Občinski svet občine
Slovenske Konjice je na podlagi 37. in 39. člena
zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list
SRS, št. 18/84, 37/85 in Uradni list RS, št. 26/90, 18/93, 47/93 in
71/93) in na podlagi 29. člena
zakona o lokalni samoupravi (Uradni list
RS, št. 72/93 in 14/95) na seji dne 8. 3. 1996 sprejel |
O D L O K |
o prostorskih
ureditvenih pogojih za ureditveno območje naselja Špitalič |
I. SPLOŠNE DOLOČBE |
1. člen |
S tem odlokom se
sprejmejo prostorski ureditveni pogoji za ureditveno območje naselja
Špitalič (v nadaljevanju besedila: PUP), ki jih je izdelal Profil d.o.o
Velenje pod št. proj. 107/95 v marcu 1995. |
2. člen |
Prostorski ureditveni
pogoji skladno s planskimi usmeritvami določajo: |
– meje in funkcije
območja urejanja, |
– splošna merila in
pogoje za posege v prostor, |
– merila in pogoje
glede oblikovanja objektov, |
– merila za določanje
parcel in funkcionalnih zemljišč, |
– merila in pogoje za
komunalno urejanje zemljišč, |
– merila in pogoje za
posege v zavarovana in varstvena območja, |
– merila in pogoje za
varovanje in izboljšanje bivalnega okolja. |
3. člen |
Za vse posege v
prostor po tem odloku izda lokacijsko dovoljenje upravni organ na
podlagi lokacijske dokumentacije. |
Lokacijsko dovoljenje
ni potrebno za objekte, ki so opredeljeni v odloku o določitvi pomožnih
objektov za potrebe občanov in njihovih družin (Uradni list SRS, št.
30/86), za katera ni potrebno lokacijsko dovoljenje oziroma se lahko
postavijo, gradijo in izvajajo na podlagi pridobljenega urbanistične
odločbe. |
4. člen |
Za posamičen poseg
ali več posegov se lahko zahteva pred izdelavo lokacijske dokumentacije
podrobna analiza prostorskih pogojev, v kolikor je to potrebno za:
|
– ugotovitev in
odpravo motenj, ki jih bo investitor povzročil s predvideno dejavnostjo,
|
– ugotovitev
morebitnih sprememb splošnih pogojev, ki bodo nastali skozi daljše
obdobje, |
– zagotovitev enakih
možnosti uporabnikom glede razreševanja njihovih prostorskih potreb
glede racionalne rabe prostora, |
– zagotovitev
enotnega oblikovanja širšega območja. |
II. MEJA OBMOČJA |
5. člen |
Ureditveno območje
naselja Špitalič predstavljajo 4 zaključena območja: |
zap. št. 1: Območje
ob kmetiji Šmuc, severozahodno ob avtocesti Hoče - Arja vas,
|
zap. št. 2: Območje
zaselka Škedenj ob regionalni cesti R 345 Tepanje - Dole, |
zap. št. 3: Območje
pred zaselkom Špitalič, |
zap. št. 4: Območje
zaselka Špitalič. |
6. člen |
Meje posameznih
ureditvenih območij iz 5. člena tega odloka so razvidne na graf.
prilogah v projektu iz 1. člena tega odloka, kjer so vrisane do parcelne
meje natančno. |
Posamezna ureditvena
območja zajemajo naslednje parcele v katastrskih Občinah Tolsti vrh in
Slemene: |
Območje 1:
|
k.o. Tolsti vrh:
|
stavbišča: *106
|
parcele št.: 6 del,
8/2del, 9/2del, 29/5, 30/1, 31, 40, 42, 43/2,47/1, 48/1, 48/3, 49/1del,
49/2, 49/3, 49/4, 50/1, 50/3, 50/4 in 50/5. |
Območje 2:
|
k.o. Tolsti vrh:
|
stavbišča: *1, *2/1,
*2/2, *2/3, *3/2, *4, *5, *7, *8, *111, *112 |
parcele št.: 58/4,
59, 62/1, 62/2, 63, 65, 66, 698/1, 699/1, 699/2, 699/3, 700, 737del,
739/2, 744/1del, 744/2, 753/3del, 754 in 791del. |
Območje 3:
|
k.o. Tolsti vrh:
|
stavbišča: *36/1,
*36/2, *37/1, *37/3, *118 |
parcele št.: 513/6,
513/7, 514/1, 514/2, 514/3, 514/4, 515, 516/1, 516/2, 516/3, 517, 520/3,
524/2, 524/3, 526, 527/1, 527/2, 528/1 in 528/2. |
k.o. Slemene:
|
stavbišča: *139, *164
|
parcele št.: 213/2,
214/2, 214/5 in 1087/6. |
Območje 4:
|
k.o. Slemene:
|
stavbišča: *28/1,
*28/2, *28/3, *29/1, *29/2, *29/3 |
parcele št.: 198,
202/2, 202/3, 202/4, 202/5, 202/7, 202/10, 202/11, 203, 204, 205, 206/1,
206/2, 206/3, 208/1, 208/3 in 1087/3del. |
III. FUNKCIJA OBMOČJA
IN VRSTE POSEGOV V PROSTOR |
7. člen |
Vsa 4 ureditvena
območja naselja Špitalič, ki so opredeljena v 5. členu tega odloka, so
členjena v več območij urejanja, znotraj katerih so dovoljeni različni
možni posegi. Območja urejanja so naslednja: |
1. Območja, kjer je
možna gradnja stanovanjskih hiš in obrtnih delavnic (za nemotilne
dejavnosti) v smislu usmerjene gradnje (na osnovi skupinske lokacije)
|
2. Območja, kjer je
možna gradnja objektov kot zapolnitev |
3. Območja, kjer je
možna gradnja zidanic in gostinsko - turističnih objektov (s
stanovanjskim delom) |
4. Območja, kjer ni
dovoljena gradnja (varovanja prostora: prehod v odprt/kmetijski prostor,
veduta na zaselek) |
5. Območja, kjer so
možni posegi v prostor po predhodni geomehanski presoji |
6. Območja, kjer so
možni posegi v prostor le na osnovi predhodnega soglasja in s pogoji
pristojnega Zavoda za varstvo kulturne dediščine. |
Pogoji za določanje
vrst posegov v prostor |
8. člen |
Za določanje vrst
posegov v prostor ureditvenega območja naselja Špitalič veljajo
naslednje načelne opredelitve: |
– dovoljena je
gradnja objektov lokalnega značaja (objekti centralnih, storitvenih in
trgovskih dejavnosti, objekti za nemotilne obrtne dejavnosti, cestno
omrežje in naprave, omrežje PTT in RTV zvez, elektroprenosno omrežje,
komunalno omrežje in naprave), pomembnih za ureditveno območje oziroma
za naselje Špitalič, ki so skladni z opredelitvami iz planskih aktov
Občine Slovenske Konjice, na osnovi meril iz PUP ter predpisanih z
lokacijsko dokumentacijo in v kolikor s PUP ni drugače določeno;
|
– dovoljene so
nadomestne gradnje, adaptacije in prizidave ter komunalne ureditve in
vzdrževalna dela na obstoječih objektih in napravah. |
9. člen |
Znotraj posameznih
ureditvenih območij, ki so opredeljena v 5. in 7. členu tega odloka, so
dovoljeni še naslednji posegi: |
1.0. Območja, kjer je
možna gradnja stanovanjskih hiš in obrtnih delavnic (za nemotilne
dejavnosti) |
v smislu usmerjene
gradnje (na osnovi skupinske lokacije): |
1.1. Območje Šmuc 1 -
jugozahod (1) |
1.2. Območje Škedenj
1 - zahod (2) |
2.0. Območja, kjer je
možna gradnja objektov kot zapolnitev: |
2.1. Območje Lepak
(1) |
2.2. Območje Škedenj
2 - sredina (2) |
2.3. Območje Škedenj
3 - jug (2) |
2.4. Območje Macuh -
vzhod (3) |
3.0. Območja, kjer je
možna gradnja zidanic in gostinsko - turističnih objektov (s
stanovanjskim delom): |
3.0. Območje Macuh -
osrednji del (3) |
4.0. Območja, kjer ni
dovoljena gradnja (varovanja prostora: varovalni pasovi, prehod v
odprt/kmetijski prostor, veduta na zaselek): |
4.1. Varovalni pas AC
v širini 100m (1) |
4.2. Območje Šmuc 2 -
prehod v odprt prostor (1) |
4.3. Območje Škedenj
4 - vzhod (2) |
4.4. Območje Škedenj
5 - potok Žičnica (2) |
4.5. Območje vhodni
del - Špitalič (3) |
5.0. Območja, kjer je
možna gradnja po predhodni geomehanski presoji: |
5.1. Območje Šmuc 3 -
sever (1) |
5.2. Območje Škedenj
6 - sever (2) |
5.3. Območje Škedenj
7 - zahod (2) |
6.0. Območja, kjer so
možni posegi v prostor le na osnovi predhodnega soglasja in s pogoji
pristojnega Zavoda za varstvo kulturne dediščine: |
6.0. Zaselek Špitalič
(4) |
Pogoji za spremembo
namembnosti objektov |
10. člen |
Sprememba namembnosti
objekta je načeloma dovoljena, vendar objekt z novo namembnostjo ne sme
motilno vplivati na bivalne in delovne pogoje, ekološko ravnovesje in
krajinske značilnosti prostora. Nove namembnosti objektov in površin
morajo biti v skladu z namembnostmi, kot so opredeljene v 9. členu tega
odloka. |
Spremembe namembnosti
objektov so dovoljene le v tolikšni meri, da se ne spreminja pretežna
namembnost območja. V posamezna opredeljena območja ni dovoljeno
vnašanje novih dejavnosti, ki bi negativno vplivale na sedanjo
namembnost. |
IV. MERILA IN POGOJI
ZA GRADITEV OBJEKTOV IN DRUGE POSEGE V PROSTOR |
Merila in pogoji za
lociranje objektov in določanje gradbenih parcel - funkcionalnih
zemljišč |
1. Določanje
velikosti gradbenih parcel |
11. člen |
Za določanje
velikosti parcel veljajo naslednja določila: |
– za stanovanjske
objekte naj velikost posamične parcele ne odstopa od velikosti okoliških
parcel v območju; |
– velikost parcel
znotraj območij urejanja 1.0., 2.0. in 3.0. iz 9. člena tega odloka, ki
so namenjena stanovanjski gradnji, ne sme presegati 800–1000 m2. |
2. Določanje
funkcionalnih zemljišč |
12. člen |
Funkcionalno
zemljišče se določa glede na velikost in namembnost objekta, lego
sosednjih objektov in glede na naravne danosti zemljišča. Omogočati mora
normalno uporabo in vzdrževanje objekta z vsemi spremljajočimi
prostorskimi potrebami, razen v primeru, da je del teh potreb
zagotovljen na drugem zemljišču (skupno funkcionalno zemljišče):
|
a) Za stanovanjske
objekte je širina funkcionalnega zemljišča okrog objekta praviloma
najmanj 2,5m; z ozirom na naravne danosti zemljišča in obstoječo
zazidavo je lahko ta širina tudi manjša, vendar ne manj kot 1m.
|
V funkcionalnem
zemljišču morajo biti vključeni tudi dovozi do objekta od javnih cestnih
površin. Širina dovoza do objekta mora biti najmanj 3m. Če je dejansko
zemljišče pri obstoječem objektu manjše kot funkcionalno zemljišče,
ugotovljeno na osnovi navedenih meril, se upošteva dejanska površina
zemljišča-parcele. |
b) Za kmečka
gospodarstva se velikost funkcionalnega zemljišča določa ob upoštevanju
medsebojne razporeditve objektov, vrste in tehnologije kmetijske
proizvodnje ter na objekte vezanega manipulativnega prostora.
|
c) Za vse ostale
objekte se velikost funkcionalnega zemljišča določi glede na vrsto
namembnosti in najnujnejše potrebe. |
3. Lega objektov |
13. člen |
Novi objekti in
prizidani deli objektov morajo biti odmaknjeni od parcelne meje tako, da
ni motena sosednja posest, da je možno vzdrževanje objekta in da so
upoštevani drugi varstveni pogoji. |
Odmiki novih objektov
in prizidanih delov objektov od parcelne meje morajo biti najmanj 4m,
odmiki od sosednjih objektov pa morajo biti najmanj 8m. Manjši odmiki so
dopustni, če so zagotovljeni požarno-varnostni in sanitarni pogoji ter s
soglasjem sosedov. |
Objekti, ki se
gradijo kot zapolnitev, smejo biti od sosednjih objektov odmaknjeni
največ 14m. |
Odmiki od javnih cest
morajo biti pri novih objektih usklajeni z določili zakona o cestah.
Odmiki od nekategoriziranih cest praviloma ne smejo biti manjši od 4m.
|
Odmiki od tras
komunalnih vodov morajo biti v skladu z veljavnimi predpisi za vse vrste
komunalnih vodov in naprav. |
Odmiki od vodotoka
Žičnice in drugih vodotokov morajo biti najmanj 5m oziroma v skladu s
pogoji skrbnika vodotoka. |
Merila in pogoji za
oblikovanje objektov |
1. Splošni pogoji za
oblikovanje objektov |
14. člen |
Novogradnje,
nadzidave in dozidave naj se prilagajajo okoliškim objektom po površini
in gradbeni črti, naklonu streh in smereh slemen, videzu gradbenih
materialov, ki so uporabljeni za fasade in strehe, po zasnovi izrabe
funkcionalnega zemljišča in merilih arhitekturnih elementov, v kolikor
so vsi ti elementi na okoliških objektih skladni s pogoji za
oblikovanje, kot so opredeljeni s tem odlokom. |
Namembnost
novogradenje mora biti skladna z usmeritvami, ki jih za območje njene
lokacije predpisuje ta odlok. Izraba zemljišča naj bo prilagojena
obstoječi izrabi v okolici. |
Dozidave, nadzidave
in spremembe namembnosti so dovoljene z enakimi pogoji, ki veljajo za
novogradnje. Dovoljena so tekoča vzdrževalna dela in notranje adaptacije
v kolikor s tem odlokom ni drugače določeno. |
Pomožni objekti kot
so garaže, drvarnice, shrambe, vrtne ute, pergole, nadstreški in drugo,
so dovoljeni le, kadar v sklopu obstoječih objektov ni možno zadovoljiti
manjkajočih potreb. Pri novogradnjah je treba garaže in druge pomožne
prostore urediti v sklopu objekta. Za pomožne objekte veljajo enaki
pogoji glede motilnih vplivov na okolico kot to velja za novogradnje. |
2. Pogoji za
oblikovanje objektov |
15. člen |
Pogoji za oblikovanje
novogradenj, adaptacij, rekonstrukcij, prizidkov in nadzidav so
naslednji: |
a) Stanovanjski
objekti: |
– Tloris naj bo
praviloma podolgovat (razmerje stranic 1 : 1,2 do 1 : 1,5), daljša
stranica objekta je praviloma vzporedna s plastnicami. |
– Višinski gabarit:
klet + pritličje + izkoriščeno podstrešje. |
– Streha naj bo
simetrična dvokapnica z naklonom 40–45°. Kritina naj bo praviloma
opečna. V posameznih območjih urejanja je naklon strešin in kritino
prilagajati sosednjim objektom. |
b) Pomožni objekti:
|
– Dovoljena je
izvedba pomožnih objektov kot prizidkov k stanovanjskim ali gospodarskim
objektom ali pa izjemoma kot samostojnih objektov v okviru
funkcionalnega zemljišča osnovnega objekta. Oblikovno morajo biti
usklajeni z obstoječimi sosednjimi objekti s tem, da se upoštevajo
pogoji za graditev novih objektov ter gabariti in oblikovne značilnosti
sosednjih objektov. |
– Objekti za potrebe
hrambe orodja so lahko le lesene izvedbe na točkovnih temeljih. Tlorisna
velikost naj ne presega dimenzij 2m × 3m. Gabarit objekta ne sme
presegati ene etaže. Podkletitev ni dovoljena. Streha naj bo dvokapna z
naklonom strešin 40–45° (in opečno kritino. V objektu ni dovoljena
napeljava električnih in vodovodnih instalacij. |
– Prostostoječe
cisterne za plin za ogrevanje posamičnih objekov naj bodo, če je možno,
brez žičnih ograj. Prostor okoli cisterne naj se ustrezno zasadi.
|
c) Objekti za
primarno kmetijsko proizvodnjo: |
– Objekti so
praviloma enoetažni z možnostjo izkoriščenega podtrešja in podolgovatega
tlorisa. Streha mora biti dvokapnica z opečno kritino ter z naklonom
40–45°. Za hrambo kmetijskih strojev je dovoljena postavitev
nadstreškov, ki so po obliki in izvedbi enaki obstoječim streham.
|
– Gnojne jame in
odprta gnojišča morajo biti vodotesna in ustrezno vzdrževana.
|
č) Ostali objekti
(objekti centralnih dejavnosti, storitvenih in trgovskih dejavnosti,
obrtni objekti): |
– Pri oblikovanju teh
objektov je potrebno upoštevati načela za določanje stavbne gmote in
fasadnih razmerij na osnovi bodoče funkcije objekta, ter vertikalne,
horizontalne gabarite in strukturo obstoječe zazidave. Oblikovanje teh
objektov se določi na osnovi funkcije objektov, skupnih meril in
posebnosti prostora v posebnem idejnem projektu, ki je osnova za
izdelavo lokacijske dokumentacije. |
3. Pogoji za
prizidave, adaptacije, rekonstrukcije in vzdrževalna dela |
16. člen |
Za oblikovanje
objektov, ki se prizidajo, adaptirajo ali rekonstruirajo, ter za
vzdrževalna dela na objektih veljajo enaka merila in pogoji kot za
novogradnje. |
4. Pogoji za ureditev
okolice |
17. člen |
Višina zemljišča mora
biti prilagojena sosednjemu zemljišču. Ni dovoljeno nasipavanje in
odkopavanje zemljišča izven nivoja sosednjih zemljišč brez dovoljenja.
Podporni zidovi so dopustni le v primerih, ko niso možna drugačna
zavarovanja brežin. Podporni zidovi morajo biti obdelani v naravnih
materialih. |
Ograje so dovoljene,
kadar je potrebno zavarovanje zemljišča, objekta ali naprave pred
nezaželjenimi vplivi okolice in za preprečevanje nedovoljenega prečkanja
območij. Ograje in žive meje ne smejo presegati višine 1,0 m, razen v
primerih posebnih varnostnih zahtev. Od roba ceste morajo biti
odmaknjene najmanj 1m in ne smejo zmanjševati preglednosti ceste. Odmik
ograje od roba ceste se lahko spremeni, kadar to omogočajo drugi
predpisi. |
Po končanem posegu v
prostor je obvezna zasaditev zemljišča z avtohtonim zelenjem. |
V. MERILA IN POGOJI
ZA UREJANJE PROMETNEGA OMREŽJA |
18. člen |
Načrtovanje in
urejanje novega ter preurejanje in sanacija obstoječega prometnega
omrežja in naprav mora biti usklajeno s predpisi, ki urejajo to področje
ter v skladu s pogoji za varovanje območij in objektov, ki jih urejajo
ti prostorski ureditveni pogoji. |
Dovozi in priključki
na cestno mrežo morajo biti urejeni tako, da se z njimi ne ovira ali
ogroža promet in da se ne poškoduje cesta in cestni objekti.
|
Interni dovozi in
pristopi morajo biti navezani na javno prometno omrežje s skupnim
priključkom, če je to možno. Dovozi in priključki se smejo graditi samo
z soglasjem pristojne službe za vzdrževanje cest. |
Pri graditvi ali
rekonstrukciji cest, stavb in naprav ob cestah se priključki na cestno
mrežo predvidijo v projektih za graditev ali rekonstrukcijo.
|
Novogradnja
prostostoječih objektov, prizidkov, nadzidav, nadomestnih objektov ni
možna, vkolikor ni zagotovljen dovoz do parcele, na kateri je predviden
poseg. |
VI. MERILA IN POGOJI
ZA KOMUNALNO |
UREJANJE |
1. Splošni pogoji za
komunalno urejanje |
19. člen |
Vsi objekti morajo
biti priključeni na obstoječe oziroma na novozgrajeno komunalno omrežje.
Za komunalno opremljenost stavbnega zemljišča skrbi investitor.
|
Minimalna komunalna
oprema obsega omrežje in naprave za oskrbo s pitno vodo, kanalizacijsko
mrežo za odvajanje odpadnih vod z zagotovljenim ustreznim čiščenjem,
oskrbo z električno energijo ter omrežje in naprave cestnega prometa in
zvez. Kjer kanalizacijska mreža za odvajanje odpadnih vod še ni urejena,
se odvajanje rešuje z ustreznimi individualnimi napravami. Praznjenje
greznic mora biti organizirano po načelu komunalne storitve.
|
Načrti komunalnih
naprav morajo upoštevati zasnove, ki so jih izdelale pooblaščene
organizacije, ter določila in predpise, ki so veljavni na območju Občine
Slovenske Konjice. Komunalne ureditve morajo biti izvedene na način, ki
zagotavlja ustrezno varstvo okolja (zrak, voda, tla) in ustrezno
izpolnjevanje obrambno-zaščitnih zahtev (varstvo pred požarom, oskrbo v
izrednih razmerah, zmanjševanje ogroženosti, itd.). |
2. Oskrba z vodo |
20. člen |
Pri oskrbi z vodo je
potrebno upoštevati sledeče pogoje: |
– Vsa nova in
dopolnilna gradnja mora biti priključena na vodovodno omrežje v skladu s
pogoji upravljalca. |
– Za lokacije
objektov, kjer je predvidena večja poraba vode, je potrebno predhodno
preučiti možnost za zagotavljanje ustreznih količin vode. |
– V predelih
ureditvenega območja, kjer ni javnega vodovoda ali ta ni predviden, mora
investitor zgraditi ustrezno individualno vodooskrbno napravo (kapnico
ali vodnjak ali lastni vodni vir) po predhodni kemijski in bakteriološki
ocenitvi kakovosti vode v skladu s higienskimi in sanitarno-tehničnimi
pogoji. Pri objektih, ki imajo vodooskrbo urejeno s kapnico, ni
dovoljena uporaba azbestno-cementne kritine. |
– Kolikor se oceni,
da vodovodno omrežje in naprave ne zagotavljajo zadostne rezerve požarne
vode, je potrebno urediti ustrezne namenske požarne zbiralnike vode po
pogojih ki jih določi pristojna požarnovarnostna inšpekcijska služba.
|
– Ni dovoljeno
zasipavanje obstoječih vodnjakov. Lastnik vodnjaka je dolžan vodnjak
ustrezno vzdrževati. |
3. Odvajanje odpadnih
vod |
21. člen |
Za odvajanje odpadnih
vod veljajo naslednji pogoji: |
– V delih
ureditvenega območja, kjer ni kanalizacije, je odvod odpadnih vod
potrebno reševati z individualnimi ali skupinskimi greznicami. Vrsto
greznice in način praznjenja se določi za vsak objekt posebej na osnovi
geoloških pogojev ter ob upoštevanju določil iz Navodila o urejanju
gnojišč in greznic (Uradni list SRS, št. 10/85) oziroma skladno s pogoji
pristojnih soglasjedajalcev. |
– Pri objektih za
kmetijsko dejavnost je potrebno urediti gnojne jame skladno z določili
Navodila o urejenju gnojišč in greznic (Uradni list SRS, št. 10/85)
oziroma skladno s pogoji pristojnih soglasjedajalcev. |
4. Komunalni odpadki |
22. člen |
Za odstranjevanje
komunalnim odpadkov veljajo naslednji pogoji: |
– Vrsta komunalnih
odpadkov, zbiranje, odvoz in odlaganje ter urejanje in oskrbovanje
javnega sanitarnega odlagališča za odpadke v Občine Slovenske Konjice je
določeno s predpisi, ki urejajo to področje ter z občinskim odlokom
ravnanju z odpadki. |
– Neurejena
odlagališča je potrebno sanirati tako, da se odpadki odstranijo in
deponirajo na ustrezno odlagališče, zemljišče pa uredi in vzpostavi
prvotno stanje in namembnost. |
– Posebne odpadke
(odpadne gošče in galvane, usedline barv, kisline, lugi, emulzije,
usedline iz lovilcev olj in maščob) ni dovoljeno odlagati na centralno
odlagališče komunalnih odpadkov. |
5. Energetska oskrba |
23. člen |
Za oskrbo z
električno energijo veljajo naslednji pogoji: |
– Na področju oskrbe
z električno energijo je potrebno upoštevati veljavne predpise za to
področje ter planirano zasnovo elektroomrežja. |
– Upravljalec mora
zagotavljati ustrezne napetostne razmere za potrebe gospodinjstev in
dejavnosti na osnovi izpolnitve tehničnih pogojev, ki jih predpiše
investitorjem v elektroenergetskem soglasju pred izdajo dovoljenja za
gradnjo. |
– Priključitev
novogradenj, adaptiranih in rekonstruiranih objektov na
elektroenergatsko omrežje je možna v skladu s pogoji upravljalca.
|
– Graditev objektov,
za katere je predvidena poraba večjih količin električne energije, je
dopustna le v primeru, da se predhodno zagotovijo ustrezni pogoji, ki
jih predpiše ustrezna strokovna služba. |
VII. MERILA IN POGOJI
ZA POSEGE V INFRASTRUKTURNE KORIDORJE |
24. člen |
Cestam so določeni
varovalni pasovi: |
– 100m za avtocesto
Hoče - Arja vas |
– 20m za regionalno
cesto R-345 Tepanje - Dole |
– 4m za lokalne
dostope. |
Posegi v varovalnem
pasu prometnice ne smejo biti v nasprotju z njenimi koristmi. Za gradnjo
v varovalnem pasu kategoriziranih cest, gradnjo dovoznih priključkov,
postavitev ograj ali škarp in saditev žive meje, je potrebno pridobiti
soglasje upravljalca cest. |
Bodoče rekonstruirane
obstoječe ali nove prometnice, ki jim še ni določen dokončni potek ali
tehnične značilnosti na osnovi projektne dokumentacije, imajo rezervat,
kjer so na obstoječih objektih in napravah dovoljena le nujna
vzdrževalna dela ter posegi za komunalno urejanje naselja. |
25. člen |
Za vse posege, ki bi
segli v varovalni pas VN 20 kV elektro daljnovoda je potrebno predhodno
pridobiti pogoje in soglasje upravljalca. |
VIII. MERILA IN
POGOJI ZA VAROVANJE OKOLJA TER NARAVNE IN KULTURNE DEDIŠČINE |
1. Varovanje
kmetijskih zemljišč in kulturne krajine |
26. člen |
Pri poseganju v
prostor ureditvenega območja naselja Špitalič (kmetijska dejavnost,
prenova, novogradnja in vzdrževalni ukrepi vodnega gospodarstva, agro in
hidromelioracije, vzdrževanje omejkov in drugega vaškega zelenja) je
potrebno upoštevati pogoje varovanja naravnih prvin: |
– ohranjanje
krajinskega vzorca naravnih prvin in njegovih površinskih in volumenskih
razmerij, |
– ohranjanje
krajinsko-oblikovne strukture rabe prostora in značilnosti prostora.
|
Dovoljene so vse
vrste posegov za izboljšanje okolja (sanacije plazov, preprečevanje
erozije, ipd.). Vsi posegi v prostor pa morajo biti izvedeni v obliki in
na način, ki sledi strukturam v prostoru in obstoječi rabi. |
Okolica objektov se
lahko zasadi le z avtohtonimi - domačimi vrstami rastlinja. Vnašanje
drugih vrst ter eksotičnega drevja ni dovoljeno. |
Plodno zemljo, ki bo
odstranjena pri posegih v prostor, je potrebno deponirati in jo
uporabiti za izvedbo brežin oziroma ureditev novih zelenih površin.
|
Da se ohranja naravno
ravnovesje in zaradi smotrnega gospodarjenja, je potrebno za postavitev
čebelnjakov upoštevati pogoje soglasja čebelarskega društva in
pristojnega veterinarskega inšpektorja. |
2. Varovanje vodotoka
Žičnica |
27. člen |
Potok Žičnica in
potoke, ki tečejo po ureditvenem območju, je urediti tako, da bo območje
varno pred visokimi vodami. Objekti morajo biti odmaknjeni od vodotoka
vsaj 5m. V varstvenem pasu vodotoka ne smejo biti locirani objekti ali
zasajeno rastlinje tako, da bi bil oviran prehod ob vodotoku. |
3. Varstvo pred
požari |
28. člen |
Za zagotovitev
varstva pred požari je potrebno pri izdelavi lokacijske in druge
dokumentacije za posamezne posege upoštevati požarnovarnostne predpise
in pogoje iz soglasij pristojne požarnovarnostne inšpekcije. |
4. Varovanje zraka |
29. člen |
Vsi viri vseh vrst
onesnaženja zraka morajo biti izvedeni, opremljeni in vzdrževani tako,
da ne izpuščajo v zrak večjih koncentracij škodljivih snovi kot je
dovoljeno s predpisi, ki urejajo to področje varovanja. |
Lastniki in druge
pravne osebe morajo stalno nadzorovati onesnaženje, ki ga povzročajo
viri onesnaženja zraka v njihovih objektih in napravah na način, kot je
predpisan s splošnim aktom, sprejetim v soglasju s pristojno
inšpekcijsko službo. |
5. Varstvo pred
hrupom |
30. člen |
Poseljena območja ob
cesti R-345 Tepanje-Dole je treba varovati pred prekomernim hrupom. Pri
tem je potrebno upoštevati določila zakona o varstvu pred hrupom v
naravnem in bivalnem okolju (Uradni list SRS, 15/76) ter Uredbo o hrupu
v naravnem in življenskem okolju (Uradni list RS, št. 45/95). Ocene in
meritve hrupa je potrebno upoštevati pri lokacijskih postopkih za
zahtevnejše posege v prostor, za katere je pomembna stopnja hrupa, ter
na tej osnovi predpisati odmike oziroma protihrupne zaščite.
|
V območjih, kjer
prevladuje stanovanjska funkcija so dopustne le take dodatne dejavnosti,
ki ne povzročajo prekomernega hrupa. |
IX. MERILA IN POGOJI
ZA VARSTVO NARAVNE IN KULTURNE DEDIŠČINE |
31. člen |
Območje urejanja 6.0.
(naselje Špitalič) iz 9. člena tega odloka je opredeljeno kot kulturni
spomenik in sicer je uvrščeno med urbanistične spomenike - ruralna
naselja. Za območje 6.0. velja varstveni režim, zato so posegi v ta
prostor dovoljeni le po predhodnem soglasju in pod pogoji in nadzorom
pristojne spomeniškovarstvene službe. |
Prav tako velja režim
zaščite za župno cerkev Marijinega obiskovanja v Špitaliču, ki je
opredeljena med kulturne, umetnostne, sakralne spomenike. |
X. UREJANJE PROSTORA
ZA OBRAMBO |
IN ZAŠČITO |
32. člen |
Pri načrtovanju
posegov v prostor je potrebno upoštevati temeljne pogoje in normative iz
veljavnih zakonov, prepisov in standardov za področje varstva pred
požari. |
Interese in potrebe
glede zaklanjanja in zavarovanja prebivalcev in dobrin v izrednih
razmerah je potrebno urejati skladno z veljavnimi predpisi za to
področje. |
XI.
PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE |
33. člen |
Z dnem, ko začne
veljati ta odlok, prenehata veljati: |
1. Odlok o
urbanističnem redu Občine Slovenske Konjice (Uradni list SRS, št. 17/84)
za parcele v območjih 3 in 4, kot so navedene 6. členu tega odloka.
|
2. Odlok o
prostorskih ureditvenih pogojih za 1. območja kmetijskih zemljišč in
gozdove (Uradni list SRS, št. 28/89 in Uradni list RS, št. 82/94) ter
odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za 2. območja kmetijskih
zemljišč izven ureditvenih območij, za katera ni predvidena izdelava
prostorskih izvedbenih načrtov (Uradni list SRS, št. 34/8) za parcele v
območjih 1 in 2, kot so navedene v 6. členu tega odloka. |
34. člen |
Nadzor nad izvajanjem
tega odloka opravljajo pristojne inšpekcijske službe. |
35. člen |
Prostorski ureditveni
pogoji so na vpogled pri pristojnih organih Občine Slovenske Konjice. |
36. člen |
Odlok začne veljati
osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. |
|
Št. 351-20/94-8 |
Slovenske Konjice,
dne 8. marca 1996. |
|
Predsednik
|
Občinskega sveta
|
občine Slovenske
Konjice |
Stanislav Frim, dipl.
ek. l. r. |