New Page 2

Na podlagi določb VI. poglavja Zakona o stavbnih zemljiščih (Uradni list SRS, št. 18/84, 32/85 – popr., 33/89, Uradni list RS, št. 24/92 – odl. US, 44/97 – ZSZ in 101/13 – ZDavNepr), 218., 218.a, 218.b, 218.c, 218.d člena Zakona o graditvi objektov ( Uradni list RS, št. 102/04 – uradno prečiščeno besedilo, 14/05 – popr., 92/05 – ZJC-B, 93/05 – ZVMS, 111/05 – odl. US, 126/07, 108/09, 61/10 – ZRud-1, 20/11 – odl. US, 57/12, 101/13 – ZDavNepr, 110/13 in 19/15), 59. člena  Zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2017 in 2018 (Uradni list RS, št. 80/16 in 33/17) ter na podlagi 16. člena Statuta občine Gorišnica (UL RS, št. 34/99) je Občinski svet Občine Gorišnica na 17. redni seji dne 7.12.2017 sprejel

 

ODLOK

O NADOMESTILU ZA UPORABO STAVBNEGA ZEMLJIŠČA NA OBMOČJU OBČINE GORIŠNICA

 

SPLOŠNA DOLOČILA

 

1. člen

Ta odlok določa območja, na katerih se v Občini Gorišnica plačuje nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča (v nadaljevanju: nadomestilo), vrste zemljišč,  zavezance za plačilo, merila za določitev višine nadomestila ter merila za popolno ali delno oprostitev plačila nadomestila.

 

OBMOČJE ZA PLAČILO NADOMESTILA

 

2. člen

Nadomestilo se plačuje za nezazidana in zazidana stavbna zemljišča na celotnem območju Občine Gorišnica, ki izpolnjujejo naslednje pogoje:

·  dostop do zemljišča po javni cesti,

·  možnost priključitve na električno energijo,

·  možnost priključitve na javni vodovod,

·  možnost priključitve na kanalizacijsko omrežje, ali če je dovoljena gradnja greznic oziroma malih čistilnih naprav.

 

VRSTE ZEMLJIŠČ ZA KATERE SE ODMERJA NADOMESTILO

 

3. člen

Nadomestilo se plačuje za zazidana in nezazidana stavbna zemljišča.

V primeru nelegalne gradnje plačevanje nadomestila za zazidano stavbno zemljišče ne vpliva na njeno legalizacijo oziroma na izdajo in izvršitev inšpekcijskega ukrepa.

Obveznost plačevanja nadomestila za zazidano stavbno zemljišča preneha, ko se stavba oziroma del stavbe, ki je bil zgrajen brez gradbenega dovoljenja, odstrani in vzpostavi prejšnje stanje in ko investitor oziroma lastnik zemljišča, na katerem je stala takšna stavba oziroma del stavbe, to dejstvo sporoči občini, ter novo stanje evidentira na Geodetski upravi RS (v nadaljevanju: GURS). Hkrati pa se uvede obveznost plačevanja nadomestila za nezazidano stavbno zemljišče, če leži takšno zemljišče na območju, za katerega je občina določila, da se na njem plačuje takšno nadomestilo in izpolnjuje vse pogoje navedene v 5. členu tega odloka.

Če pa se za stavbo oziroma del stavbe, ki je bil zgrajen brez gradbenega dovoljenja, pridobi gradbeno dovoljenje oziroma se takšna gradnja legalizira, se takšna gradnja ne šteje za novo gradnjo in se zato s plačevanjem nadomestila za zazidano stavbno zemljišče nadaljuje.

 

4. člen

 

Zazidana stavbna zemljišča

 

Zazidana stavbna zemljišča so tiste zemljiške parcele ali njihovi deli, na katerih je zgrajena oziroma se na podlagi dokončnega gradbenega dovoljenja gradi katera koli vrsta stavbe ali gradbeni inženirski objekt, ki ni objekt gospodarske javne infrastrukture.

Če objekt, ki ni objekt gospodarske javne infrastrukture nima določene gradbene parcele se do njene določitve šteje, da je pozidano stavbno zemljišče fundus objekta pomnožen z 1,5 - kratnikom fundusa. Preostali del zemljišča se šteje za nezazidano stavbno zemljišče, če izpolnjuje vse pogoje iz 5. člena tega odloka.

Za določitev površine zazidanega stavbnega zemljišča se uporabljajo uradni podatki GURS, ki se nanašajo na stavbe oziroma dele stavb (Register nepremičnin – površina dela stavbe zmanjšana za odprte prostore).

Dejanska raba stavbe ali dela stavbe se določi na osnovi uradnih podatkov GURS, ki se nanašajo na dejansko rabo stavbe ali dela stavbe.

Kot pozidana stavbna zemljišča štejejo tudi zunanja zemljišča, ki so funkcionalno povezana s poslovnimi oziroma proizvodnimi stavbami in so v naravi zunanje manipulativne površine, zunanja skladišča, zunanja parkirišča, zunanje delavnice in podobna zemljišča – druga stavbna zemljišča.

Če v uradnih evidencah ni ustreznega podatka glede na zgornje alineje tega člena , je pomanjkljiv ali ni pravilen, občinska uprava ali zavezanec sam o tem obvesti Območno enoto GURS, da pridobi te podatke. Do pridobitve podatkov s strani GURS lahko Občina uporablja podatke iz drugih uradnih evidenc, ki so ji na voljo (projekti za pridobitev gradbenega dovoljenja, podatki za izdajo odločbe o plačilu komunalnega prispevka, ortofoto posnetkov). Občina lahko tudi pozove lastnika objekta, da sporoči pravilne podatke. Postopek uskladitve podatkov se izpelje skladno s predpisi, ki urejajo evidentiranje nepremičnin.

 

5. člen

 

Nezazidana stavbna zemljišča

 

Nezazidana stavbna zemljišča so tiste zemljiške parcele, ali deli parcel, za katere je z izvedbenim prostorskim aktom določeno, da je na njih dopustna gradnja določene vrste objekta, ki ni objekt gospodarske javne infrastrukture, niso namenjeni za gradnjo objektov za potrebe zdravstva, socialnega in otroškega varstva, šolstva, kulture, športa in javne uprave. Zanje mora biti  zagotovljena oskrba s pitno vodo iz javnega omrežja, električno energijo, odvajanje odplak in odstranjevanje odpadkov ter dostop na javno cesto. Za odvajanje odplak se štejejo tudi območja na katerih je dovoljena gradnja greznic in malih čistilnih naprav.

Če zazidano stavbno zemljišče nima določene gradbene parcele se nezazidani del stavbnega zemljišča določi tako, da se od površine parcele odšteje fundus objekta pomnožen s faktorjem 1,5 in sicer za objekte, ki niso objekti javne gospodarske infrastrukture in izpolnjujejo vse zahteve prvega odstavka tega člena.

Ne glede na določbe tega člena, se kot nezazidano stavbno zemljišče štejejo tudi zemljiške parcele, za katere je s prostorsko izvedbenim aktom določeno, da so namenjene za površinsko izkoriščanje mineralnih surovin, če: 

·  je s prostorsko izvedbenim aktom določeno, da se po opustitvi izkoriščanja na njih izvede sanacija tako, da se namenijo za gradnjo,

·  je za takšno izkoriščanje na njih že podeljena koncesija, vendar se z izkoriščanjem na njih še ni začelo,

·  se je z izkoriščanjem na njih že prenehalo in je s prostorsko izvedbenim aktom določeno, da se po opustitvi izkoriščanja izvede sanacija tako, da se vzpostavi prejšnje stanje oziroma da se na njih uredijo kmetijska zemljišča ali gozd, takšna sanacija pa še ni izvedena.

Površina nezazidanega stavbnega zemljišča se določi glede na površino parcele ali dela parcele, ki ustreza pogojem iz tega člena.

 

6. člen

 

ZAVEZANCI ZA PLAČILO NUSZ

 

Nadomestilo mora plačevati neposredni uporabnik zemljišča, stavbe ali dela stavbe, oziroma lastnik.

Lastništvo se izkazuje z vpisom lastninske pravice v zemljiško knjigo ali na osnovi pravnega akta s katerim oseba ali pravna oseba dokazuje, da je pridobil lastninske pravice (pogodba, zakon, odločba).

Pravico uporabe fizična ali pravna oseba dokazuje z najemno, zakupno, služnostno pogodbo ali drugim aktom, ki dokazuje, da ima pravico uporabe stavbnega zemljišča.

 

MERILA ZA DOLOČITEV VIŠINE NADOMESTILA

 

7. člen

Merila za določitev višine nadomestila so:

·  Lega stavbnega zemljišča,

·  Namenska raba zemljišča,

·  Smotrno izkoriščanje stavbnega zemljišča,

·  Opremljenosti zemljišča s komunalno infrastrukturo.

 

8. člen

Lega stavbnega zemljišča:

Celotno območje Občine Gorišnica predstavlja eno območje za plačilo nadomestila.

 

9. člen

 

Dejanska raba zemljišč

 

Nadomestilo za zazidana stavbna zemljišča se plačuje za objekte in dele stavb z naslednjo dejansko rabo:

 

Dejanska raba stavbe ali dela stavbe

Število točk

Stanovanjske stavbe

15

Garaža - samostojna

15

Hoteli in gostinjstvo

460

Poslovni prostori javne uprave

140

Banka, pošta, zavarovalnica

560

Poslovni prostori

260

Projektiranje in sorodne dejavnosti

460

Trgovski namen – trgovina na drobno

360

Trgovina na veliko, lekarna, bencinski servis

560

Spremljajoči objekti za prodajo bencina in drugih goriv

560

Prostori za storitvene dejavnosti

260

Prometna dejavnost

260

Prometna dejavnost železnice

560

Gasilski dom

140

Industrija

260

Elektrarna

1610

Ravnanje z odpadki

260

Družbene dejavnosti

140

Kmetijska dejavnost - rastlinjak

140

Kmetijska dejavnost – objekti za farmsko rejo živali

140

Prostor za izkoriščanje mineralnih snovi

260

Zavetišče in hotel za živali

260

Druge poslovne površine ne glede na dejavnost

50% točke glede na namensko rabo površin

Če v uradnih zbirkah podatkov GURS ustreznega podatka ni, lahko občina uporabi drugi uraden vir podatkov s katerim razpolaga ali pa pozove lastnika nepremičnin, da sporoči prave podatke.

 

10. člen

 

Nezazidana stavbna zemljišča

 

Za nezazidana stavbna zemljišča se namenska zemljišča določi glede na podrobno namensko rabo zemljišč iz občinskih planskih aktov. Skupna minimalna površina zemljišč (ene ali več parcel skupaj, ki tvorijo zaokroženo celoto na kateri je mogoča gradnja)  za plačilo nadomestila za nezazidana stavbna zemljišča je 800 m2 oziroma kot je določeno v planskih aktih za minimalno gradbeno parcelo.

Nezazidana stavbna zemljišča se točkujejo po enakem kriteriju kot zazidana stavbna zemljišča iz 8. člena.

Nezazidana stavbna zemljišča se točkujejo glede na namensko rabo zemljišč:

·  Za gradnjo stanovanjskih stavb:       10 točk

·  Za gradnjo poslovnih stavb:         20 točk

 

11. člen

 

Smotrno izkoriščanje stavbnega zemljišča

 

Stanovanjski objekti, na katerih ni prijavljenih stalnih ali začasnih prebivalcev, se dodatno točkujejo s 70 točkami.

 

12. člen

Komunalna opremljenost stavbnih zemljišč:

 

Vrsta

Točke po novem odloku

Cesta - makadamska

70

Cesta - asfalt

80

Kanalizacija

30

Vodovod

20

 

Šteje se, da ima stavbno zemljišče možnost priključka na vodovod in kanalizacijo, če je sekundarno omrežje na katerega se je možno priključiti oddaljeno od meje stavbnega zemljišča največ 50 m in obstaja tudi dejanska možnost priključitve in koriščenja komunalne infrastrukture. O možnosti dejanske priključitve daje soglasje upravljavec posamezne infrastrukture. Da je stavbno zemljišče opremljeno z javno razsvetljavo se smatra, če je svetilka oddaljena od meje zazidanega stavbnega zemljišča 50 m.

Pri drugih poslovnih površinah iz 8 člena in nezazidanih stavbnih zemljiščih iz 9. člena  se komunalna oprema ne točkuje.

13. člen

 

Določitev višine NUSZ

 

Letna višina NUSZ se izračuna tako, da se medsebojno pomnožijo:

·  površina stavbnega zemljišča izražena v m2,

·  s seštevkom točk glede na namensko rabo zemljišča in skupnim številom točk glede na komunalno opremo – razen pri izračunu nadomestila za druge poslovne površine in nezazidana stavbna zemljišča,

·  vrednostjo točke.

 

14. člen

 

Določevanje vrednost vrednosti točke

 

Vrednost točke za stavbna zemljišča v letu 2018 znaša  0,0046.

Vrednost točke za odmerno leto se z ugotovitvenim sklepom župana letno revalorizira s količnikom, ugotovljenim na podlagi letnega indeksa rasti cen življenjskih potrebščin po podatkih Statističnega urada RS, za obdobje pred letom za katero se nadomestilo odmerja, če je količnik večji od ena. Ugotovitveni sklep se objavi v Uradnem listu RS

V primeru drugačne določitve vrednosti točke, kot je določena v prejšnjem odstavku, novo vrednost točke določi Občinski svet Občine Gorišnica, na predlog župana.

 

15. člen

 

Odmera nadomestila

 

Nadomestilo se odmeri za vsak odmerni predmet posebej.

Odločbo za plačilo nadomestila izda ministrstvo pristojno za finance, ki tudi poskrbi za izterjavo plačila.

Osnova za izdajo odločb so podatki, ki jih vsako leto posreduje občinska uprava.

Plačilo nadomestila zavezanci plačujejo v skladu s predpisi o davčnem postopku.

Postopek pritožbe na odločbo za plačilo nadomestila se izvede v skladu s predpisi o davčnem postopku.

Postopek pritožbe na odločbo za plačilo NUSZ se izvede v skladu z Zakonom o davčnem postopku.

 

16. člen

 

Oprostitve plačila nadomestila

 

NUSZ se ne plačuje za:

·  Zemljišče, ki se uporablja za potrebe obrambe RS in zemljišča, ki so trajno namenjena za potrebe reševanja in zaščite,

·  Za objekte tujih držav, ki so v uporabi kot diplomatska ali konzularna predstavništva ali v njih stanuje njihovo osebje,

·  Za objekte mednarodnih in meddržavnih organizacij, ki jih uporabljajo te organizacije ali v njih stanuje njihovo osebje, če ni v mednarodnem sporazumu drugače določeno,

·  Za sakralne objekte v katerih verske skupnosti opravljajo verske obrede,

·  Za oprostitev plačila NUSZ lahko zaprosi zavezanec v naslednjih primerih:

·  Za dobo 5 let občan, ki je kupil novo stanovanje kot posamezen del stavbe, ki je zgradil, dozidal ali nadzidal družinsko stanovanjsko hišo, če je v ceni stanovanja ali družinske hiše ali neposredno plačal komunalni prispevek. Oprostitev začne teči z dnem začetka uporabe stanovanjske hiše ali posameznega dela stanovanjskega objekta. Kar zavezanec dokazuje s potrdilom upravne enote o prijavi stalnega bivališča na naslovu, ki je predmet oprostitve,

·  Oseba, ki prejema socialno podporo,

·  Občani katerih skupni mesečni prejemki na družinskega člana ne presegajo zajamčenega osebnega dohodka kot minimalnega zneska, ki zagotavlja materialno in socialno varnost,

·  Oseba, katere objekt je trajno neuporaben zaradi požara, poplave ali druge naravne nesreče in to lahko dokaže z ustreznim potrdilom. Oprostitev velja za obdobje, ko objekta ni mogoče uporabljati. To obdobje pa ne sme biti krajše od 3 mesecev in ne daljše od časa, ki je potreben za sanacijo objekta. Dolžino sanacije objekta določi izvedenec gradbene stroke.

Zavezanci morajo vlogo za oprostitev vložiti za tekoče leto odmere do 28. 2., sicer začnejo odobrene vloge veljati za naslednje odmerno leto.

 

17. člen

 

Vzdrževanje podatkov za NUSZ

 

Podatke za odmero NUSZ vzdržuje občinska uprava Občine Gorišnica na osnovi uradnih podatkov in lastnih evidenc in drugih uradnih virov, ki so potrebni za odmero.

Vse spremembe podatkov, ki vplivajo na določevanje odmere za NUSZ morajo zavezanci sporočiti Občini Gorišnica najkasneje 15 dni od nastanka spremembe.  Za tekoče odmerno leto se lahko upoštevajo le spremembe, ki bodo sporočene do 28.02. tekočega leta, naknadne spremembe se bodo upoštevale za odmero v naslednjem letu.

 

18. člen

 

Kazenske določbe

 

Z denarno kaznijo 250 EUR se kaznuje za prekršek fizična oseba ki:

·  ne sporoči pristojnemu organu podatkov, ki so mu potrebni za odmero nadomestila,

·  ne prijavi sprememb v 15 dneh od dneva nastanka sprememb,

·  prijavi napačne podatke.

·  Z denarno kaznijo 1000 EUR se kaznuje za prekršek pravna oseba in z denarno kaznijo v višini 250 EUR se kaznuje odgovorna oseba, ki:

·  ne sporoči pristojnemu organu podatkov, ki so mu potrebni za odmero nadomestila,

·  ne prijavi sprememb v 15 dneh od dneva nastanka sprememb

·  prijavi napačne podatke.

 

PREHODNE DOLOČBE

 

19. člen

Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati Odlok o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča, ki ga je občinski svet Občine Gorišnica sprejel 18.12.2003 in je bil objavljen v Uradnem listu RS št. 135/2003 s spremembami UL RS 134/2004 in UGSO št. 112/2005.

 

20. člen

Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu, izvajati pa se začne s 1.1.2018.

 

Številka: 007-10/2017

Datum: 7.12.2017

 

 

Občina Gorišnica

 

Jože Kokot, župan