Na podlagi določb VI. poglavja Zakona o
stavbnih zemljiščih (Uradni list SRS, št. 18/84, 32/85 – popr., 33/89,
Uradni list RS, št. 24/92 – odl. US, 44/97 – ZSZ in 101/13 – ZDavNepr),
218., 218.a, 218.b, 218.c, 218.d člena
Zakona o graditvi objektov
( Uradni list RS, št. 102/04 – uradno prečiščeno besedilo, 14/05 –
popr., 92/05 – ZJC-B, 93/05 – ZVMS, 111/05 – odl. US, 126/07, 108/09,
61/10 – ZRud-1, 20/11 – odl. US, 57/12, 101/13 – ZDavNepr, 110/13 in
19/15), 59. člena
Zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2017 in 2018
(Uradni list RS, št. 80/16 in 33/17) ter na podlagi 16. člena
Statuta občine Gorišnica
(UL RS, št. 34/99) je Občinski svet Občine Gorišnica na 17. redni seji
dne 7.12.2017 sprejel |
|
ODLOK |
O
NADOMESTILU ZA UPORABO STAVBNEGA ZEMLJIŠČA NA OBMOČJU OBČINE GORIŠNICA |
|
SPLOŠNA
DOLOČILA |
|
1.
člen |
Ta odlok
določa območja, na katerih se v Občini Gorišnica plačuje nadomestilo za
uporabo stavbnega zemljišča (v nadaljevanju: nadomestilo), vrste
zemljišč, zavezance za plačilo, merila za določitev višine nadomestila
ter merila za popolno ali delno oprostitev plačila nadomestila. |
|
OBMOČJE
ZA PLAČILO NADOMESTILA |
|
2.
člen |
Nadomestilo se plačuje za nezazidana in zazidana stavbna zemljišča na
celotnem območju Občine Gorišnica, ki izpolnjujejo naslednje pogoje: |
·
dostop
do zemljišča po javni cesti, |
·
možnost
priključitve na električno energijo, |
·
možnost
priključitve na javni vodovod, |
·
možnost
priključitve na kanalizacijsko omrežje, ali če je dovoljena gradnja
greznic oziroma malih čistilnih naprav. |
|
VRSTE
ZEMLJIŠČ ZA KATERE SE ODMERJA NADOMESTILO |
|
3.
člen |
Nadomestilo se plačuje za zazidana in nezazidana stavbna zemljišča. |
V
primeru nelegalne gradnje plačevanje nadomestila za zazidano stavbno
zemljišče ne vpliva na njeno legalizacijo oziroma na izdajo in izvršitev
inšpekcijskega ukrepa. |
Obveznost plačevanja nadomestila za zazidano stavbno zemljišča preneha,
ko se stavba oziroma del stavbe, ki je bil zgrajen brez gradbenega
dovoljenja, odstrani in vzpostavi prejšnje stanje in ko investitor
oziroma lastnik zemljišča, na katerem je stala takšna stavba oziroma del
stavbe, to dejstvo sporoči občini, ter novo stanje evidentira na
Geodetski upravi RS (v nadaljevanju: GURS). Hkrati pa se uvede obveznost
plačevanja nadomestila za nezazidano stavbno zemljišče, če leži takšno
zemljišče na območju, za katerega je občina določila, da se na njem
plačuje takšno nadomestilo in izpolnjuje vse pogoje navedene v 5. členu
tega odloka. |
Če pa se
za stavbo oziroma del stavbe, ki je bil zgrajen brez gradbenega
dovoljenja, pridobi gradbeno dovoljenje oziroma se takšna gradnja
legalizira, se takšna gradnja ne šteje za novo gradnjo in se zato s
plačevanjem nadomestila za zazidano stavbno zemljišče nadaljuje. |
|
4.
člen |
|
Zazidana
stavbna zemljišča |
|
Zazidana
stavbna zemljišča so tiste zemljiške parcele ali njihovi deli, na
katerih je zgrajena oziroma se na podlagi dokončnega gradbenega
dovoljenja gradi katera koli vrsta stavbe ali gradbeni inženirski
objekt, ki ni objekt gospodarske javne infrastrukture. |
Če
objekt, ki ni objekt gospodarske javne infrastrukture nima določene
gradbene parcele se do njene določitve šteje, da je pozidano stavbno
zemljišče fundus objekta pomnožen z 1,5 - kratnikom fundusa. Preostali
del zemljišča se šteje za nezazidano stavbno zemljišče, če izpolnjuje
vse pogoje iz 5. člena tega odloka. |
Za
določitev površine zazidanega stavbnega zemljišča se uporabljajo uradni
podatki GURS, ki se nanašajo na stavbe oziroma dele stavb (Register
nepremičnin – površina dela stavbe zmanjšana za odprte prostore).
|
Dejanska
raba stavbe ali dela stavbe se določi na osnovi uradnih podatkov GURS,
ki se nanašajo na dejansko rabo stavbe ali dela stavbe. |
Kot
pozidana stavbna zemljišča štejejo tudi zunanja zemljišča, ki so
funkcionalno povezana s poslovnimi oziroma proizvodnimi stavbami in so v
naravi zunanje manipulativne površine, zunanja skladišča, zunanja
parkirišča, zunanje delavnice in podobna zemljišča – druga stavbna
zemljišča. |
Če v
uradnih evidencah ni ustreznega podatka glede na zgornje alineje tega
člena , je pomanjkljiv ali ni pravilen, občinska uprava ali zavezanec
sam o tem obvesti Območno enoto GURS, da pridobi te podatke. Do
pridobitve podatkov s strani GURS lahko Občina uporablja podatke iz
drugih uradnih evidenc, ki so ji na voljo (projekti za pridobitev
gradbenega dovoljenja, podatki za izdajo odločbe o plačilu komunalnega
prispevka, ortofoto posnetkov). Občina lahko tudi pozove lastnika
objekta, da sporoči pravilne podatke. Postopek uskladitve podatkov se
izpelje skladno s predpisi, ki urejajo evidentiranje nepremičnin. |
|
5.
člen |
|
Nezazidana stavbna zemljišča |
|
Nezazidana stavbna zemljišča so tiste zemljiške parcele, ali deli
parcel, za katere je z izvedbenim prostorskim aktom določeno, da je na
njih dopustna gradnja določene vrste objekta, ki ni objekt gospodarske
javne infrastrukture, niso namenjeni za gradnjo objektov za potrebe
zdravstva, socialnega in otroškega varstva, šolstva, kulture, športa in
javne uprave. Zanje mora biti zagotovljena oskrba s pitno vodo iz
javnega omrežja, električno energijo, odvajanje odplak in odstranjevanje
odpadkov ter dostop na javno cesto. Za odvajanje odplak se štejejo tudi
območja na katerih je dovoljena gradnja greznic in malih čistilnih
naprav. |
Če
zazidano stavbno zemljišče nima določene gradbene parcele se nezazidani
del stavbnega zemljišča določi tako, da se od površine parcele odšteje
fundus objekta pomnožen s faktorjem 1,5 in sicer za objekte, ki niso
objekti javne gospodarske infrastrukture in izpolnjujejo vse zahteve
prvega odstavka tega člena. |
Ne glede
na določbe tega člena, se kot nezazidano stavbno zemljišče štejejo tudi
zemljiške parcele, za katere je s prostorsko izvedbenim aktom določeno,
da so namenjene za površinsko izkoriščanje mineralnih surovin, če:
|
·
je s
prostorsko izvedbenim aktom določeno, da se po opustitvi izkoriščanja na
njih izvede sanacija tako, da se namenijo za gradnjo, |
·
je za
takšno izkoriščanje na njih že podeljena koncesija, vendar se z
izkoriščanjem na njih še ni začelo, |
·
se je z
izkoriščanjem na njih že prenehalo in je s prostorsko izvedbenim aktom
določeno, da se po opustitvi izkoriščanja izvede sanacija tako, da se
vzpostavi prejšnje stanje oziroma da se na njih uredijo kmetijska
zemljišča ali gozd, takšna sanacija pa še ni izvedena. |
Površina
nezazidanega stavbnega zemljišča se določi glede na površino parcele ali
dela parcele, ki ustreza pogojem iz tega člena. |
|
6.
člen |
|
ZAVEZANCI ZA PLAČILO NUSZ |
|
Nadomestilo mora plačevati neposredni uporabnik zemljišča, stavbe ali
dela stavbe, oziroma lastnik. |
Lastništvo se izkazuje z vpisom lastninske pravice v zemljiško knjigo
ali na osnovi pravnega akta s katerim oseba ali pravna oseba dokazuje,
da je pridobil lastninske pravice (pogodba, zakon, odločba). |
Pravico
uporabe fizična ali pravna oseba dokazuje z najemno, zakupno, služnostno
pogodbo ali drugim aktom, ki dokazuje, da ima pravico uporabe stavbnega
zemljišča. |
|
MERILA
ZA DOLOČITEV VIŠINE NADOMESTILA |
|
7.
člen |
Merila
za določitev višine nadomestila so: |
·
Lega
stavbnega zemljišča, |
·
Namenska
raba zemljišča, |
·
Smotrno
izkoriščanje stavbnega zemljišča, |
·
Opremljenosti zemljišča s komunalno infrastrukturo. |
|
8.
člen |
Lega
stavbnega zemljišča: |
Celotno
območje Občine Gorišnica predstavlja eno območje za plačilo nadomestila. |
|
9.
člen |
|
Dejanska
raba zemljišč |
|
Nadomestilo za zazidana stavbna zemljišča se plačuje za objekte in dele
stavb z naslednjo dejansko rabo: |
|
Dejanska raba stavbe ali dela stavbe |
Število točk |
Stanovanjske stavbe |
15 |
Garaža - samostojna |
15 |
Hoteli in gostinjstvo |
460 |
Poslovni prostori javne uprave |
140 |
Banka, pošta, zavarovalnica |
560 |
Poslovni prostori |
260 |
Projektiranje in sorodne dejavnosti |
460 |
Trgovski namen – trgovina na drobno |
360 |
Trgovina na veliko, lekarna, bencinski servis |
560 |
Spremljajoči objekti za prodajo bencina in drugih goriv |
560 |
Prostori za storitvene dejavnosti |
260 |
Prometna dejavnost |
260 |
Prometna dejavnost železnice |
560 |
Gasilski dom |
140 |
Industrija |
260 |
Elektrarna |
1610 |
Ravnanje z odpadki |
260 |
Družbene dejavnosti |
140 |
Kmetijska dejavnost - rastlinjak |
140 |
Kmetijska dejavnost – objekti za farmsko rejo živali |
140 |
Prostor za izkoriščanje mineralnih snovi |
260 |
Zavetišče in hotel za živali |
260 |
Druge poslovne površine ne glede na dejavnost |
50% točke glede na namensko rabo površin |
Če v
uradnih zbirkah podatkov GURS ustreznega podatka ni, lahko občina
uporabi drugi uraden vir podatkov s katerim razpolaga ali pa pozove
lastnika nepremičnin, da sporoči prave podatke. |
|
10.
člen |
|
Nezazidana stavbna zemljišča |
|
Za
nezazidana stavbna zemljišča se namenska zemljišča določi glede na
podrobno namensko rabo zemljišč iz občinskih planskih aktov. Skupna
minimalna površina zemljišč (ene ali več parcel skupaj, ki tvorijo
zaokroženo celoto na kateri je mogoča gradnja) za plačilo nadomestila
za nezazidana stavbna zemljišča je 800 m2 oziroma kot je določeno v
planskih aktih za minimalno gradbeno parcelo. |
Nezazidana stavbna zemljišča se točkujejo po enakem kriteriju kot
zazidana stavbna zemljišča iz 8. člena. |
Nezazidana stavbna zemljišča se točkujejo glede na namensko rabo
zemljišč: |
·
Za
gradnjo stanovanjskih
stavb: 10 točk |
·
Za
gradnjo poslovnih
stavb:
20 točk |
|
11.
člen |
|
Smotrno
izkoriščanje stavbnega zemljišča |
|
Stanovanjski objekti, na katerih ni prijavljenih stalnih ali začasnih
prebivalcev, se dodatno točkujejo s 70 točkami. |
|
12.
člen |
Komunalna opremljenost stavbnih zemljišč: |
|
Vrsta |
Točke po novem odloku |
Cesta - makadamska |
70 |
Cesta - asfalt |
80 |
Kanalizacija |
30 |
Vodovod |
20 |
|
Šteje
se, da ima stavbno zemljišče možnost priključka na vodovod in
kanalizacijo, če je sekundarno omrežje na katerega se je možno
priključiti oddaljeno od meje stavbnega zemljišča največ 50 m in obstaja
tudi dejanska možnost priključitve in koriščenja komunalne
infrastrukture. O možnosti dejanske priključitve daje soglasje
upravljavec posamezne infrastrukture. Da je stavbno zemljišče opremljeno
z javno razsvetljavo se smatra, če je svetilka oddaljena od meje
zazidanega stavbnega zemljišča 50 m. |
Pri
drugih poslovnih površinah iz 8 člena in nezazidanih stavbnih zemljiščih
iz 9. člena se komunalna oprema ne točkuje. |
13.
člen |
|
Določitev višine NUSZ |
|
Letna
višina NUSZ se izračuna tako, da se medsebojno pomnožijo: |
·
površina
stavbnega zemljišča izražena v m2, |
·
s
seštevkom točk glede na namensko rabo zemljišča in skupnim številom točk
glede na komunalno opremo – razen pri izračunu nadomestila za druge
poslovne površine in nezazidana stavbna zemljišča, |
·
vrednostjo točke. |
|
14.
člen |
|
Določevanje vrednost vrednosti točke |
|
Vrednost
točke za stavbna zemljišča v letu 2018 znaša 0,0046. |
Vrednost
točke za odmerno leto se z ugotovitvenim sklepom župana letno
revalorizira s količnikom, ugotovljenim na podlagi letnega indeksa rasti
cen življenjskih potrebščin po podatkih Statističnega urada RS, za
obdobje pred letom za katero se nadomestilo odmerja, če je količnik
večji od ena. Ugotovitveni sklep se objavi v Uradnem listu RS
|
V
primeru drugačne določitve vrednosti točke, kot je določena v prejšnjem
odstavku, novo vrednost točke določi Občinski svet Občine Gorišnica, na
predlog župana. |
|
15.
člen |
|
Odmera
nadomestila |
|
Nadomestilo se odmeri za vsak odmerni predmet posebej. |
Odločbo
za plačilo nadomestila izda ministrstvo pristojno za finance, ki tudi
poskrbi za izterjavo plačila. |
Osnova
za izdajo odločb so podatki, ki jih vsako leto posreduje občinska
uprava. |
Plačilo
nadomestila zavezanci plačujejo v skladu s predpisi o davčnem postopku. |
Postopek
pritožbe na odločbo za plačilo nadomestila se izvede v skladu s predpisi
o davčnem postopku. |
Postopek
pritožbe na odločbo za plačilo NUSZ se izvede v skladu z Zakonom o
davčnem postopku. |
|
16.
člen |
|
Oprostitve plačila nadomestila |
|
NUSZ se
ne plačuje za: |
·
Zemljišče, ki se uporablja za potrebe obrambe RS in zemljišča, ki so
trajno namenjena za potrebe reševanja in zaščite, |
·
Za
objekte tujih držav, ki so v uporabi kot diplomatska ali konzularna
predstavništva ali v njih stanuje njihovo osebje, |
·
Za
objekte mednarodnih in meddržavnih organizacij, ki jih uporabljajo te
organizacije ali v njih stanuje njihovo osebje, če ni v mednarodnem
sporazumu drugače določeno, |
·
Za
sakralne objekte v katerih verske skupnosti opravljajo verske obrede, |
·
Za
oprostitev plačila NUSZ lahko zaprosi zavezanec v naslednjih primerih: |
·
Za dobo
5 let občan, ki je kupil novo stanovanje kot posamezen del stavbe, ki je
zgradil, dozidal ali nadzidal družinsko stanovanjsko hišo, če je v ceni
stanovanja ali družinske hiše ali neposredno plačal komunalni prispevek.
Oprostitev začne teči z dnem začetka uporabe stanovanjske hiše ali
posameznega dela stanovanjskega objekta. Kar zavezanec dokazuje s
potrdilom upravne enote o prijavi stalnega bivališča na naslovu, ki je
predmet oprostitve, |
·
Oseba,
ki prejema socialno podporo, |
·
Občani
katerih skupni mesečni prejemki na družinskega člana ne presegajo
zajamčenega osebnega dohodka kot minimalnega zneska, ki zagotavlja
materialno in socialno varnost, |
·
Oseba,
katere objekt je trajno neuporaben zaradi požara, poplave ali druge
naravne nesreče in to lahko dokaže z ustreznim potrdilom. Oprostitev
velja za obdobje, ko objekta ni mogoče uporabljati. To obdobje pa ne sme
biti krajše od 3 mesecev in ne daljše od časa, ki je potreben za
sanacijo objekta. Dolžino sanacije objekta določi izvedenec gradbene
stroke. |
Zavezanci morajo vlogo za oprostitev vložiti za tekoče leto odmere do
28. 2., sicer začnejo odobrene vloge veljati za naslednje odmerno leto. |
|
17.
člen |
|
Vzdrževanje podatkov za NUSZ |
|
Podatke
za odmero NUSZ vzdržuje občinska uprava Občine Gorišnica na osnovi
uradnih podatkov in lastnih evidenc in drugih uradnih virov, ki so
potrebni za odmero. |
Vse
spremembe podatkov, ki vplivajo na določevanje odmere za NUSZ morajo
zavezanci sporočiti Občini Gorišnica najkasneje 15 dni od nastanka
spremembe. Za tekoče odmerno leto se lahko upoštevajo le spremembe, ki
bodo sporočene do 28.02. tekočega leta, naknadne spremembe se bodo
upoštevale za odmero v naslednjem letu. |
|
18.
člen |
|
Kazenske
določbe |
|
Z
denarno kaznijo 250 EUR se kaznuje za prekršek fizična oseba ki: |
·
ne
sporoči pristojnemu organu podatkov, ki so mu potrebni za odmero
nadomestila, |
·
ne
prijavi sprememb v 15 dneh od dneva nastanka sprememb, |
·
prijavi
napačne podatke. |
·
Z
denarno kaznijo 1000 EUR se kaznuje za prekršek pravna oseba in z
denarno kaznijo v višini 250 EUR se kaznuje odgovorna oseba, ki: |
·
ne
sporoči pristojnemu organu podatkov, ki so mu potrebni za odmero
nadomestila, |
·
ne
prijavi sprememb v 15 dneh od dneva nastanka sprememb |
·
prijavi
napačne podatke. |
|
PREHODNE
DOLOČBE |
|
19.
člen |
Z dnem
uveljavitve tega odloka preneha veljati Odlok o nadomestilu za uporabo
stavbnega zemljišča, ki ga je občinski svet Občine Gorišnica sprejel
18.12.2003 in je bil objavljen v Uradnem listu RS št. 135/2003 s
spremembami UL RS 134/2004 in UGSO št. 112/2005. |
|
20.
člen |
Ta odlok
začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu, izvajati pa se
začne s 1.1.2018. |
|
Številka:
007-10/2017 |
Datum:
7.12.2017 |
|
|
Občina
Gorišnica |
|
Jože Kokot, župan |
|