Na podlagi 64. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07-UPB2, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12-ZUJF in 14/15-ZUUJFO) ter 16. in 123. člena Statuta Občine Komenda (UPB-1, Uradne objave GOK, št. 02/09) je Občinski svet Občine Komenda na svoji 9. redni seji, dne 22. 10. 2015, sprejel

STATUT OBČINE KOMENDA

1. člen

(vsebina statuta)

(1) Ta statut ureja:

1 Status občine ter uresničevanje lokalne samouprave v občini

2 Naloge občine

3 Organizacijo občine:

3.1. skupne določbe

3.2 občinski svet

3.3 Župana,

3.4 nadzorni odbor občine

3.5 druge organe občine

4 Neposredno sodelovanje občanov pri odločanju v občini

4.1 zbor občanov

4.2 referendum o splošnem aktu občine

4.3 svetovalni referendum

4.4. drugi referendumi

4.5 ljudsko iniciativo

5 Občinsko upravo

6 Občinske javne službe

7 Sodelovanje občine z drugimi občinami

8 Premoženje in fi nanciranje občine

9 Splošne in posamične akte občine

9.1. splošni akti občine

9.2. posamični akti občine

10 Varstvo občine v razmerju do države in širših lokalnih skupnosti

11 Postopek za spremembo statuta

(2) V statutu uporabljeni izrazi v slovnični obliki za moški spol se uporabljajo kot nevtralni za ženski in moški spol.

1. STATUS OBČINE TER URESNIČEVANJE LOKALNE SAMOUPRAVE V OBČINI

2. člen

(območje, ime in sedež občine)

(1) Občina Komenda (v nadaljevanju: občina) je samoupravna lokalna skupnost ustanovljena z zakonom na območju naslednjih naselij: Breg pri Komendi, Gmajnica, Gora pri Komendi, Klanec, Komenda, Komendska Dobrava, Križ, Mlaka, Moste, Nasovče, Podboršt pri Komendi, Potok pri Komendi, Suhadole, Žeje pri Komendi, Poslovna cona Žeje pri Komendi.

(2) Sedež občine je v Komendi. Poslovni prostori občine so na Zajčevi cesti 23.

(3) Občina je pravna oseba javnega prava s pravico posedovati, pridobivati in razpolagati z vsemi vrstami premoženja.

(4) Občino predstavlja in zastopa župan.

(5) Območje, ime in sedež občine se lahko spremeni z zakonom po postopku, ki ga določa zakon.

(6) Območja in imena naselij v občini se v skladu z zakonom spremenijo z občinskim odlokom.

3. člen

(samostojnost občine)

Občina v okviru ustave in zakonov samostojno ureja in opravlja naloge, določene v zakonu ter naloge, določene s predpisi občine.

4. člen

(uradno glasilo občine)

Občina ima svoje uradno glasilo - Uradne objave Glasila Občine Komenda, v katerem skladno z določili statuta in poslovnika občinskega sveta objavlja splošne in druge akte občine.

5. člen

(uresničevanje lokalne samouprave)

(1) Občani odločajo o zadevah iz občinske pristojnosti preko župana in občinskega sveta ter neposredno sodelujejo pri sprejemanju odločitev občinskih organov na zborih občanov, z referendumom in ljudsko iniciativo.

(2) Občani kot posamezniki in njihove organizacije sodelujejo pri oblikovanju razvojnih načrtov občine, proračunov in drugih splošnih aktov občine z dajanjem predlogov, pripomb in mnenj v javni razpravi na način in v rokih, ki jih določi župan. Javna razprava o posameznem predlogu ne sme trajati manj kot trideset (30) dni.

(3)1 Na podlagi odločitve organov občine se v posamezne oblike odločanja in v javno razpravo lahko vključijo tudi osebe, ki imajo v občini začasno prebivališče, na podlagi zakona pa tudi osebe, ki so lastniki zemljišč in drugih nepremičnin na območju občine.

6. člen

(grb, zastava in praznik občine)

(1) Občina ima svoj grb, zastavo in praznik, katerih obliko, vsebino in

uporabo določa odlok. Z istim odlokom se določi tudi enotna grafična podoba občine, ki je usklajena z grbom in zastavo in se uporablja v poslovanju.

(2) Občina ima žig, ki je okrogle oblike. Žig ima v zunanjem krogu na zgornji polovici napis: Občina Komenda, v zunanjem krogu na spodnji polovici pa naziv organa občine - Občinski svet; Župan;

Nadzorni odbor; Občinska uprava, Občinska volilna komisija. V sredini žiga je grb občine.

(3) Velikosti, uporabo in hrambo žigov določi župan s sklepom.

(4) Praznik občine je 15. maj.

(5) Za prispevek k razvoju in prepoznavnosti občine podeljuje občina zaslužnim občanom, organizacijam in drugim občinska priznanja in nagrade v skladu s posebnim odlokom.

2. NALOGE OBČINE

7. člen

(naloge občine)

(1) Občina v okviru ustave in zakona samostojno ureja in opravlja zadeve lokalnega pomena (izvirne naloge) ter naloge določene s predpisi občine, zlasti pa:

1. normativno ureja lokalne zadeve javnega pomena, tako da:

• sprejema statut in druge predpise občine,

• sprejema proračun in zaključni račun občine,

• načrtuje prostorski razvoj ter sprejema prostorske akte,

• predpisuje davke in prispevke iz svoje pristojnosti,

• sprejema programe razvoja občine.

2. Ravna z občinskim premoženjem, tako da:

• ureja način in pogoje ravnanja z občinskim premoženjem,

• pridobiva in razpolaga z vsemi vrstami premoženja,

• sklepa pogodbe o ravnanju z občinskim premoženjem,

• sestavlja premoženjsko bilanco, s katero izkazuje vrednost svojega premoženja.

3. Omogoča pogoje za gospodarski razvoj občine, tako da:

• spremlja in analizira gospodarske rezultate v občini,

• sprejema prostorske akte, ki omogočajo in pospešujejo razvoj gospodarstva v občini,

• pospešuje gospodarski razvoj,

• sodeluje z gospodarskimi subjekti in v okviru interesov in nalog občine pomaga gospodarskim subjektom pri razreševanju gospodarskih problemov,

• opravlja naloge s področja gostinstva, turizma in kmetijstva.

4. Ustvarja pogoje za gradnjo stanovanj in skrbi za povečanje najemnega socialnega sklada stanovanj, tako da:

• v prostorskih aktih predvidi gradnjo stanovanjskih objektov,

• sprejema dolgoročni in kratkoročni stanovanjski program občine,

• spremlja in analizira stanje na stanovanjskem področju občine,

• spremlja ponudbo in povpraševanje po stanovanjih v občini ter se vključuje v stanovanjski trg,

• gradi stanovanja za socialno ogrožene in prenavlja objekte, ki so primerni za gradnjo stanovanj,

• v skladu s predpisi omogoča občanom najemanje kreditov za nakup, gradnjo in prenovo stanovanj,

• sodeluje z gospodarskimi družbami, zavodi in drugimi institucijami pri razreševanju stanovanjske problematike občanov.

5. Skrbi za lokalne javne službe, tako da:

• zagotavlja izvajanje obveznih in izbirnih lokalnih javnih služb v skladu z zakonom,

• nadzira delovanje izvajalcev lokalnih javnih služb,

• gradi in vzdržuje komunalno infrastrukturo.

6. Zagotavlja in pospešuje vzgojno-izobraževalno in zdravstveno dejavnost, tako da:

• ustanavlja vzgojno-izobraževalne in zdravstvene zavode ter zagotavlja pogoje za njihovo delovanje,

• v skladu z zakoni in finančnimi možnostmi omogoči izvajanje nadstandardnih programov,

• sodeluje z vzgojno-izobraževalnimi in zdravstvenimi zavodi,

• z različnimi ukrepi pospešuje vzgojno-izobraževalno dejavnost in zdravstveno varstvo občanov,

• ustvarja pogoje za izobraževanje odraslih, ki je pomembno za razvoj občine in za kvaliteto življenja njenih prebivalcev.

7. Dodeluje socialne transferje, pospešuje službe socialnega skrbstva, predšolske vzgoje in izobraževanja, osnovnega varstva otrok in družine, za socialno ogrožene, invalide in ostarele, tako da:

• spremlja in analizira stanje na tem področju,

• v okviru predpisov in finančnih možnosti sprejema ustrezne ukrepe oziroma predlaga sprejem ustreznih ukrepov pristojnim organom in institucijam,

• sodeluje s centrom za socialno delo, javnimi zavodi in drugimi pristojnimi organi in institucijami,

• v okviru finančnih možnosti sodeluje pri izvajanju javnih del,

• lahko podeljuje denarne pomoči in simbolične nagrade ob posebnih priložnostih ali obletnicah občanov.

8. Pospešuje raziskovalno, kulturno, mladinsko in društveno dejavnost ter razvoj športa in rekreacije, tako da:

• spremlja in analizira stanje na posameznem področju,

• ustanavlja ali soustanavlja javne zavode za posamezno področje,

• zagotavlja infrastrukturne pogoje in omogoča dostopnost do programov na področju kulture, športa in rekreacije, mladinske, raziskovalne in drugih društvenih dejavnosti,

• sprejema strategije razvoja oziroma letne programe za posamezno področje,

• z javnimi sredstvi prek javnih razpisov pospešuje razvoj teh dejavnosti,

• sodeluje z društvi in jih vključuje v programe aktivnosti občine,

• zagotavlja splošno izobraževalno knjižnično dejavnost.

9. Skrbi za varstvo zraka, tal, vodnih virov, za varstvo pred hrupom, zbiranje in odlaganje odpadkov in opravlja druge dejavnosti varstva okolja, tako da:

• v skladu s predpisi izvaja naloge s področja varstva okolja in naravnih dobrin,

• spremlja stanje na tem področju in v okviru svojih pristojnosti sprejema ukrepe ter splošne akte, s katerimi zagotavlja in pospešuje varstvo okolja,

• sodeluje s pristojnimi inšpekcijskimi organi in jih obvešča o ugotovljenih nepravilnostih.

10. Zagotavlja upravljanje, gradnjo in vzdrževanje:

• občinskih cest, ulic in javnih poti,

• površin za pešce in kolesarje,

• igrišč za šport in rekreacijo ter otroških igrišč,

• javnih parkirnih prostorov, parkov, trgov in drugih javnih površin.

11. Skrbi za urejanje sistema zaščite, reševanja in pomoči ter javne gasilske službe v občini v skladu z merili in normativi:

• spremlja nevarnosti, obvešča in alarmira prebivalstvo o pretečih nevarnostih,

• zagotavlja elektronske komunikacije za potrebe zaščite, reševanja in pomoči v skladu z enotnim informacijsko-komunikacijskim sistemom,

• načrtuje in izvaja zaščitne ukrepe,

• izdeluje ocene ogroženosti ter načrte zaščite in reševanja,

• organizira, vodi in izvaja zaščito, reševanje in pomoč na območju občine,

• določa, organizira in opremlja organe enot in služb civilne zaščite ter drugih sil za zaščito, reševanje in pomoč v občini,

• zagotavlja nujna sredstva za začasno nastanitev v primeru naravnih in drugih nesreč,

• zagotavlja osnovne pogoje za življenje ter odpravlja posledice naravnih in drugih nesreč,

• določa organizacije, ki so posebnega pomena za zaščito, reševanje in pomoč v občini,

• sodeluje z občinskim poveljstvom gasilske službe in štabom za civilno zaščito ter spremlja njihovo delo,

• opravlja druge naloge, ki pripomorejo k boljši požarni varnosti in varstvu pred elementarnimi nesrečami.

12. Ureja javni red, tako da:

• sprejema ustrezne splošne akte ter programe varnosti,

• določa prekrške in globe za prekrške, s katerimi se kršijo predpisi občine,

• ureja lokalni promet in določa prometno ureditev,

• organizira občinsko redarstvo,

• opravlja inšpekcijsko nadzorstvo nad izvajanjem občinskih predpisov in drugih aktov, s katerimi ureja zadeve iz svoje pristojnosti, če ni z zakonom drugače določeno,

• opravlja druge naloge v okviru teh pristojnosti.

13. V okviru lokalnih zadev javnega pomena opravlja tudi naloge, ki se nanašajo na:

• ugotavljanje javnega interesa za uresničevanje predkupnih pravic občine v skladu z zakonom in v primeru razlastitve nepremičnin za potrebe občine,

• določanje namembnosti prostora,

• gospodarjenje s stavbnimi zemljišči in določanje pogojev za njihovo uporabo,

• evidenco občinskih zemljišč in drugega premoženja ter ostale evidence skladno z zakonom,

• zagotavljanje varstva naravnih in kulturnih spomenikov v sodelovanju s pristojnimi institucijami,

• opravljanje pokopališke in pogrebne dejavnosti,

• druge lokalne zadeve javnega pomena.

(2) Če država za to zagotovi potrebna sredstva, opravlja občina v skladu

z zakonom tudi posamezne naloge iz državne pristojnosti.

3. ORGANIZACIJA OBČINE

3.1 Skupne določbe

8. člen

(organi občine)

(1) Organi občine so:

• občinski svet,

• župan in

• nadzorni odbor.

(2) Občina ima občinsko volilno komisijo kot samostojni občinski organ, ki v skladu z zakonom o lokalnih volitvah in drugimi predpisi ter splošnimi akti občine skrbi za izvedbo volitev in referendumov ter varstvo zakonitosti volilnih postopkov.

(3) Občina ima lahko tudi druge organe, katerih ustanovitev in naloge določa zakon.

(4) Volitve oziroma imenovanja organov občine oziroma članov občinskih organov se izvajajo v skladu z zakonom, tem statutom in poslovnikom občinskega sveta.

(5) Člani občinskega sveta, župan in podžupan so občinski funkcionarji.

(6) Razloge in postopek za predčasno prenehanje mandata člana občinskega sveta in župana, potrditev mandata nadomestnega člana oziroma nadomestne volitve ureja zakon.

9. člen

(javnost dela občinskih organov)

(1) Način zagotavljanja javnosti dela občinskih organov, razloge in postopke izključitve javnosti s sej organov občine, pravice javnosti ter zagotovitev varstva osebnih podatkov, dokumentov in gradiv, ki vsebujejo podatke, ki so v skladu z zakonom, drugim predpisom ali splošnim aktom občine oziroma druge javne ali zasebno pravne osebe zaupne narave oziroma državna, vojaška ali uradna tajnost, določajo zakon, ta statut, poslovnik občinskega sveta in poslovnik nadzornega odbora.

(2) Javnost dela občinskih organov občine se praviloma zagotavlja z obveščanjem javnosti o njihovem delu (občinsko glasilo, lokalna televizija), z objavljanjem informacij javnega značaja, določenih z zakonom, na spletni strani občine ter v Katalogu informacij javnega značaja, z zagotavljanjem sodelovanja občanov pri pripravi splošnih aktov občine, z uradnim objavljanjem splošnih aktov občine, z objavljanjem sklicev sej občinskega sveta in gradiva za točke dnevnega reda teh sej, z omogočanjem navzočnosti občanov in predstavnikov sredstev javnega obveščanja na sejah občinskih organov. Način zagotavljanja javnosti dela posameznega občinskega organa podrobneje določa njegov poslovnik.

(3) Občani in njihovi pravni zastopniki imajo pravico vpogleda v dokumente, v ki so podlaga za odločanje organov občine o njihovih pravicah, obveznostih in pravnih koristih, če izkažejo pravni interes.

3.2 Občinski svet

10. člen

(občinski svet)

(1) Občinski svet je najvišji organ odločanja o vseh zadevah v okviru pravic in dolžnosti občine.

(2) Svet opravlja zadeve iz svoje pristojnosti, ki jo določa na podlagi ustave in zakona statut občine.

(3) Občinski svet Občine Komenda šteje 14 članov.

(4) Volitve članov občinskega sveta se opravijo v skladu z zakonom, ki ureja lokalne volitve, po proporcionalnem volilnem sistemu v dveh volilnih enotah.

11. člen

(konstituiranje občinskega sveta)

(1) Občinski svet se konstituira na prvi seji po volitvah, na kateri je potrjenih več kot polovica mandatov članov občinskega sveta. Konstituiranje občinskega sveta določata zakon in poslovnik občinskega sveta.

(2) S konstituiranjem novoizvoljenega občinskega sveta preneha mandat prejšnjim članom občinskega sveta. S konstituiranjem preneha tudi članstvo v odborih in komisijah občinskega sveta.

(3) Če je bil član občinskega sveta, ki mu je v skladu s prejšnjim odstavkom tega člena prenehal mandat, kot predstavnik občine imenovan v organ javnega zavoda, javnega podjetja ali sklada, katerega ustanoviteljica je občina, mu to članstvo preneha v skladu z ustanovitvenim aktom javnega zavoda, javnega podjetja ali sklada.

12. člen

(nezdružljivost funkcije člana občinskega sveta)

(1) Nezdružljivost funkcije člana občinskega sveta z drugimi funkcijami

in delom določa zakon.

(2) Podžupan, ki v primeru predčasnega prenehanja mandata župana

opravlja funkcijo župana, v tem času ne opravlja funkcije člana občinskega

sveta.

13. člen

(pristojnosti občinskega sveta)

(1) Občinski svet je najvišji organ odločanja o vseh zadevah iz pristojnosti občine.

(2) Pristojnosti občinskega sveta določa zakon in ta statut.

(3) V okviru svojih pristojnosti občinski svet predvsem:

• sprejema statut občine,

• sprejema odloke in druge občinske akte,

• sprejema prostorske in druge plane razvoja občine,

• sprejema občinski proračun in zaključni račun,

• imenuje in razrešuje predsednika in člane nadzornega odbora ter predsednike in člane komisij in odborov občinskega sveta,

• potrjuje člane vaških odborov,

• nadzoruje delo župana, podžupana in občinske uprave glede izvrševanja odločitev občinskega sveta,

• imenuje in razrešuje člane sveta za varstvo uporabnikov javnih dobrin,

• se seznani in obravnava letna poročila o poslovanju občinskih javnih zavodov in vseh družb, v katerih ima občina večinski lastniški delež,

• v sodelovanju z občinskimi sveti drugih občin ustanavlja skupne

organe občinske uprave ter svete ustanoviteljic za izvrševanje ustanoviteljskih pravic v javnih zavodih in javnih podjetjih,

• določa lastne vire financiranja,

• sprejema letni načrt prodaje finančnega premoženja in načrt ravnanja z nepremičnim premoženjem občine, lahko pa določi, da načrt ravnanja z nepremičnim premoženjem občine pod določeno vrednostjo sprejme župan,

• potrjuje investicijsko dokumentacijo, za katero tako zahteva veljavna zakonodaja, lahko pa določi, da investicijsko dokumentacijo za investicijske projekte pod določeno vrednostjo potrdi župan,

• določa obseg in višino taks, pristojbin, odškodnin in drugih prihodkov občine v skladu z zakonom,

• odloča o uvedbi občinskega samoprispevka,

• odloča o najemu posojila in dajanju poroštva pod pogoji, določenimi z zakonom,

• daje pobude za presojo ustavnosti in zakonitosti,

• na predlog župana določa organizacijo in delovno področje občinske uprave,

• potrjuje mandate članom občinskega sveta ter ugotavlja predčasno prenehanje mandata občinskega funkcionarja,

• imenuje, daje soglasje oziroma mnenje v imenu občine k imenovanju ali razrešitvi direktorjev oziroma ravnateljev javnih zavodov in javnih podjetij v skladu z zakonom;

• določa vrste in način opravljanja lokalnih javnih služb v skladu z zakonom,

• potrjuje začasne nujne ukrepe,

• razpisuje referendum,

• daje pobude za sklic zborov občanov,

• ustanavlja javne zavode in javna podjetja ter druge pravne osebe javnega prava v skladu z zakonom,

• odloča o prenesenih zadevah iz državne pristojnosti na občino, če po zakonu o tem ne odloča drug organ občine,

• imenuje in razrešuje člane drugih organov občine, ustanovljenih na podlagi zakona;

• s svojim aktom, v skladu z zakonom, določa višino plačila za opravljanje funkcije občinskih funkcionarjev ter kriterije in merila za nagrade in nadomestila članom organov in delovnih teles, ki jih imenuje občinski svet,

• odloča o drugih zadevah, ki jih določa zakon in statut občine.

14. člen

(seje občinskega sveta)

(1) Občinski svet dela in odloča na sejah.

(2) Seje občinskega sveta sklicuje in vodi župan v skladu z zakonom.

(3) Župan sklicuje seje občinskega sveta v skladu z določbami tega statuta in poslovnika občinskega sveta po programu dela občinskega sveta ter glede na potrebe odločanja na občinskem svetu.

(4) Podžupan oziroma najstarejši član občinskega sveta lahko opravi sklic seje na podlagi posamičnega pooblastila župana, če je župan odsoten ali zadržan, sklic seje občinskega sveta pa je v skladu s prejšnjim odstavkom načrtovan ali je nujen.

(5) Dnevni red seje občinskega sveta predlaga župan. Podžupan oziroma najstarejši član občinskega sveta predlagata dnevni red seje, kadar sta v skladu s tem statutom sklicatelja.

(6) Strokovno pripravo gradiv, organizacijsko in administrativno delo za potrebe občinskega sveta ter pomoč pri pripravi, sklicevanju in vodenju sej zagotavlja občinska uprava.

(7) Sklicevanje, vodenje sej občinskega sveta, določanje dnevnega reda in njegovo sprejemanje ter druge zadeve, pomembne za delo občinskega sveta podrobneje ureja poslovnik občinskega sveta.

15. člen

(pravice člana občinskega sveta)

(1) Član občinskega sveta ima pravico udeleževati se sej občinskega sveta in odločati o vseh zadevah iz pristojnosti občinskega sveta.

(2) Vsak član občinskega sveta lahko predlaga občinskemu svetu v sprejem odloke in druge akte iz njegove pristojnosti, razen proračuna in zaključnega računa proračuna in drugih aktov, za katere je v zakonu ali v statutu občine določeno, da jih sprejme občinski svet na predlog župana.

(3) Župan mora predloge članov občinskega sveta iz prejšnjega odstavka dati na dnevni red, ko so pripravljeni tako, kot je določeno v poslovniku občinskega sveta.

(4) Na vsaki seji občinskega sveta mora biti predvidena točka za vprašanja in odgovore na vprašanja, ki jih postavljajo člani občinskega sveta županu in občinski upravi. Na seji se odgovarja na vsa vprašanja, ki so bila oddana do začetka seje, ter na ustna vprašanja, dana na sami seji sveta. Če zahteva odgovor na vprašanje podrobnejši pregled dokumentacije oziroma proučitev, lahko župan, direktor občinske uprave ali delavec občinske uprave odgovorita na naslednji seji.

16. člen

(odločanje občinskega sveta)

(1) Občinski svet veljavno sklepa, če je na seji navzoča večina njegovih članov, odločitve pa sprejema z večino opredeljenih glasov navzočih članov, razen če zakon določa drugačno večino.

(2) Občinski svet sprejema odločitve z javnim glasovanjem. Tajno se glasuje v primeru, ko je tako določeno z zakonom ali če tako sklene občinski svet.

(3) Način dela in odločanja, razmerja do drugih občinskih organov ter druga vprašanja delovanja občinskega sveta se določijo s poslovnikom občinskega sveta, ki ga sprejme občinski svet z dvotretjinsko večino glasov navzočih članov.

17. člen

(izvrševanje odločitev občinskega sveta)

(1) Za izvrševanje odločitev občinskega sveta je odgovoren župan.

(2) Župan usmerja in nadzoruje delo občinske uprave glede izvrševanja odločitev občinskega sveta.

(3) Občinsko upravo vodi direktor občinske uprave.

(4) Župan in direktor občinske uprave poročata občinskemu svetu o izvrševanju njegovih odločitev na vsaki redni seji.

18. člen

(komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja)

(1) V Komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja Občinskega sveta Občine Komenda občinski svet izmed svojih članov na svoji prvi seji imenuje po enega člana iz vsake stranke oz. skupine volivcev, vendar število članov komisije ne sme biti nižje kot pet in ne presegati sedem. V primeru, da je v občinskem svetu več kot sedem strank oz. skupin volivcev, ima prednost pri predlaganju kandidata stranka oz. skupina volivcev, ki je na volitvah prejela večje število glasov. Predsednik je praviloma iz tiste stranke oz. skupine volivcev, ki je na volitvah prejela največje število glasov.

(2) Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja je delovno telo občinskega sveta, pristojno za pripravo odločitev občinskega sveta, ki se nanašajo na predčasno prenehanje mandatov občinskih funkcionarjev, potrditev mandatov nadomestnih članov občinskega sveta, odločanje o morebitnih pritožbah na izvolitev župana na nadomestnih volitvah ter druga mandatna vprašanja, imenovanje in razrešitve članov nadzornega odbora, občinske volilne komisije in drugih občinskih organov, imenovanja in razrešitve članov odborov in komisij občinskega sveta, imenovanja in razrešitve predstavnikov občine v organih pravnih oseb javnega prava, ki jih je občina ustanovila.

(3) Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja predlaga občinskemu svetu v sprejem pravilnike, s katerimi so urejene svetniške skupine in zagotavljanje sredstev za njihovo delo, sejnine članov občinskega sveta in članov nadzornega odbora in jih izvršuje.

(4) Predsednik komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja izdaja posamične akte s področja pravic in obveznosti iz delovnih razmerij občinskih funkcionarjev in materialnih pravic iz dela in v zvezi z delom ter druge akte komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja.

(5) Postopek določanja kandidatov in imenovanja članov komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja je določeno s poslovnikom občinskega sveta, ki podrobneje ureja tudi delo komisije.

19. člen

(stalna delovna telesa občinskega sveta)

(1) Stalna delovna telesa občinskega sveta so:

• odbor za gospodarjenje z občinskim premoženjem in finance,

• odbor za kmetijstvo,

• odbor za drobno gospodarstvo in turizem,

• odbor za družbene dejavnosti,

• odbor za komunalo, ceste, urejanje prostora in varstvo okolja,

• statutarno-pravna komisija.

(2) Stalna delovna telesa iz prejšnjega odstavka štejejo po sedem članov.

20. člen

(sestava delovnih teles občinskega sveta)

(1) Člane delovnih teles občinskega sveta imenuje občinski svet izmed svojih članov in največ polovico članov izmed drugih občanov.

(2) Predlog kandidatov za člane pripravi komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja.

(3) Delo delovnega telesa občinskega sveta vodi član občinskega sveta kot predsednik.

(4) Članstvo v delovnem telesu občinskega sveta ni združljivo s članstvom v nadzornem odboru občine ali z delom v občinski upravi.

(5) Sestava delovnih teles se oblikuje glede na število prejetih glasov, ki jih je posamezna stranka oz. skupina volivcev prejela na volitvah.

21. člen

(pristojnosti komisij in odborov občinskega sveta)

(1) Komisije in odbori občinskega sveta v okviru svojega delovnega področja, določenega s poslovnikom občinskega sveta, obravnavajo zadeve iz pristojnosti občinskega sveta in dajejo občinskemu svetu mnenja in predloge.

(2) Komisije in odbori občinskega sveta lahko predlagajo občinskemu svetu v sprejem splošne in druge akte iz njegove pristojnosti, razen proračuna in zaključnega računa proračuna in drugih aktov, za katere je v zakonu ali v statutu občine določeno, da jih sprejme občinski svet na predlog župana.

(3) Komisije in odbori občinskega sveta, vsak na svojem področju dela, so dolžni oblikovati mnenja glede pripravljajočih se zakonov in drugih predpisov, ki jih sprejemajo državni organi, in se tičejo koristi občine. Na tej podlagi oblikuje občinski svet svoje mnenje, ki ga pošlje državnemu zboru.

(4) Način dela komisij in odborov občinskega sveta podrobneje določa poslovnik občinskega sveta.

22. člen

(ustanovitev začasnih delovnih teles občinskega sveta)

Začasna delovna telesa občinskega sveta ustanovi občinski svet s sklepom, s katerim določi njihovo sestavo in naloge.

23. člen

(Vaški odbori)

(1) Zaradi zadovoljevanja posebnih skupnih potreb občanov na območju posameznih vasi in naselij in za opravljanje javnih zadev v občini Komenda, lahko občinski svet kot svoja posvetovalna telesa z odlokom ustanovi vaške odbore.

(2) Člane vaških odborov izmed prebivalcev posameznih vasi občine imenuje in razrešuje občinski svet na predlog zbora vaščanov. Delo vaških odborov podrobneje ureja odlok, ki ga sprejme občinski svet.

3.3 Župan

24. člen

(pristojnosti župana)

(1) Župan predstavlja in zastopa občino, predstavlja občinski svet, ga sklicuje in vodi seje občinskega sveta, nima pa pravice glasovanja.

(2) Poleg tega župan predvsem:

• predlaga občinskemu svetu v sprejem proračun občine in zaključni račun proračuna, odloke in druge akte iz pristojnosti občinskega sveta,

• izvršuje občinski proračun ter pooblašča druge osebe za izvajanje posameznih nalog izvrševanja občinskega proračuna,

• gospodari s premoženjem občine v okviru danih pooblastil kot dober gospodar,

• odloča o pridobitvi in odtujitvi premoženja občine, če zakon ali drug predpis občine ne določa drugače,

• sprejema letni načrt pridobivanja in razpolaganja s premičnim premoženjem,

program ravnanja s stvarnim premoženjem pod določeno vrednostjo in posamezni program prodaje finančnega premoženja,

• odloča o pravnih poslih ravnanja s stvarnim premoženjem, o pravnih poslih prodaje finančnega premoženja ter o sklepanju poravnav,

• po pooblastilu občinskega sveta potrjuje investicijsko dokumentacijo pod določeno vrednostjo,

• daje soglasja in mnenja v imenu občine, če s predpisi ni drugače določeno,

• daje predloge za imenovanje v imenu občine, če s predpisi ni drugače določeno,

• odloča o upravnih zadevah iz izvirne pristojnosti občine na drugi stopnji,

• skrbi in odgovarja za objavo in izvajanje splošnih aktov občine in drugih odločitev občinskega sveta,

• predlaga ustanovitev organov občinske uprave in organov skupne občinske uprave, ureditev njihovega delovnega področja, notranjo organizacijo občinske uprave,

• določa sistemizacijo delovnih mest v občinski upravi, odloča o imenovanju javnih uslužbencev v nazive ter o sklenitvi delovnega razmerja zaposlenih v občinski upravi in odloča o drugih pravicah in obveznostih javnih uslužbencev iz delovnega razmerja,

• imenuje in razrešuje direktorja občinske uprave in vodjo organa skupne občinske uprave skupaj z drugimi župani občin ustanoviteljic,

• usmerja in nadzoruje delo občinske uprave in organov skupne občinske uprave,

• vlaga zahteve za presojo ustavnosti in zakonitosti predpisov, če so z njimi ogrožene pravice občine,

• opravlja druge naloge, ki jih določa zakon in ta statut.

25. člen

(komisije in drugi strokovni organi občine, ki jih imenuje župan)

(1) Župan imenuje komisije in druge strokovne organe občine, če je tako določeno v zakonu ali drugem predpisu.

(2) Župan lahko ustanovi komisije in druga delovna telesa kot strokovna in posvetovalna telesa za proučevanje posameznih zadev iz svoje pristojnosti.

26. člen

(pristojnosti župana na področju zaščite in reševanja)

(1) Župan opravlja z zakonom predpisane naloge na področju zaščite in reševanja, predvsem pa:

• skrbi za izvajanje priprav za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami in uresničevanje zaščitnih ukrepov ter za odpravljanje posledic naravnih in drugih nesreč,

• imenuje poveljnike in štabe civilne zaščite občine ter poverjenike za civilno zaščito,

• sprejme načrt zaščite in reševanja,

• vodi zaščito, reševanje in pomoč,

• določi organizacije, ki opravljajo javno službo oziroma naloge zaščite, reševanja in pomoči in organizacije, ki morajo izdelati načrte zaščite in reševanja,

• ugotavlja in razglaša stopnjo požarne ogroženosti v naravnem okolju na območju občine,

• sprejema akte in ukrepe v vojnem stanju, če se občinski svet ne more sestati,

• v primeru nastale nevarnosti odredi evakuacijo ogroženih in prizadetih prebivalcev,

• predlaga pristojnemu organu razporeditev državljanov na delovno dolžnost, dolžnost v civilni zaščiti ter materialno dolžnost.

(2) V primeru razmer, v katerih bi bilo lahko v večjem obsegu ogroženo življenje in premoženje občanov, pa se občinski svet ne more pravočasno sestati, lahko župan sprejme začasne nujne ukrepe. Te mora predložiti v potrditev občinskemu svetu takoj, ko se ta lahko sestane.

27. člen

(podžupan)

(1) Podžupana, ki je praviloma iz druge volilne enote kot župan, imenuje župan izmed članov občinskega sveta najpozneje v petinštiridesetih (45) dneh po konstitutivni seji občinskega sveta.

(2) Na prvi seji občinskega sveta po imenovanju podžupana obvesti župan o tem občinski svet, pri čemer ga seznani tudi s pooblastili, ki jih je dal podžupanu, ter nalogami, pri katerih mu pomaga.

(3) Ne glede na pooblastila in naloge podžupana iz prejšnjega odstavka, podžupan na podlagi zakona nadomešča župana v primeru njegove odsotnosti ali zadržanosti ter v tem času poleg svojih opravlja še tekoče naloge iz pristojnosti župana.

(4) V času opravljanja funkcije župana zaradi predčasnega prenehanja mandata župana podžupan nima pravice glasovati za odločitve občinskega sveta.

3.4 Nadzorni odbor občine

28. člen

(nadzorni odbor občine)

(1) Nadzorni odbor občine je najvišji organ nadzora javne porabe v občini s pristojnostmi, določenimi z zakonom.

(2) Nadzorni odbor v okviru svojih pristojnosti ugotavlja zakonitost in pravilnost poslovanja neposrednih in posrednih uporabnikov občinskega proračuna s sredstvi občinskega proračuna in občinskim premoženjem ter ocenjuje učinkovitost in gospodarnost porabe sredstev občinskega proračuna ter upravljanja z občinskim finančnim oziroma stvarnim premoženjem.

29. člen

(imenovanje članov nadzornega odbora)

(1) Nadzorni odbor ima sedem članov. Predsednika in člane nadzornega odbora imenuje občinski svet izmed občanov najkasneje v petinštiridesetih (45) dneh po svoji prvi seji. Predsednik, ki je praviloma pravnik, in člani nadzornega odbora morajo imeti najmanj VI. stopnjo strokovne izobrazbe in primerne izkušnje s finančno-računovodskega ali pravnega področja.

(2) Kandidatno listo za člane nadzornega odbora občine predlaga občinskemu svetu Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja na podlagi predlogov kandidatov, ki jih po javnem pozivu predlagajo občani, njihove organizacije, politične stranke in skupine volivcev v občini.

30. člen

(konstituiranje nadzornega odbora)

(1) Prvo sejo nadzornega odbora občine najpozneje v petnajstih dneh (15) po imenovanju članov skliče župan. Nadzorni odbor se konstituira, če je na prvi seji navzočih večina članov.

(2) Člani nadzornega odbora izvolijo izmed sebe namestnika predsednika nadzornega odbora.

31. člen

(delovanje nadzornega odbora)

(1) Nadzorni odbor sprejema poročila o opravljenih nadzorih, postopkovne ter organizacijske odločitve na seji, na kateri je navzočih večina članov nadzornega odbora, z večino opredeljenih glasov navzočih članov.

(2) Predsednik predstavlja nadzorni odbor, sklicuje in vodi njegove seje, koordinira izvajanje letnega nadzornega programa in opravlja druge naloge, ki jih določa ta statut in poslovnik nadzornega odbora.

(3) Podrobneje ureja delo nadzornega odbora njegov poslovnik, ki ga sprejme nazorni odbor z večino glasov vseh članov. Poslovnik nadzornega odbora je splošni akt občine in začne veljati petnajsti dan po objavi v uradnem glasilu občine.

(4) Nadzorni odbor za seje uporablja prostore občine, nadzore pa opravlja na sedežih nadzorovanih oseb.

(5) Nadzorni odbor za svoje dopise uporablja svoj žig.

32. člen

(program dela nadzornega odbora)

(1) Nadzorni odbor samostojno določa svoj program dela, ki vsebuje letni nadzorni program in predlog finančnega načrta. Z letnim nadzornim programom in njegovimi dopolnitvami in spremembami mora nadzorni odbor seznaniti občinski svet in župana. Predlog finančnega načrta predloži nadzorni odbor županu v postopku priprave predloga občinskega proračuna.

(2) Poleg zadev iz letnega programa dela (redni nadzor) lahko nadzorni odbor obravnava tudi zadeve, ki jih pisno predlagajo župan, občinski svet in drugi organi občine na podlagi sklepa posameznega organa ter na pobudo druge pravne ali fizične osebe (občasni nadzor).

(3) Nadzorni odbor začne izvedbo nadzora z izdajo sklepa, s katerim določi obseg nadzora in čas, v katerem bo potekal, ter pooblastila člana nadzornega odbora, ki bo nadzor vodil. Sklep se vroči zastopniku oziroma pooblaščeni osebi neposrednega, posrednega uporabnika občinskega proračuna ali druge pravne osebe, ki upravlja z občinskim premoženjem, pri katerem bo nadzorni odbor izvedel nadzor (v nadaljnjem besedilu: nadzorovana oseba). O izdaji sklepa se obvesti župana.

(4) Nadzorni odbor samostojno ocenjuje uspešnost izvajanja letnega nadzornega programa, sprejme poročilo in zaključni račun finančnega načrta nadzornega odbora.

(5) S posameznimi poročili o izvedenih nadzorih seznanja nadzorni odbor občinski svet in župana, ko vsebujejo vse predpisane sestavine, so vročena nadzorovani osebi in so dokončna. Predsednik ali od njega pooblaščen član nadzornega odbora se mora udeležiti seje občinskega sveta, ko obravnava njegova poročila.

33. člen

(predmet nadzora)

(1) Nadzorni odbor opravlja naloge iz svoje pristojnosti in izvaja nadzor na podlagi preverjanj poslovnih poročil in zaključnih računov, pogodb, finančnih dokumentov in po potrebi druge dokumentacije končanih oziroma opravljenih dejanj, ki vplivajo na zakonito, pravilno, učinkovito in gospodarno poslovanje neposrednih in posrednih uporabnikov občinskega proračuna ali upravljanje z občinskim finančnim oziroma stvarnim premoženjem.

(2) Nadzorni odbor ne sme opravljati svojih pristojnosti na način, s katerim bi omejeval samostojnost občinskih organov in organov posrednih uporabnikov občinskega proračuna.

(3) V postopku nadzora so odgovorni in nadzorovane osebe dolžni nadzornemu odboru predložiti na vpogled vso potrebno dokumentacijo, sodelovati v postopku nadzora, odgovoriti na ugotovitve in dajati pojasnila.

34. člen

(izločitev člana nadzornega odbora)

(1) Član nadzornega odbora se izloči iz nadzora in odločanja na seji v primeru, če so podane okoliščine, ki vzbujajo dvom o njegovi nepristranskosti ali videz nasprotja interesov. Odločitev o izločitvi sporoči predsedniku nadzornega odbora pisno.

(2) Šteje se, da so podane okoliščine iz prejšnjega odstavka, če:

• je odgovorna oseba, zakoniti zastopnik, prokurist ali pooblaščenec nadzorovane osebe s članom nadzornega odbora v krvnem sorodstvu v ravni vrsti ali v stranski vrsti do vštetega četrtega kolena ali če je z njo v zakonski ali zunajzakonski skupnosti ali v svaštvu do vštetega drugega kolena, četudi je zakonska zveza ali zunajzakonska skupnost prenehala,

• je član nadzornega odbora skrbnik, posvojitelj, posvojenec ali rejnik odgovorne osebe, zakonitega zastopnika, prokurista ali pooblaščenca nadzorovane osebe,

• če je član nadzornega odbora udeležen ali je sodeloval v postopku, ki je predmet nadzora.

(3) Izločitev člana nadzornega odbora lahko zahteva tudi nadzorovana oseba in drug član nadzornega odbora. Zahtevo za izločitev mora vložiti pri nadzornem odboru. V zahtevi je potrebno navesti okoliščine, na katere opira svojo zahtevo za izločitev. O izločitvi odloči nadzorni odbor z večino glasov vseh članov.

35. člen

(osnutek poročila nadzornega odbora)

(1) Za posamezen nadzor je pristojen član nadzornega odbora, ki je določen s sklepom o izvedbi nadzora (v nadaljevanju: nadzornik).

Nadzornik pripravi osnutek poročila o nadzoru in ga posreduje predsedniku nadzornega odbora. Osnutek poročila o nadzoru mora vsebovati enake sestavine kot poročilo o nadzoru razen odzivnega poročila nadzorovane osebe.

(2) Osnutek poročila obravnava nadzorni odbor na seji. Vsak član se mora o osnutku poročila izjaviti, na koncu izjavo poda še predsednik nadzornega odbora. Po podanih izjavah nadzorni odbor sprejme osnutek poročila o nadzoru.

(3) Če osnutek poročila o nadzoru ni sprejet, je dolžan nadzorni odbor sprejeti usmeritve za njegovo spremembo ali dopolnitev. Usmeritve mora upoštevati nadzornik in osnutek poročila o nadzoru dopolniti.

(4) Nadzorni odbor pošlje nadzorovani osebi osnutek poročila o nadzoru najpozneje v roku osmih (8) dni po sprejemu.

36. člen

(odzivno poročilo)

(1) Nadzorovana oseba ima pravico v roku petnajstih (15) dni od prejema osnutka poročila o nadzoru odgovoriti na posamezne navedbe (odzivno poročilo).

(2) Odzivno poročilo vsebuje mnenja, pripombe in pojasnila za vsako posamezno ugotovitev iz osnutka poročila, pri kateri se ugotovijo kršitve predpisov. Če nadzorovana oseba razpolaga z listinskimi dokazi, jih priloži odzivnemu poročilu.

37. člen

(vsebina poročila nadzornega odbora)

(1) Po preteku roka iz prejšnjega člena sprejme nadzorni odbor poročilo o nadzoru, ki ga pošlje nadzorovani osebi, občinskemu svetu in županu, po potrebi pa tudi računskemu sodišču in pristojnemu ministrstvu.

(2) Poročilo o nadzoru mora vsebovati obvezne sestavine v skladu z zakonom in pravilnikom o obveznih sestavinah poročila nadzornega odbora občine, ki ga izda pristojni minister.

(3) V ugotovitvah se navede popolno in verodostojno dejansko stanje, ki je bilo ugotovljeno v nadzoru in na katerem temeljijo ocene, mnenje, priporočila oziroma predlogi.

(4) Z ocenami nadzorni odbor presodi, kateri predpisi so bili kršeni (pravilnost poslovanja) in/ali je bilo poslovanje nadzorovane osebe smotrno glede na ugotovitve in ocene v nadzoru.

(5) V mnenju se izrazi, ali je bilo poslovanje nadzorovane osebe pravilno in/ali smotrno.

(6) Nepravilno poslovanje je takrat, če je nadzorovana oseba poslovala v nasprotju s predpisi, proračunom in drugimi akti (pogodbo, kolektivno pogodbo in drugimi splošnimi ter posamičnimi akti), ki bi jih morala upoštevati pri svojem poslovanju.

(7) Nesmotrno poslovanje je negospodarno in/ali neučinkovito in /ali neuspešno.

(8) Negospodarno poslovanje je tisto poslovanje, ko bi nadzorovana oseba enake učinke lahko dosegla pri manjših stroških.

(9) Neučinkovito poslovanje je tisto, ko bi pri enakih stroških lahko nadzorovana oseba dosegla večje učinke.

(10) Neuspešno poslovanje je tisto, ko se niso uresničili cilji poslovanja nadzorovane osebe.

(11) Priporočila vsebujejo predloge za izboljšanje pravilnosti poslovanja oziroma smotrnosti (za gospodarnejšo, učinkovitejšo in uspešnejšo porabo sredstev javnih fi nanc). S priporočili oziroma predlogi nadzorni odbor praviloma svetuje, kako nadzorovana oseba izboljša poslovanje tako, da nakaže le poti za izboljšanje.

38. člen

(postopanje nadzornega odbora)

(1) Če je nadzorni odbor ugotovil hujšo kršitev predpisov ali nepravilnosti pri poslovanju občine, ki so opredeljene v poslovniku nadzornega odbora, mora o teh kršitvah v petnajstih (15) dneh od dokončnosti poročila obvestiti občinski svet, pristojno ministrstvo in Računsko sodišče Republike Slovenije.

(2) V primeru, da nadzorni odbor ugotovi, da obstaja utemeljen sum, da je nadzorovana oseba ali odgovorna oseba storila prekršek ali kaznivo dejanje, je dolžan svoje ugotovitve posredovati pristojnemu organu pregona.

39. člen

(obravnava poročila nadzornega odbora)

(1) Nadzorovane osebe so dolžne spoštovati mnenja, priporočila in predloge nadzornega odbora.

(2) Občinski svet, župan in organi porabnikov občinskih proračunskih sredstev so dolžni obravnavati poročila nadzornega odbora in v skladu s svojimi pristojnostmi upoštevati priporočila in predloge nadzornega odbora.

40. člen

(javnost dela nadzornega odbora)

(1) Način zagotavljanja javnosti dela in način omejitve javnosti dela nadzornega odbora določi nadzorni odbor s svojim poslovnikom.

(2) Za obveščanje javnosti o delu nadzornega odbora je pristojen predsednik nadzornega odbora oziroma oseba, ki jo on pooblasti.

41. člen

(strokovna in administrativna pomoč za delo nadzornega odbora)

(1) Strokovno in administrativno pomoč za delo nadzornega odbora zagotavljata župan in občinska uprava.

(2) Župan določi javnega uslužbenca v občinski upravi, ki pomaga pri pripravi in vodenju sej ter pisanju in odpravi zapisnikov in drugih pisanj nadzornega odbora, organiziranju izvajanja nadzorov, in ki arhivira gradiva, sprejema in ureja pošto ter opravlja druga opravila, potrebna za nemotena administrativna tehnična dela nadzornega odbora.

(3) Za posamezne posebne strokovne naloge nadzora lahko poda izvid in mnenje izvedenec, ki ga na predlog nadzornega odbora imenuje občinski svet.

42. člen

(sredstva za delo nadzornega odbora)

Sredstva za delo nadzornega odbora se zagotavljajo v občinskem proračunu na posebni proračunski postavki, na podlagi letnega programa dela in finančnega načrta nadzornega odbora. Za porabo sredstev župan določi skrbnika.

43. člen

(plačilo za opravljanje dela članov nadzornega odbora)

Predsednik in člani nadzornega odbora imajo pravico do plačila za opravljanje dela v skladu z aktom občinskega sveta – pravilnikom o plačah občinskih funkcionarjev in nagradah članov delovnih teles občinskega sveta ter članov volilnih in drugih občinskih organov ter o povračilih stroškov, ki ga je sprejel občinski svet. Izvedencu in drugim strokovnjakom pripada plačilo, ki se določi s podjemno pogodbo ali avtorsko pogodbo, ki jo sklene župan. Za delo izvedenca se plačilo določi na podlagi pravilnika o tarifi za sodne izvedence.

3.5 Drugi organi občine

44. člen

(drugi organi občine)

Organizacijo, delovno področje ter sestavo drugih organov, ki jih mora občina imeti v skladu s posebnimi zakoni, ki urejajo naloge občine na posameznih področjih javne uprave, določi župan oziroma občinski svet na podlagi zakona s sklepom o ustanovitvi in imenovanju članov posameznega organa.

45. člen

(poveljnik in štab civilne zaščite)

(1) Občina ima poveljnika in štab civilne zaščite občine, ki izvajata operativno strokovno vodenje civilne zaščite in drugih sil za zaščito, reševanje in pomoč v skladu s sprejetimi načrti.

(2) Poveljnik in poverjeniki za civilno zaščito so za svoje delo odgovorni županu.

4. NEPOSREDNO SODELOVANJE OBČANOV PRI ODLOČANJU V OBČINI

46. člen

(oblike neposrednega sodelovanja občanov pri odločanju)

Oblike neposrednega sodelovanja občanov pri odločanju v občini so: zbor občanov, referendumi in ljudska iniciativa.

4.1 Zbor občanov

47. člen

(zbor občanov)

(1) Občani na zboru občanov:

• obravnavajo pobude in predloge za spremembo območja občine, njenega imena ali sedeža in oblikujejo mnenja,

• obravnavajo pobude in predloge za ustanovitev ali ukinitev ožjih delov občine oziroma za spremembo njihovih območij,

• predlagajo, obravnavajo in oblikujejo stališča o spremembah območij naselij, imen naselij ter imen ulic,

• dajejo predloge občinskim organom v zvezi s pripravo programov razvoja občine, gospodarjenja s prostorom ter varovanja življenjskega okolja,

• oblikujejo stališča v zvezi z večjimi posegi v prostor, kot so gradnja energetskih objektov, odlagališč odpadkov in nevarnih stvari,

• obravnavajo in oblikujejo mnenja, stališča ter odločajo o zadevah, za katere je tako določeno z zakonom, s tem statutom ali odlokom občine ter o zadevah, za katere tako sklene občinski svet ali župan.

(2) Odločitve, predloge, pobude, stališča in mnenja zbora občanov so občinski organi, v katerih pristojnost posamezna zadeva spada, dolžni obravnavati in pri izvajanju svojih nalog upoštevati. Če pristojni občinski organ meni, da predlogov, pobud, stališč, mnenj in odločitev zbora občanov ni mogoče upoštevati, je občanom dolžan na primeren način in v primernem roku svoje mnenje predstaviti in utemeljiti.

48. člen

(sklic zbora občanov)

(1) Zbor občanov skliče župan za vso občino ali za njen posamezen del na lastno pobudo, na pobudo občinskega sveta ali vaškega odbora.

(2) Sklic zbora občanov mora vsebovati območje, za katerega se sklicuje zbor občanov, kraj in čas zbora občanov ter predlog dnevnega reda.

(3) Sklic zbora občanov je treba objaviti na krajevno običajen način in na spletni strani občine.

49. člen

(zahteva občanov za sklic zbora)

/(1) Župan mora sklicati zbor občanov za vso občino, če je tako predpisano z zakonom ali statutom občine ali če tako zahteva najmanj pet odstotkov volivcev v občini. Zbor občanov za del občine (vasi) pa na zahtevo najmanj pet odstotkov volivcev tega dela občine (vasi).

(2) Zahteva volivcev za sklic zbora občanov mora vsebovati pisno obrazložen predlog zadeve, ki naj jo zbor obravnava. Zahtevi je treba priložiti seznam volivcev, ki so zahtevo podprli. Seznam mora vsebovati ime in priimek volivca, datum rojstva in naslov stalnega prebivališča ter njihove podpise. Župan lahko zahtevo s sklepom zavrne, če ugotovi, da zahteve ni podprlo zadostno število volivcev. Sklep z obrazložitvijo se vroči pobudniku zahteve ali prvemu podpisanemu volivcu na seznamu. Župan skliče zbor občanov najkasneje v tridesetih dneh po prejemu pravilno vložene zahteve.

50. člen

(vodenje zbora občanov)

(1) Zbor občanov vodi župan ali podžupan, če je za to pooblaščen. Župan lahko zboru občanov predlaga imenovanje predsedstva zbora, ki naj zbor vodi.

(2) Zbor občanov veljavno sprejema svoje odločitve, predloge, pobude, stališča in mnenja, če na zboru sodeluje najmanj pet odstotkov volivcev z območja občine, za katero je zbor sklican. Odločitev zbora občanov je sprejeta, če zanjo glasuje najmanj polovica volivcev, ki so glasovali.

(3) Javni uslužbenec občinske uprave, ki ga določi župan, ugotovi sklepčnost zbora občanov, koliko volivcev je glasovalo za njegove odločitve ter vodi zapisnik o odločitvah zbora. Z zapisnikom zbora občanov direktor občinske uprave seznani občinski svet in župana ter ga na krajevno običajen način objavi.

4.2 Referendum o splošnem aktu občine

51. člen

(splošno o referendumu o splošnem aktu občine)

(1) Občani lahko odločajo na referendumu o vprašanjih, ki so vsebina splošnih aktov občine, ki jih sprejema občinski svet, razen o proračunu in zaključnem računu občine ter o splošnih aktih, s katerimi se v skladu z zakonom predpisujejo občinski davki in druge dajatve.

(2) Občinski svet lahko o splošnem aktu iz prejšnjega odstavka razpiše referendum na predlog župana ali člana občinskega sveta.

(3) Občinski svet mora razpisati referendum, če to zahteva najmanj pet odstotkov volivcev v občini in če tako določa zakon ali statut občine.

odločanjem o posameznih vprašanjih iz svoje pristojnosti razpiše svetovalni referendum.

(2) Svetovalni referendum se razpiše za vso občino ali za njen del.

Svetovalni referendum se izvede v skladu z določbami zakona, ki urejajo referendum o splošnem aktu občine in zakonom, ki ureja referendum in ljudsko iniciativo.

(3) Odločitev volivcev na svetovalnem referendumu ne zavezuje občinskih organov.

4.4 Drugi referendumi

53. člen

(referendum o samoprispevku in drugih vprašanjih)

(1) Občani lahko odločajo na referendumu o samoprispevkih in tudi o drugih vprašanjih, če tako določa zakon.

(2) Referendum iz prejšnjega odstavka se opravi v skladu z določbami tega statuta, če z zakonom, ki določa in ureja referendum, ni drugače določeno.

(3) Odločitev o uvedbi samoprispevka in o drugih vprašanjih je sprejeta, če se je referenduma udeležila večina volivcev v občini oziroma v delu občine, za katerega naj bi se samoprispevek uvedel in je zanjo glasovala večina volivcev, ki so glasovali.

4.5 Ljudska iniciativa

54. člen

(splošno o ljudski iniciativi)

(1) Najmanj pet odstotkov volivcev v občini lahko z ljudsko iniciativo zahteva izdajo ali razveljavitev splošnega akta ali druge odločitve iz pristojnosti občinskega sveta oziroma drugih občinskih organov.

Postopek z ljudsko iniciativo ureja zakon.

(2) Če se zahteva nanaša na razveljavitev splošnega akta občine ali drugo odločitev občinskega sveta, mora občinski svet obravnavo zahteve uvrstiti na prvo naslednjo sejo, o njej pa odločiti najkasneje v treh mesecih od dne pravilno vložene zahteve.

(3) Če se zahteva nanaša na odločitve drugih občinskih organov, morajo ti o njej odločiti najkasneje v enem mesecu od dne pravilno vložene zahteve.

55. člen

(sredstva za neposredno sodelovanje občanov

pri odločanju v občini)

Sredstva za neposredno sodelovanje občanov pri odločanju v občini na zborih občanov in referendumih ter njihovo izvedbo se zagotovijo v občinskem proračunu.

2 Opomba: v volilnem letu 2014 je pet odstotkov volivcev predstavljalo 228 volivcev.

5. OBČINSKA UPRAVA

56. člen

(občinska uprava)

(1) Občina ima občinsko upravo, ki v skladu z zakonom, statutom in splošnimi akti občine opravlja upravne, strokovne, pospeševalne in razvojne naloge ter naloge v zvezi z zagotavljanjem javnih služb iz občinske pristojnosti.

(2) Občinsko upravo na predlog župana ustanovi občinski svet z odlokom, s katerim določi tudi njeno notranjo organizacijo in delovno področje.

(3) Posamezne naloge občinske uprave opravlja organ skupne občinske uprave, ki ga je na predlog župana soustanovil občinski svet s posebnim odlokom, s katerim so določene njegove naloge, usmerjanje, nadzorovanje, vodenje in organizacija.

(4) Občinska uprava opravlja strokovna, organizacijska in administrativna opravila za vse občinske organe.

(5) Občinsko upravo vodi direktor občinske uprave, usmerja in nadzoruje pa jo župan.

6. OBČINSKE JAVNE SLUŽBE

57. člen

(občinske javne službe)

(1) Občina zagotavlja opravljanje javnih služb, ki jih v skladu z zakonom lahko sama določi, in javnih služb, za katere je določeno z zakonom, da jih zagotavlja občina.

(2) Občina lahko določi kot gospodarsko javno službo tudi druge dejavnosti, ki so pogoj za izvrševanje nalog iz njene pristojnosti ali so takšne dejavnosti pogoj za izvrševanje gospodarskih, socialnih ali ekoloških funkcij občine.

(3) Izvajanje občinskih javnih služb uredi občina z odlokom v skladu z zakonom.

58. člen

(izvajalci javnih služb)

(1) Režijski obrat in pravne osebe javnega prava, ki izvajajo občinske javne službe, ustanavlja občina z odlokom ob upoštevanju pogojev, določenih z zakonom.

(2) Občina lahko za opravljanje javnih služb v skladu z zakonom in občinskim odlokom podeli koncesijo.

59. člen

(gospodarske javne službe)

Na področju gospodarskih javnih služb občina ustanovi javne službe za:

• oskrbo s pitno vodo,

• ravnanje s komunalnimi odpadki in odlaganje ostankov komunalnih odpadkov,

• odvajanje in čiščenje odpadnih padavinskih voda,

• javno snago in čiščenje javnih površin,

• urejanje javnih poti, površin za ceste in zelenih površin,

• gospodarjenje s stavbnimi zemljišči,

• vzdrževanje občinskih javnih cest in na drugih področjih, če tako določa zakon,

• urejanje in vzdrževanje pokopališča in oddajanje prostorov za grobove v najem,

• pogrebne storitve,

• urejanje in vzdrževanje ulic in cest,

• oskrbo s plinom,

• javno razsvetljavo v naseljih,

• vzdrževanje prometne signalizacije in prometnih režimov,

• plakatiranje, obešanje transparentov in zastav,

• druge naloge, določene z zakonom.

60. člen

(medobčinsko sodelovanje)

(1) Občina pri uresničevanju skupnih nalog sodeluje s sosednjimi in drugimi občinami, širšimi lokalnimi skupnostmi in državo.

(2) Občina lahko sodeluje tudi z lokalnimi skupnostmi drugih držav ter z mednarodnimi organizacijami lokalnih skupnosti.

(3) Občina sodeluje z drugimi občinami po načelih prostovoljnosti in solidarnosti in lahko v ta namen ustanavlja zveze, združuje sredstva, ustanavlja skupne organe (svete ustanoviteljic) ter organe skupne občinske uprave, javne sklade, javne zavode, javna podjetja in ustanove.

(4) Občina se zaradi predstavljanja in uveljavljanja lokalne samouprave ter usklajevanja in skupnega zagotavljanja skupnih interesov lahko z drugimi občinami združuje v združenja.

61. člen

(izvrševanje ustanoviteljskih pravic)

(1) V aktu o ustanovitvi sveta ustanoviteljic za izvrševanje ustanoviteljskih pravic in za usklajevanje odločitev občin v zvezi z zagotavljanjem javnih služb, ki jih izvajajo pravne osebe javnega prava, ki jih je občina ustanovila skupaj z drugo/mi občino/ami, se določijo njegove naloge, organizacija dela in način sprejemanja odločitev, način financiranja in delitve stroškov za delo skupnega organa.

(2) Župan mora občinskemu svetu poročati o delu sveta ustanoviteljic iz prejšnjega odstavka najmanj enkrat letno.

8. PREMOŽENJE IN FINANCIRANJE OBČINE

62. člen

(premoženje občine)

(1) Premoženje občine sestavljajo nepremične in premične stvari v lasti občine, denarna sredstva in pravice.

(2) Občina mora s premoženjem gospodariti kot dober gospodar.

(3) Upravljanje in razpolaganje s premoženjem občine se izvede po postopku in na način, ki ga določa zakon in predpisi, ki veljajo za upravljanje in razpolaganje z državnim premoženjem.

(4) Za neodplačno pridobitev premoženja je treba predhodno pridobiti soglasje občinskega sveta, če bi takšno premoženje povzročilo večje stroške ali če je pridobitev povezana s pogoji, ki pomenijo obveznost občine.

63. člen

(prihodki občine)

(1) Občina pridobiva prihodke iz lastnih virov, davkov, taks, pristojbin in drugih dajatev v skladu z zakonom.

(2) Občina je pod pogoji, določenimi z zakonom, upravičena do sredstev finančne izravnave in drugih sredstev sofinanciranja iz državnega proračuna ter drugih državnih in tujih virov.

64. člen

(proračun občine)

(1) Prihodki in drugi prejemki ter odhodki in drugi izdatki občine so zajeti v proračunu občine, ki ga sprejme občinski svet po postopku, določenem v poslovniku občinskega sveta.

(2) Občinski svet mora sprejeti proračun občine v roku, ki omogoča njegovo uveljavitev s 1. januarjem leta, za katerega se sprejema.

(3) Za pripravo in predložitev proračuna občine občinskemu svetu v sprejem v skladu z zakonom je odgovoren župan.

(4) Proračun občine sestavljajo splošni del, posebni del, načrt razvojnih programov ter obrazložitve.

(5) Predlogi za povečanje izdatkov proračuna morajo vsebovati predlog za povečanje prejemkov proračuna ali za zmanjšanje drugih izdatkov v isti višini, pri čemer povečani izdatki ne smejo biti v breme proračunske rezerve, splošne proračunske rezervacije ali v breme dodatnega zadolževanja.

65. člen

(izvrševanje proračuna občine)

(1) Za izvrševanje proračuna je župan odgovoren občinskemu svetu.

(2) V okviru izvrševanja proračuna ima župan pooblastila, določena z zakonom, predpisi, izdanimi na podlagi zakona, odlokom o proračunu občine ali drugim splošnim aktom občine.

(3) Župan mora zagotoviti izvajanje nalog notranjega finančnega nadzora v skladu z zakonom in predpisom ministra, pristojnega za finance, izdanim na podlagi zakona.

(4) Župan je odredbodajalec za sredstva proračuna. Za izvrševanje proračuna bčine lahko župan pooblasti podžupana, direktorja občinske uprave in posamezne javne uslužbence občinske uprave.

(5) O izvrševanju proračuna župan poroča občinskemu svetu na način, določen z zakonom. Poročilo vsebuje podatke in informacije, ki jih določa zakon, ki ureja sistem javnih financ.

66. člen

(odlok o proračunu občine)

(1) Proračun občine sprejme občinski svet z odlokom.

(2) Odlok o proračunu občine določa ukrepe za zagotavljanje likvidnosti proračuna, prerazporejanje sredstev, začasno zadržanje izvrševanja proračuna, ukrepe za zagotavljanje proračunskega ravnovesja ter druge ukrepe in posebna pooblastila za izvrševanje proračuna.

(3) V odloku o proračunu se določi obseg zadolževanja proračuna in obseg predvidenih poroštev ter drugi elementi, ki jih določa zakon.

(4) Župan lahko med letom predlaga rebalans proračuna občine, ki ga sprejme občinski svet po določbah poslovnika občinskega sveta.

67. člen

(začasno financiranje)

(1) Če proračun občine ni sprejet pred začetkom leta, na katero se nanaša, se fi nanciranje občine začasno nadaljuje na podlagi zadnjega sprejetega proračuna in za iste namene. V obdobju začasnega financiranja se smejo uporabiti sredstva do višine sorazmerno porabljenih sredstev v enakem obdobju v proračunu za preteklo leto.

(2) Župan sprejme sklep o začasnem financiranju v skladu z zakonom.

Sklep velja največ tri mesece in se lahko na županov predlog s sklepom občinskega sveta podaljša še za tri mesece.

68. člen

(uporaba sredstev proračuna)

Sredstva proračuna občine se smejo uporabljati, če so izpolnjeni vsi z zakonom ali drugim aktom določeni pogoji, le za namene in v višini, določeni s proračunom.

69. člen

(prerazporejanje proračunskih sredstev)

(1) Proračunskih sredstev ni mogoče prerazporejati, razen pod pogoji in na način, določen z zakonom ali odlokom o proračunu občine.

(2) Če se med letom spremeni delovno področje proračunskega uporabnika, župan sorazmerno poveča ali zmanjša obseg sredstev za njegovo delo oziroma, če se uporabnik ukine in njegovega dela ne prevzame drug uporabnik proračuna, na katerega se sredstva prerazporedijo, prenese sredstva v proračunsko rezervo.

70. člen

(zaključni račun proračuna)

(1) Župan predloži predlog zaključnega računa občinskega proračuna občinskemu svetu v sprejem do 15. aprila tekočega leta.

(2) Župan o sprejetem zaključnem računu občinskega proračuna obvesti ministrstvo, pristojno za finance, v 30-ih dneh po sprejemu.

71. člen

(zadolževanje občine)

Občina se lahko dolgoročno zadolži za investicije, ki jih sprejme občinski svet, v skladu s pogoji, določenimi z zakonom.

72. člen

(zadolževanje javnih podjetij in javnih zavodov)

(1) Javna podjetja in javni zavodi, katerih ustanoviteljica je občina, se lahko zadolžujejo in izdajajo poroštvo samo, če je to dovoljeno z zakonom in pod pogoji, ki jih določi občinski svet.

(2) O poroštvih za izpolnitev obveznosti javnih podjetij in javnih zavodov, katerih ustanoviteljica je občina, odloča na predlog župana občinski svet.

(3) Kadar občina z eno ali več občinami ustanovi javno podjetje ali javni zavod, o soglasju k zadolževanju odločajo občinski sveti vseh občin ustanoviteljic.

73. člen

(finančno poslovanje občine)

(1) Finančno poslovanje občine izvršuje finančna služba v okviru občinske uprave.

(2) Opravljanje posameznih nalog finančne službe ali notranjega finančnega nadzora sme župan naročiti pri izvajalcu, ki izpolnjuje pogoje strokovnosti oziroma pogoje, predpisane z zakonom in podzakonskimi predpisi.

74. člen

(javno naročanje)

Nabavo blaga, nabavo storitev ter oddajo gradbenih del izvaja župan občine v skladu s predpisi, ki urejajo javno naročanje, pri čemer mora občina stremeti k zelenemu javnemu naročanju, prav tako mora k zelenemu javnemu naročanju spodbujati proračunske uporabnike.

9. SPLOŠNI IN POSAMIČNI AKTI OBČINE

9.1 Splošni akti občine

75. člen

(splošni akti občine)

(1) Splošni akti občine so statut, poslovnik občinskega sveta, odloki, odredbe, pravilniki in navodila.

(2) Občinski svet sprejema kot splošne akte tudi prostorske in druge načrte razvoja občine, občinski proračun in zaključni račun, ki sta posebni vrsti splošnih aktov.

(3) Kadar ne odloči z drugim aktom, sprejme občinski svet sklep, ki je lahko splošni ali posamični akt.

(4) Postopek za sprejem splošnih aktov občine ureja poslovnik občinskega sveta.

76. člen

(statut občine)

(1) Statut je temeljni splošni akt občine, ki ga sprejme občinski svet z dvotretjinsko večino glasov vseh članov občinskega sveta.

(2) Statut se sprejme po enakem postopku, kot je predpisan s poslovnikom občinskega sveta za sprejem odloka.

77. člen

(poslovnik občinskega sveta)

(1) S poslovnikom, ki ga sprejme občinski svet z dvotretjinsko večino glasov navzočih članov, se podrobneje uredi organizacija in način dela občinskega sveta in delovnih teles občinskega sveta pri izvrševanju nalog iz pristojnosti občinskega sveta, zagotavljanje javnosti dela občinskega sveta, uresničevanje pravic in dolžnosti članov občinskega sveta, postopki sprejemanja občinskih splošnih aktov in proračuna, sodelovanje občanov pri pripravi predlogov predpisov, volitve in imenovanja in druge zadeve, pomembne za delo občinskega sveta.

(2) Poslovnik občinskega sveta pri svojem delu primerno uporabljajo tudi delovna telesa občinskega sveta.

78. člen

(odlok občine)

(1) Z odlokom ureja občina na splošen način zadeve iz svoje pristojnosti, ustanavlja organe občinske uprave in določa način njihovega dela, ustanavlja pravne osebe javnega prava, izvajalce občinskih javnih služb, in ureja druge zadeve, če je tako določeno z zakonom.

(2) Z odlokom ureja občina tudi zadeve iz prenesene pristojnosti, kadar je tako določeno z zakonom.

79. člen

(odredba)

Občina z odredbo ureja določene razmere, ki imajo splošen pomen, ali odreja način ravnanja v takih razmerah.

80. člen

(pravilnik)

S pravilnikom se podrobneje uredi izvrševanje določb statuta ali odloka.

81. člen

(navodilo)

Z navodilom se lahko podrobneje predpiše način dela organov občinske uprave pri izvrševanju določb statuta ali odloka.

82. člen

(objave splošnih aktov)

(1) Župan skrbi za objavo statuta, odlokov in drugih splošnih aktov občine v uradnem glasilu občine, določenim s tem statutom.

(2) Objavo splošnih aktov, razen proračuna občine, zaključnega računa proračuna in splošnih aktov, s katerimi se v skladu z zakonom predpisujejo občinski davki in druge dajatve, ki se lahko objavijo takoj po sprejemu, opravi župan najprej po poteku petnajst dni po sprejemu.

(3) Če župan meni, da je kakšen splošni akt ali njegov del neustaven ali nezakonit, in uveljavi svojo pravico do zadržanja objave, mora o tem najpozneje v 8-ih dneh po sprejemu pisno obvestiti občinski svet, navesti razloge za zadržanje in predlagati občinskemu svetu, da o njem ponovno odloči na prvi naslednji redni seji.

(4) Če občinski svet vztraja pri svoji odločitvi, mora župan tak splošni akt objaviti.

9.2 Posamični akti občine

83. člen

(posamični akti občine)

(1) Posamični akti občine so odločbe in sklepi.

(2) S posamičnimi akti (odločbo ali sklepom) odloča občina o upravnih

stvareh iz lastne pristojnosti in iz prenesene državne pristojnosti.

84. člen

(odločanje o pritožbah zoper posamične akte občine)

(1) O pritožbah zoper posamične akte, ki jih izdajo organi občinske uprave v upravnem postopku, odloča na drugi stopnji župan, če ni za posamezne primere z zakonom drugače določeno.

(2) O pritožbah zoper posamične akte, izdane v upravnih stvareh iz prenesene državne pristojnosti, odloča državni organ, ki ga določi zakon.

(3) O zakonitosti dokončnih posamičnih aktov občinskih organov odloča v upravnem sporu pristojno sodišče.

85. člen

(pooblastila v upravnih zadevah)

Pooblastila za vodenje postopka in odločanje v upravnih zadevah iz

občinske pristojnosti se podeljujejo uradnim osebam v skladu z zakonom

in predpisi izdanimi na podlagi zakona.

86. člen

(izločitev uradne osebe)

(1) O izločitvi zaposlenega v občinski upravi odloča direktor občinske uprave, ki v primeru izločitve javnega uslužbenca o stvari tudi odloči, če je javni uslužbenec pooblaščen za odločanje v upravnih stvareh.

(2) O izločitvi direktorja občinske uprave ali župana odloča občinski svet, ki v primeru izločitve o stvari tudi odloči.

10. VARSTVO OBČINE V RAZMERJU DO DRŽAVE IN ŠIRŠIH LOKALNIH SKUPNOSTI

87. člen

(zahteva za presojo ustavnosti in zakonitosti)

Občina lahko vloži zahtevo za presojo ustavnosti in zakonitosti predpisov države, s katerimi se posega v ustavni položaj in v pravice občine.

88. člen

(spor o pristojnosti)

Občina lahko začne pred ustavnim sodiščem spor o pristojnosti, če državni zbor ali vlada s svojimi predpisi urejata razmerja, ki so po ustavi in zakonih v pristojnosti občine. Enako lahko postopa, če pokrajina ali druga občina posega v njeno pristojnost.

89. člen

(obveščenost o upravnih postopkih)

(1) Župan mora od pristojnih državnih organov zahtevati, da je občina obveščena o vsakem upravnem postopku, v katerem pristojni državni organ odloča na podlagi predpisov občine. Ta organ mora občino pisno obvestiti o začetku upravnega postopka v 8-ih dneh.

(2) Župan mora vstopiti v upravni ali sodni postopek kot stranka ali kot stranski intervenient, če bi lahko bile v teh postopkih oziroma če so z že izdanimi akti prizadete pravice in pravne koristi občine, določene z ustavo in zakoni.

90. člen

(sodelovanje v upravnem postopku in upravnem sporu)

(1) Župan lahko kot stranka v upravnem sporu izpodbija konkretne upravne akte in ukrepe, s katerimi državni organi izvršujejo oblastni nadzor.

(2) Upravni spor lahko sproži tudi, če osebe javnega in zasebnega prava z dokončnimi upravnimi akti uveljavljajo pravice na škodo javnih koristi občine.

11 POSTOPEK ZA SPREMEMBO STATUTA

91. člen

(predlog za začetek postopka za spremembo)

(1) Predlog za začetek postopka za spremembo statuta lahko da vsak član občinskega sveta, delovno telo občinskega sveta, župan in volivci z ljudsko iniciativo.

(2) O predlogu odloči občinski svet z dvotretjinsko večino glasov navzočih članov.

92. člen

(priprava na sprejem akta o spremembi statuta)

(1) Akt o spremembi statuta pripravi statutarno pravna komisija občinskega sveta, sprejme pa ga občinski svet z dvotretjinsko večino glasov vseh članov.

(2) Občinski svet razpravlja o predlogu na dveh sejah. Sprememba statuta je sprejeta, če zanjo glasuje dve tretjini vseh članov občinskega sveta.

12. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

93. člen

(prenehanje veljavnosti)

Z dnem uveljavitve tega statuta preneha veljati Statut Občine Komenda (Uradno prečiščeno besedilo 1, Uradne objave Glasila Občine Komenda, št. 02/09).

94. člen

(objava in začetek veljavnosti)

(1) Ta statut začne veljati petnajsti (15) dan po objavi v Uradnih objavah Glasila Občine Komenda.

(2) Občinski svet akte o imenovanju uskladi z 18. in 19. členom tega statuta v roku štirih mesecev od njegove uveljavitve.

Številka: 007-0005/2015

Datum: 22. 10. 2015