |
(2)
Ravnanje s komunalnimi odpadki se izvaja v skladu z določili občinskega
odloka o ravnanju s komunalnimi odpadki. |
(3) Za
ureditev sistema ločenega zbiranja v naselju je potrebno za nemoten
odvoz in vzpostavitev sistema urediti prostor, ki je dostopen s
smetarskim vozilom dolžine 88000 mm, širine 2500 mm, višine 2500 mm,
medosna razdalja vozila je 4200 mm. |
|
|
XIII.
ETAPNOST IZVEDBE PROSTORSKE UREDITVE |
|
34. člen |
(etapnost izvedbe podrobnega načrta) |
|
(1) OPPN
se lahko izvaja v več fazah, ki so časovno medsebojno neodvisne. Pred
izgradnjo objektov je potrebno zagotoviti dostop v območje z izgradnjo
nove ceste. |
(2)
Vsaka faza mora biti zaključena celota vključno s prometno, komunalno in
energetsko infrastrukturo ureditvijo in priključki ter zunanjimi
ureditvami. Gradbena dovoljenja se lahko pridobivajo za vsako fazo
posebej. Osnova za gradnjo posamezne faze je izvedba dovozne ceste in
infrastrukturnega napajanja. |
|
|
XIV.
DRUGI POGOJI IN ZAHTEVE ZA IZVAJANJE OPPN |
|
35. člen |
(organizacija gradbišč) |
|
(1) Za
potrebe gradbišča je kar največ uporabljati že obstoječe komunikacije. V
kolikor je potrebno med gradnjo izvesti dodatne začasne dostopne poti do
gradbišča, se upošteva trenutna raba območja obdelave in sosednjih
zemljišč. |
(2)
Gradbišča se ne osvetljuje. V primeru, da je to nujno potrebno, je
izjemoma dovoljena postavitev izključno posameznega svetila za
varovanje. |
(3) Med
gradnjo se zagotovi: |
-
ukrepe za preprečevanje onesnaženja in uničenja naravnih površin ter
zmanjšanja potencialnih emisij (brezhibna gradbena mehanizacija), |
-
odlaganje gradbenih odpadkov in gradbenega materiala ali parkiranje
gradbene mehanizacije se ne načrtuje na območjih naravovarstveno
pomembnejših habitatnih tipov. |
(4)
Investitor in izvajalci morajo v času gradnje in po izgradnji upoštevati
tudi naslednje pogoje: |
-
zemeljski material deponirati izven območja vodotokov, |
- v
času gradnje zagotoviti vse potrebne varnostne ukrepe in organizacijo na
gradbišču, da bo preprečeno onesnaževanje okolja in voda, ki bi nastalo
zaradi transporta, skladiščenja in uporabe tekočih goriv in drugih
škodljivih snovi oziroma v primeru nezgode zagotoviti takojšnje
ukrepanje za to usposobljenih, |
-
gradnjo organizirati tako, da ne bo prihajalo do oviranega pretoka v
vodotokih ali zadrževanja zalednih voda ob večjih nalivih. |
|
36. člen |
(razmejitev, izročitev in prevzem) |
|
(1)
Investitor načrtovanih ureditev pripravi ustrezne razmejitve ter preda
potrebno dokumentacijo vsem upravljavcem ter poskrbi za primopredajo
vseh objektov in naprav gospodarske javne infrastrukture in grajenega
javnega dobra. |
(2) Po
končani gradnji in uspešno opravljenem tehničnem pregledu so upravljavci
javne gospodarske infrastrukture dolžni le-to brezplačno prevzeti v
upravljanje in vzdrževanje. |
|
|
XV. OBVEZNOSTI INVESTITORJEV IN IZVAJALCEV |
|
37. člen |
(obveznosti investitorjev in izvajalcev pri izvajanju podrobnega načrta) |
|
(1)
Investitor je dolžan: |
-
pred začetkom gradnje pravočasno obvestiti upravljavce gospodarske javne
infrastrukture in grajenega javnega dobra, da se z njimi evidentirajo
obstoječi objekti in naprave ter uskladijo vsi posegi v območje objektov
in naprav ter v njihove varovalne pasove, |
-
zagotoviti zavarovanje gradbišča tako, da bosta zagotovljeni varnost in
raba bližnjih objektov in zemljišč, |
-
promet med gradnjo organizirati tako, da ne prihaja do večjih zastojev
na obstoječem cestnem omrežju ter obveščati lokalno prebivalstvo o
zaporah cest zaradi gradnje, |
-
zagotoviti ukrepe na obstoječem cestnem omrežju v takšnem obsegu, da se
prometna varnost zaradi graditve ne poslabša ter zagotoviti dostope do
objektov in zemljišč, ki so bili zaradi gradnje prekinjeni, |
-
zagotoviti nemoteno oskrbo preko vseh obstoječih vodov in naprav
gospodarske javne infrastrukture (infrastrukturne vode je potrebno takoj
obnoviti v primeru poškodb), |
-
sprotno rekultivirati območja posegov, |
- v
času gradnje zagotoviti vse potrebne varnostne ukrepe za preprečitev
prekomernega onesnaženja tal, vode in zraka, v primeru nesreče
zagotoviti takojšnje ukrepanje usposobljenih služb, |
-
preprečiti onesnaženje cest med gradnjo in ceste sproti čistiti, |
-
sanirati oziroma povrniti v prejšnje stanje vse poti in ceste, ki so
zaradi gradnje ali uporabe pri gradnji prekinjene in poškodovane, |
-
začasno pridobljena zemljišča po izgradnji posegov in spremljajočih
ureditev vrniti v prejšnje stanje. |
(2) Vsi
navedeni ukrepi iz prejšnjega odstavka se morajo izvajati skladno s
predpisi s področja, v katerega sodijo njihove pristojnosti. |
(3)
Investitor oziroma izvajalec je dolžan kriti stroške spremembe
dokumentacije, zakoličbe, zaščite in prestavitve obstoječe
infrastrukture, eventualnih poškodb in nadzora. |
(4)
Investitor OPPN je dolžan izvesti komunalno opremo zemljišč ter zgraditi
dostopno protiprašno cesto. Za predvideno opremo si mora pridobiti
ustrezno dokumentacijo in dovoljenja za poseg v prostor v skladu z
veljavno zakonodajo. Zgrajena infrastruktura se brezplačno prenese v
javno dobro ter upravljanje izvajalcem javnih gospodarskih služb. |
(5)
Izvajalci so dolžni upoštevati določila občinskega podrobnega
prostorskega načrta, projektne dokumentacije za posege ter določila
veljavnih predpisov in standardov. |
|
|
XVI.
TOLERANCE PRI LEGI, VELIKOSTI IN FUNKCIJI OBJEKTOV IN NAPRAV |
|
38. člen |
(dopustna odstopanja od načrtovanih rešitev) |
|
(1)
Odstopanja pri načrtovanju objektov: |
V
območju obdelave veljajo naslednje urbanistične omejitve, ki so
prikazane v grafičnem delu: |
-
gradbena linija je črta, ki se ne sme presegati (razen z zunanjim
stopniščem, nadstreškom in napuščem max. 1m) in na katero morajo biti z
enim robom postavljeni novozgrajeni objekti, dovoljeni so le manjši
odmiki delov fasad v notranjost; |
-
gradbena
meja je črta, ki je novozgrajeni objekti ne smejo presegati, lahko pa se
je dotikajo ali so od nje odmaknjeni v notranjost. Dovoljena je
izgradnja objektov manjših tlorisnih gabaritov, tolerance do - 4 m; |
-
dopustno
odstopanje od maksimalnih višinskih gabaritov - povišanje objektov, je
možno le za postavitev strojne opreme (klimatske naprave, prezračevalni
sistemi, dimniki, sončni kolektorji, fotovoltaične celice, ...
kombinacije različnih sistemov). |
(2)
Dopustna so odstopanja od tras predvidenih infrastrukturnih ureditev, v
kolikor je k spremembi pridobljeno soglasje upravljavca. |
(3)
Dopustno je preoblikovanje zarisanih zemljiških parcel v večje ali
manjše skladno s potrebami investitorjev. |
(4)
Dopustno je preoblikovanje površin za dostavo – parkiranje, dostopov in
vhodov skladno s potrebami investitorjev. Natančnejše rešitve se
opredelijo v projektni dokumentaciji. |
(5) Za
dopustna odstopanja po tem odloku se lahko štejejo tudi druga križanja
gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra, ki niso
določena s tem odlokom. |
(6) V
projektih za pridobitev gradbenega dovoljenja se vse lokacije objektov
in naprav natančno določi. Dopustna so odstopanja od podatkov,
prikazanih v grafičnem delu OPPN, ki so posledica natančnejše stopnje
obdelave projektov. Večja odstopanja so dopustna skladno z določbami
tega člena. |
(7)
Dopustne so delne ali začasne ureditve, ki morajo biti skladne s
programi upravljavcev posameznih vodov gospodarske javne infrastrukture,
izdelajo pa se tako, da jih je mogoče vključiti v končno fazo načrtovane
ureditve. |
|
|
XVII.
POGOJI ZA VAROVANJE ZDRAVJA |
|
39. člen |
(izhodišča za varovanje zdravja) |
|
(1) Kot
izhodišče za izdelavo OPPN so uporabljeni predpisi, ki urejajo kakovost
zunanjega zraka, hrup v okolju, kakovost površinskih in podzemnih voda,
vodovarstvena območja, oskrbo s pitno vodo, kopalne vode, ravnanje z
odpadki, ravnanje z nevarnimi snovmi, elektromagnetna sevanja in
svetlobno onesnaževanje, vse z vidika varovanja zdravja ljudi. |
(2) Pri
gradnji in uporabi objektov je potrebno upoštevati vse predvidene ukrepe
skladno z Odlokom o Občinskem prostorskem načrtu Mestne občine Ptuj in
veljavno zakonodajo z vidika varovanja zdravja ljudi. |
40. člen |
(pogoji
za varovanje zdravja) |
|
(1)
Elektromagnetna sevanja |
Za
območje OPPN naj se načrtuje območje I. stopnje varstva pred
elektromagnetnimi sevanji v skladu s prepisom, ki ureja varstvo pred
elektromagnetnim sevanjem v naravnem in življenjskem okolju. |
(2)
Radon |
Neustrezna gradnja novih energetsko varčnih stavb ali neustrezna
sanacija obstoječih stavb lahko vodi v znatno povečano izpostavljenost
radonu v zaprtih prostorih, zato naj se hkrati z energetsko sanacijo
tudi ukrepi za zmanjšanje koncentracije radona v zaprtih prostorih.
Energetska sanacija stavb v osnovi obsega namestitev dodatne toplotne
izolacije na obod stavbe, zamenjavo obstoječih oken in vrat z zračno
tesnimi okni in vrati ter termo izolacijo strehe, ki med drugim
vključuje namestitev posebne folije kot parne zapore. Vsi navedeni
ukrepi spremenijo zračno tesnost stavbe, povzročajo spremembe v
pritiskih, spremeni se stopnja izmenjave med zunanjim in notranjim
zrakom ter stopnja s katero radon vstopa v notranjost stavbe. Če
toplotna izolacija ni izdelana v skladu z najnovejšimi spoznanji in ni
pravilno nameščena, se radon prične kopičiti v prostorih med toplotno
izolacijo in steno stavbe in skozi razpoke v zidu prehaja v notranjost
objekta. Našteti učinki energetske sanacije stavb lahko vodijo do
znatnega povečanja koncentracije radona v notranjem zraku in s tem k
večji izpostavljenosti vseh, ki se zadržujejo v stavbi. Enako velja tudi
za nove stavbe, če pravila gradnje, ki preprečujejo kopičenje radona v
zaprtih prostorih, niso uspešna. |
(3)
Svetlobno onesnaževanje |
Viri
svetlobnega onesnaževanja se načrtujejo z upoštevanjem določil predpisa,
ki ureja svetlobno onesnaževanje okolja. Vire svetlobnega onesnaževanja
je treba načrtovati tako, da mejne vrednosti za osvetljenost na oknih
varovanih prostorov v okolici teh virov ne bodo presežene. |
(4)
Osončenost |
Območja
stanovanj se v zvezi z osončenjem načrtuje tako, da so za stanovanjske
stavbe izpolnjene zahteve iz slovenskega standarda, ki ureja svetlobo v
notranjih prostorih. Ta med drugim navaja, da naj ima v stanovanju vaj
en bivalni prostor osenčenje, ki na sredini okna tega prostora traja
štiri ure dnevno. Območja stanovanj se načrtuje tudi tako, da je
osenčenost stanovanjskih stavb zagotovljena najmanj v obsegu kot ga
zahteva tehnična smernica, ki ureja učinkovito rabo energije v stavbah.
Smernice med drugim zahteva, da mora biti sončnemu sevanju izpostavljena
površina zunanjega ovoja stavbe osončena od povprečne višine 1 m na
terenu navzgor, v času: |
-
zimskega solsticija (21.12) najmanj 2 uri, upošteva se horizontalna
projekcija vpadnega kota sonca v območju ± 30 ̊ odstopanja od smeri
jug; |
-
ekvinokcija 821. 03. in 23. 09.) najmanj 4 ure, upošteva se horizontalna
projekcija vpadnega kota sonca v območju ± 60 ̊ odstopanja od smeri
jug; |
-
poletnega solsticija (21. 06.) najmanj 6 ur, upošteva se horizontalna
projekcija vpadnega kota sonca v območju ± 110 ̊ odstopanja od smeri
jug. |
(5)
Zdrav življenjski slog |
Za zdrav
življenjski slog se načrtuje: |
Kombinirane podrobnejše namenske rabe prostora, ki vzpodbujajo hojo in
kolesarjenje npr. kombinacije stanovanjskih območij z območij centralnih
dejavnosti, šolami, vrtci, domovi za varstvo starejših, muzeji,
gledališči… |
-
trgovine z živili in živilske tržnice v območjih stanovanj, ki so
stanovalcem dovolj blizu in varno dostopne peš ali s kolesom; |
-
območja stanovanj in območja centralnih dejavnosti v bližini gozdnih
zemljišč, območij zelenih površin in posebnih območij kot npr. območij
športnih centrov; |
-
večja območja zelenih površin (parke) z naravno senco v stanovanjskih
območjih in v območjih centralnih dejavnosti s prostorsko
razporeditvijo, ki omogoča fizične aktivnosti blizu območij bivanja in
zmanjšujejo učinek urbanih toplotnih otokov; |
-
območja zelenih površin s konfiguracijo terena, ovirami in opremo, ki
dodatno vzpodbuja fizične aktivnosti; |
-
območja zelenih površin in s tem povezanih površin za rekreacijo na
način, da izpolnjujejo zahteve vseh starostnih skupin, ki te površine
uporabljajo (otroci, odrasli, starejši); |
-
območja zelenih površin in s tem povezanih površin za rekreacijo na
način, da omogoča rekreacijo v vseh letnih časih; |
-
večja območja brez prometa, ki so lahko dostopna peš, s kolesom in
javnim potniškim prometom; |
-
javni potniški promet na način, da je v območjih stanovanj, centralnih
dejavnosti in območjih proizvodnih dejavnosti enostavno in varno
dostopen peš ali s kolesom; |
-
parkirišča po sistemu parkiraj in se pelji tako, da so ta parkirišča
povezana tudi s kolesarskimi stezami in pešpotmi; |
-
pešpoti in kolesarske steze ter prometno varna medsebojna križanja med
vsemi oblikami transporta; |
-
lahke in prometno vrne dostope (peš, s kolesom, z javnimi prevoznimi
sredstvi) do gozdnih zemljišč, območij zelenih površin in posebnih
območij kot npr. območij športnih centrov ali mirnih območij v naravi; |
-
prometno varne osvetljene dostope pešpoti in kolesarske steze do vrtcev,
šol, domov za varstvo starejših, trgovin, postajališč javnega potniškega
prometa; |
-
enostavno dostopnost in naprave za invalide in starejše; |
-
naprave za potrebe pešcev, kolesarjev (pešpoti, kolesarske steze ločene
od cest, ceste s pločniki in kolesarskimi stezami, ki so z rastjem ali
kako drugače ločeni od površin za avtomobile, ulične sanitarije,
razsvetljavo pločnikov in kolesarskih stez, klopi za počitek ter
drevorede ob pločnikih in kolesarskih stezah, opremo za parkiranje
koles, informativne table, za kolesarje in pešce); |
-
načrtujejo se zelene površine za vrtičkarstvo, če je le možno v bližini
območij stanovanj. |
(6)
Prilagajanja podnebnim spremembam |
Za
prilagajanja podnebnim spremembam se načrtuje: |
Obvladovanje visokih temperatur |
a)
Ukrepi na nivoju mesta za zmanjšanje učinka toplotnega otoka: |
-
visokokakovostne (z visoko ekološko vrednostjo) med seboj povezane dobro
namenske zelene površine (zelena mreža), ki jih prebivalci lahko
porabljajo v različne namene. Zeleno infrastrukturo mesta sestavljajo:
odprte zelene površine, mestni gozdovi, obcestna drevesa in drevoredi,
polja privatni vrtovi, mestno zelenje ter zelene strehe in zelene stene; |
-
odprte vodne površine npr. reke, jezera, urbani kanali); |
-
senčenje in orientacija, ki zmanjšuje akumulacijo sončne toplote.
Prizadevanja za maksimiziranje osenčenja poleti je treba uravnotežiti s
potrebami po svetlobi pozimi; |
-
Pasivna ventilacija mestnih ulic, ki jo dosežemo s orientacijo in
morfologijo stavb in ulic. Potrebno je uravnoteženje s potrebami po
toploti v zimskih mesecih. |
|
b)
Ukrepi na nivoju stanovanjskih območij: |
-
mreža zelenih koridorjev, manjših odprtih površin, obcestnih dreves ter
zelenih streh in sten, ki imajo učinek evaporativnega hlajenja i nudijo
senco hišam; |
-
načrtovanje ribnikov, javnih kopališč in privatnih bazenov za kopanje,
fontan; |
-
orientacija stavb in ulic na način da zmanjšujejo akumulacijo sončne
toplote in omogočajo boljšo prevetrenost tudi z lahnim vetrom; |
-
načrtovanje ''hladilnih materialov'' za utrjevanje cest in velikih
parkirišč, da se poveča refleksija sončnih žarkov (treba pa je
upoštevati problem bleščanja) ali načrtovaje materialov, ki povečajo
permeabilnost padavin v tla, kar poveča učinek hlajenja zaradi
evaporacije; |
-
načrtovaje mreže »hladnih« streh iz svetlo obarvanih materialov, ki
zmanjšujejo akumulacijo sončne toplote in zmanjšujejo potrebo po dodatne
mehanskem hlajenju. |
|
c)
Ukrepi na nivoju stavb |
-
zasaditve, ki senčijo stavbe in napredne zasteklitve, ki zmanjšujejo
akumulacijo sončne toplote; |
-
načrtovanje uporabe materialov, ki preprečujejo penetracijo toplote
vključno z uporabo ''hladnih'' gradbenih materialov ter zelenih streh in
zelenih sten; |
-
načrtovanje inovativne uporabe vode za hlajenje vključno z uporabo talne
in površinske vode; |
-
načrtovanje mehanskega hlajenja vključno s toplotnimi izmenjevalci in
klasičnimi klima napravami. |
|
d)
Drugi splošni ukrepi |
Na vseh
javnih površinah predvsem pa na območjih centralnih dejavnosti,
zelenicah, parki in površinah namenjenih športu in rekreaciji, se
načrtujejo pitniki. |
Ukrepi
za obvladanje poplavnega vala ob močnih nalivih: |
-
sistemski protipoplavni ukrepi za preprečevanje poplav. Glej splošne
smernice s področja upravljanja v vodami (ARSO); |
-
načrtovanje prostorov za razlivanje in začasno zadrževanje koničnega
odtoka ob nalivih npr. območja zelenih površin, večja parkirišča,
športna igrišča; |
-
preusmerjanje površinskega koničnega odtoka od občutljivih objektov; |
-
načrtovanje sonaravnih sistemov za odvodnjavanje kot npr. porozne
utrjene površine, peščene in zatravljene površine, ponikovalne površine
v parkih in na drugih zelenih površinah; |
-
uporaba zelenih površin in zelenih streh za zmanjšanje in upočasnitev
površinskega odtoka; |
-
načrtovanje smeri površinskega koničnega odtoka, da voda pri močnem
nalivu lahko odteče brez da bi ogrozila ranljiva območja kot npr.
območja stanovanj in objekti večje občutljivosti (vrtec, šole in druge
vzgojno varstvene ustanove, bolnišnice in druge zdravstvene ustanove,
domovi za starejše, zdravilišča). |
Ukrepi
za upravljanje z zalogami vode: |
-
vzpodbujanje uporabe sonaravnih sistemov za odvodnjavanje za bogatenje
podtalnice (strateški del planov); |
-
zahteve po učinkovitejši uporabi vode (strateški del planov); |
-
načrtovanje uporabe očiščene odpadne vode za zalivanje, namakanje in za
splakovanje stranišč; |
-
načrtovanje uporabe neonesnažene padavinske odpadne vode s streh za
splakovanje stranišč in za kasnejšo rabo za zalivanje in namakanje; |
-
podzemno skladiščenje padavinske odpadne vode za uporabo (zalivanje,
namakanje) v sušnih obdobjih (evaporativno hlajenje). |
(7)
Prilagajanje potrebam invalidov in starejših |
Načrtuje
se: |
-
namenska raba prostora brez arhitektonskih ovir in z ukrepi za
zagotavljanje dostopnosti grajenega okolja, informacij in raznovrstnih
storitev (s področij izobraževanja, športa, kulture, zdravja, socialnega
varstva, zaposlovanja itd.) za osebe z različnimi oblikami oviranosti
(invalidi, starejši); |
-
stanovanjska območja blizu zelenih površin, ki omogočajo sprehode in so
opremljene z mesti za počitek (npr. klopi); |
-
mesta za počitek (npr. klopi) v urbanih predelih povsod tam, kjer se
gibljejo starejši; |
-
nizki dovolj široki nedrseči pločniki; |
-
starejšim in invalidom prijazne stavbe; |
-
starejšim in invalidom prijazen javni transport; |
-
dostop do mirnih območij v naravnem in urbanem okolju; |
-
gradnja zunanjih dvigal ob ali na obstoječih objektih; |
-
druge tovrstne ukrepe. |
(8)
Splošne smernice za podrobnejše prostorske izvedbene pogoje za objekte
večje občutljivosti |
Objekti
večje občutljivosti: |
Objekti
večje občutljivosti so objekti v katerih bivajo ali se stalno ali
začasno zadržujejo z vidika zdravja ranljivejše kategorije prebivalstva.
Takšni objekti so npr. bolnišnice, zdravstveni domovi, zdravilišča,
domovi za starejše, šole, vrtci in druge vzgojno varstvene ustanove. |
Po
predpisu, ki ureja klasifikacijo vrst objektov in objekte državnega
pomena so to stanovanjske stavbe za posebne družbene skupine (113001 in
11302), stavbe za izobraževanje in znanstvenoraziskovalno delo (12630),
stavbe za zdravstveno oskrbo (12640). |
Površine
drugih območij na katerih se daljši čas zadržujejo občutljive kategorije
prebivalstva kot so otroci, starejši, bolniki (npr. območja vrtcev, vseh
vrst šol, različni varstveni zavodi za otroke in odrasle…) se
načrtujejo: |
- z
vidika varstva zraka na območjih, kjer je zrak manj onesnažen (npr.
odmaknjeno od avtocest, glavnih cest, glavnih mestnih cest; |
- z
vidika varstva pred hrupom na območjih II: stopnje varstva pred hrupom v
skladu s predpisom, ki ureja varstvo pred hrupom v okolju; |
- z
vidika varstva pred elektromagnetnimi sevanji na območju I. stopnje
varstva pred elektromagnetnimi sevanji v skladu s predpisom, ki ureja
varstvo pred elektromagnetnim sevanje v naravnem in življenjskem okolju. |
Umeščanje vrtcev v prostor se načrtuje v skladu z določili predpisa, ki
ureja normative in minimalne tehnične pogoje za prostor in opremo vrtca. |
A. Zrak |
Kot
minimalni odmik se upošteva priporočeni odmik od cest za območja
stanovanj. Priporočeni odmik je 200 m od avtocest in hitrih cest ter
100 m od glavnih cest. |
Priporočamo, da se s stališča varovanja zdravja ljudi pri umeščanju
novih, pomembnih linijskih virov onesnaževanja zraka (cest) oziroma pri
načrtovanju rabe prostora okrog teh virov upoštevajo najmanjše razdalje,
do za onesnažen zrak občutljivega območja, kot jih prikazuje tabela 1. |
|
Raba prostora –za onesnažen
Zrak občutljiva območja |
Avtoceste in hitre ceste |
Glavne ceste |
Regionalne ceste (R1, R2, R3) |
Stanovanja (varovani prostori) |
100 m |
50 m |
30 m |
Vzgojno izobraževalne ustanove |
100 m |
50 m |
30 m |
Bolnišnice |
200 m |
100 m |
50 m |
Domovi za starejše občane |
200 m |
100 m |
50 m |
Okrevališča in zdravilišča |
200 m |
100 m |
50 m |
Območja rekreacije in trajnostnega turizma |
200 m |
100 m |
50 m |
Mirna območja |
200 m |
100 m |
50 m |
|
B. Hrup |
Dolgoročno naj se upošteva priporočilo Svetovne zdravstvene
organizacije, da se zagotovi bivalni okolje kjer v dnevnem času na
zunanji fasadi stanovanja hrup ne presega 55 dba v nočnem pa 40 dba.
Kjer je to možno, naj se takoj določi območje (potencialno) II: SVPH: za
ostale primere se določi srednjeročni ali dolgoročni cilj za zmanjšanje
obremenitve prebivalcev v bivalnem okolju. Stavbe z varovanimi prostori
naj se v prostor umeščajo tako, da mejijo na območje IV. SVPH. Taki
primeri identificirani v obstoječem stanju saj se v srednjeročnem in
dolgoročnem planiranju sanirajo. |
Pri
novih posegih v prostor je potrebno upoštevati obstoječo dejansko
obremenjenost s hrupom in predvidene bodoče plane in spremembe. Vsak
primer je potrebno obravnavati ločeno, glede na občutljivost okolja in z
namenom zagotoviti kakovostno bivalno okolje. |
Posebna
previdnost je potrebna v primerih, ko ima hrup posebne lastnosti, kot so
poudarjeni toni, impulzi, periodične amplitudne modulacije ter v
primerih, ko hrup spremljajo vibracije. |
Za
stavbe z varovanimi prostori naj se zagotovi pogoje za območje II.
Stopnje varstva pred hrupom. |
Pri
vrtcu je potrebno zagotoviti mirno okolje in dovolj površin, da otroci
med igro na prostem ne bodo moteči za okoliške prebivalce. |
Vse
poslovne stavbe naj se gradijo na način, da delujejo v vlogi protihrupne
zaščite, tako da je zmanjšanj odboj hrupa na fasadah oziroma, da stavba
preprečuje širjenje hrupa v za hrup bolj občutljiva območja v okolici. |
C. Tla |
Otroška
igrišča območjih krog vrtcev in šol in na drugih območjih namenske rabe
prostora se ne načrtujejo na območjih kjer so tla onesnažena nad mejno
vrednostjo kot jo določa predpis, ki ureja mejne opozorilne in kritične
emisijske vrednosti nevarnih snovi v tleh. |
Za
otroška igrišča, ki so že grajena na tleh, ki so že onesnažena nad mejno
vrednostjo kot jo določa zgoraj omenjeni predpis, se načrtuje sanacijske
ukrepe, ki otrokom med igro onemogočajo neposredni stik z onesnaženimi
tlemi (za preprečevanje vnosa zemljine v usta med igro) in ukrepe, ki
prepričujejo dvigovanje prašnih delcev s tal v zrak (za preprečevanje
izpostavljenosti z vdihovanjem delcev, npr. zatrditev neutrjenih
površin, asfaltiranje ali drugačna ureditev povoznih ali drugih
manipulativnih površin). |
D.
Elektromagnetna sevanja |
Objekti
večje občutljivosti se načrtujejo samo na območjih, ki glede na učinke
elektromagnetnega polja, ki jih povzročajo viri tovrstnega sevanja,
ustrezajo zahtevam za območja s I. stopnjo varstva pred sevanjem kot ga
določa predpis, ki ureja elektromagnetnega sevanja v naravnem in
življenjskem okolju. |
Objekti
večje občutljivosti se v varovalnih pasovih elektroenergetskih omrežij
kot jih določa predpis, ki opredeljuje pogoje in omejitve gradenj,
uporabo objektov ter opravljanje dejavnosti v območju varovalnega pasu
elektroenergetskih omrežij oz. energetski zakon, ne načrtujejo. |
Transformatorske postaje 10(20)/0,4 kV, ki so namenjene za
transformacijo in napajanje potrošnikov z električno energijo nizke
napetosti, se v prostor umeščajo tako, da so od objektov večje
občutljivosti oddaljene najmanj 5m. |
Stanovanjske stavbe in druge stavbe v katerih bivajo ali se dlje časa
zadržujejo ranljive kategorije prebivalstva (oskrbovana stanovanja,
domovi za starejše, šole, vrtci, varstvene ustanove, zdravilišča…) se
načrtujejo tako, da so čim bolj minimalni odmiki teh stavb od virov EMS
najmanj tolikšen, da mejne vrednosti elektromagnetnega sevanja, ki velja
za I. območje varstva pred EMS kot jih določa Uredba o elektromagnetnem
sevanju in življenjskem okolju (Ur. list RS št. 70/96), niso presežene.
|
Seznam
za EMS občutljivih objektov |
Minimalni nabor za EMS občutljivih objektov za katere veljajo minimalni
odmiki od virov elektromagnetnega sevanja zaradi varovanja zdravja ljudi
(objekti po predpisu, ki ureja enotno klasifikacijo vrst
objektov-CC-SI): |
a.
Objekti, za kar je v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov,
predpisano gradbeno dovoljenje: |
|
1. STAVBE |
|
1.1 STANOVANJSKE STAVBE |
|
11100 |
Enostanovanjske stavbe |
11210 |
Dvostanovanjske stavbe |
11221 |
Tri in večstanovanjske stavbe |
11222 |
Stanovanjske stavbe z oskrbovanimi stanovanji |
11300 |
Stanovanjske stavbe za posebne namene |
1.2 NESTANOVANJSKE STAVBE |
|
12111 |
Hotelske in podobne stavbe za kratkotrajno nastanitev |
12112 |
Gostilne, restavracije in točilnice |
12120 |
Druge gostinske stavbe za kratkotrajno nastanitev |
12121 |
Stavbe javne uprave |
12202 |
Stavbe bank, pošt, zavarovalnic |
12203 |
Druge upravne in pisarniška stavbe |
12301 |
Trgovske stavbe |
12304 |
Stavbe za druge storitvene dejavnosti |
12510 |
Industrijske stavbe |
12610 |
Stavbe za kulturo in razvedrilo |
12630 |
Stavbe za izobraževanje in znanstvenoraziskovalno delo |
12640 |
Stavbe za zdravstvo |
12650 |
Športne dvorane |
12721 |
Stavbe za opravljanje verskih obredov |
12740 |
Druge nestanovanjske stavbe – prevzgojni domovi, zapori,
vojašnice, stavbe za namestitev policistov, gasilcev, ipd. |
2.GRADBENI INŽINERSKI OBJEKTI |
|
2.4 Drugi gradbeni inženirski objekti |
|
24110 |
Športna igrišča |
24121 |
Marine s pripadajočimi pristaniškimi napravami |
24122 |
Drugi gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo in prosti
čas |
|
b.
Objekti, za katere je v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov,
določeno, da gradbeno dovoljenje in potrebno: |
|
V. ZAČASNI OBJEKTI |
Odprt sezonski gostinski vrt |
Oder z nadstreškom |
Pokrit prireditveni prostor |
VI: VADBENI OBJEKTI |
1. VADBENI OBJEKTI, NAMENJENI ŠPORTU IN REKREACIJI NA PROSTEM |
Igrišče za šport in rekreacijo na prostem |
Športno strelišče |
Trimska steza |
2. VADBENI OBJEKTI, NAMENJENI OBRAMBI, ZAŠČITI IN REŠEVANJU |
Plezalni in drugi podoben objekt, namenjen urjenju |
Pokrit vadbeni prostor z napihljivo konstrukcijo ali v montažnem
šotoru |
Vadbeni bunker |
Vadbišče na prostem |
Vojaško strelišče |
VIII. URBANA OPREMA |
Otoško igrišče |
|
E.
Sevanja UV žarkov |
Na
območjih okrog objektov večje občutljivosti se načrtuje ozelenitev, ki
nudi naravno senco in ščiti pred UV sevanjem sonca. Še zlasti to velja
za vrtce in šole. Vsa otroška igrišča se načrtujejo z ozelenitvijo, ki
nudi naravno senco. |
(9)
Varovanje virov pitne vode |
Prostori
in mesta, kjer se bodo v času obratovanja pretakale, skladiščile,
uporabljale nevarne snovi, njihova embalaža in ostanki, vključno z
začasnim skladiščenjem nevarnih odpadkov (npr. motorna goriva, olja in
maziva, pesticidi) morajo biti urejeni kot lovilna skleda, brez odtokov,
neprepustna za vodo, odporna na vse snovi, ki se v njej nahajajo, dovolj
velika, da zajamejo vso morebiti razlito ali razsuto količino snovi. V
enakem smislu je treba zagotoviti tudi zajem požarnih voda, kadar
obstaja kakršna koli verjetnost onesnaženja površinskih in podzemnih
voda ter tal z onesnaženimi požarnimi vodami, zlasti z nevarnimi snovmi. |
|
|
XVIII
KONČNE DOLOČBE |
|
41. člen |
(dostopnost podrobnega načrta) |
|
Občinski
podrobni prostorski načrt je v času uradnih ur na vpogled na Mestni
občini Ptuj, Mestni trg 1, 2250 Ptuj. |
42. člen |
(nadzor) |
|
Nadzor
nad izvajanjem tega odloka opravljajo pristojne inšpekcijske službe za
posamezna področja. |
|
43. člen |
(pričetek veljavnosti) |
|
Ta odlok
začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem vestniku Mestne občine
Ptuj. |
|
Številka: 3505-1/2017 |
Datum:
16. 4. 2018 |
|
Miran
SENČAR, |
župan
Mestne občine Ptuj |