Na podlagi 149. člena
Zakona o varstvu okolja
(ZVO-1-UPB1, Uradni list RS, št. 39/06 s spremembami in dopolnitvami),
29. člena
Zakona o lokalni samoupravi
(ZLS-UPB2, Uradni list RS, št. 94/07, s spremembami in dopolnitvami),
7., 32., 33., 34. in 36. člena
Zakona o gospodarskih javnih službah
(Uradni list RS, št. 32/93, s spremembami in dopolnitvami), 17. člena
Zakona o prekrških
(ZP-1-UPB8, Uradni list RS, št. 29/11), skladno s 36. členom
Zakona o javno-zasebnem partnerstvu
(Uradni list RS, št. 127/06) in 16. člena
Statuta Občine Komen
(Uradni list RS, št. 80/09) ter skladno z
Odlokom o gospodarskih javnih službah v Občini Komen
(Uradni list RS, št. 76/08) in
Odlokom o načinu opravljanja obveznih lokalnih gospodarskih javnih služb
zbiranja in prevoza komunalnih odpadkov in odlaganja ostankov predelave
ali odstranjevanja komunalnih odpadkov
(Uradni list RS, št. 134/04, 45/06, 16/07 in 13/11) je Občinski svet
Občine Komen na 15. redni seji dne 19. 12. 2012 sprejel |
O D L O K |
o koncesiji za
opravljanje lokalnih gospodarskih javnih služb ravnanja z odpadki v
Občini Komen |
SPLOŠNE DOLOČBE |
1. člen |
(predmet
koncesijskega akta) |
(1) Odlok o koncesiji
za opravljanje lokalne gospodarske javne službe predstavlja koncesijski
akt, s katerim se določijo predmet in pogoji za podelitev koncesije ter
ureja druga vprašanja v zvezi s podeljeno koncesijo za izvajanje
lokalnih gospodarskih javnih služb: |
– zbiranje določenih
vrst komunalnih odpadkov, |
– obdelava določenih
vrst komunalnih odpadkov, |
– odlaganje ostankov
predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov. |
(2) Koncesijski akt
se sprejema na podlagi vloge, podane skladno s 34. členom Zakona o
gospodarskih javnih službah. |
2. člen |
(definicije) |
Poleg pomenov,
določenih v zakonu, odloku o načinu izvajanja gospodarskih javnih služb
ter drugih predpisih, imajo izrazi v tem odloku še naslednji pomen:
|
– »gospodarska javna
služba« oziroma »javna služba«: je ena ali več obveznih lokalnih
gospodarskih javnih služb iz prejšnjega člena; |
– »koncedent«: je
Občina Komen; |
– »koncesija«: je
koncesija za izvajanje gospodarskih javnih služb iz 1. člena;
|
– »koncesionar«: je
fizična ali pravna oseba, ki na podlagi koncesije izvaja gospodarske
javne službe iz prejšnjega člena; |
– »povzročitelji
odpadkov«: vsaka pravna ali fizična oseba, ki na območju Občine Komen
stalno, začasno ali občasno povzroča odpadke, s tem da: |
– biva v svojih ali
najetih nepremičninah, |
– je lastnik ali
uporabnik stanovanjskih, poslovnih ali drugih prostorov, katerih uporaba
je stalna ali občasna (sezonska), |
– opravlja
registrirano dejavnost, |
– organizira
kulturne, športne in druge javne prireditve ali uporablja javne ali
zasebne površine in druge nepremičnine v namenu, ki odstopa od njihove
običajne javne ali zasebne rabe, |
– upravlja javne
površine (npr. trge, parke avtobusne postaje, parkirišča, pokopališča,
tržnice …), |
– povzročitelj
komunalnih odpadkov je tudi vsak, kdor po pooblastilu povzročitelja
prepušča komunalne odpadke izvajalcu javne službe. |
3. člen |
(enotnost
koncesijskega razmerja) |
(1) V Občini Komen (v
nadaljevanju: občina) se dejavnosti iz 1. člena tega odloka izvaja s
podelitvijo enotne koncesije fizični ali pravni osebi. |
(2) Javni razpis se
izvede za vse javne službe enotno po postopku, določenem v členih 25. do
29. tega odloka. |
DEJAVNOSTI, KI SO
PREDMET GOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE |
4. člen |
(vsebina gospodarske
javne službe) |
(1) Gospodarska javna
služba obsega: |
– prevzemanje mešanih
komunalnih odpadkov na prevzemnih mestih in v zbirnem centru ter
odstranjevanja teh odpadkov; |
– prevzemanje ločenih
frakcij na prevzemnih mestih ločenih frakcij, v zbiralnicah ločenih
frakcij in zbirnem centru; |
– prevzemanje
kosovnih odpadkov na prevzemnih mestih in v zbirnem centru ter
odstranjevanja teh odpadkov; |
– prevzemanje
nevarnih frakcij s premično zbiralnico nevarnih frakcij in v zbiralnici
nevarnih frakcij ter odstranjevanja teh odpadkov; |
– izvajanje storitev
ravnanja s komunalnimi odpadki v zbirnem centru; |
– izvajanje storitev
obdelave določenih vrst komunalnih odpadkov; |
– odlaganje ostankov
predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov; |
– vodenje evidenc o
odpadkih in o ravnanju z njimi; |
– redno in pravočasno
obveščanje o posameznih aktivnostih opravljanja javne službe na krajevno
običajen način; |
– izvajanje vseh
potrebnih aktivnosti za preprečevanje nastajanja in zmanjševanje
nastajanja odpadkov ter |
– ostale storitve, ki
sodijo skladno z zakoni, odlokom, ki ureja izvajanje navedene javne
službe, in drugimi predpisi v okviru javne službe. |
SPLOŠNI POGOJI ZA
IZVAJANJE GOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE IN UPORABO JAVNIH DOBRIN TER OBMOČJE
IZVAJANJA |
5. člen |
(koncesionarjev
pravni monopol) |
(1) Koncesionar ima
na podlagi koncesijske pogodbe na celotnem območju občine: |
1. izključno oziroma
posebno pravico opravljati gospodarsko javno službo, |
2. izključno oziroma
posebno pravico vzdrževanja naprav, opreme, delov, objekte komunalne
infrastrukture pri izvajanju gospodarske javne službe; |
3. dolžnost
zagotavljati uporabnikom kontinuirano oskrbo z javnimi dobrinami in
kvalitetno opravljanje gospodarske javne službe, v skladu s predpisi in
v javnem interesu. |
(2) Koncesionar, ki
ima izključno pravico opravljanja gospodarske javne službe, mora javno
službo opravljati v svojem imenu in za svoj račun. Koncesionar je po
pooblastilu koncedenta edini in izključni izvajalec gospodarske javne
službe na celotnem območju občine. |
(3) V izjemnih
primerih lahko koncesionar, ob soglasju koncedenta, sklene z drugim
usposobljenim izvajalcem pogodbo o začasni pomoči, v okviru katere lahko
druga oseba opravlja posamezne storitve gospodarske javne službe na
območju občine. |
6. člen |
(pogoji izvajanja
gospodarske javne službe) |
Pogoji izvajanja
gospodarske javne službe, ki je predmet te koncesije, so določeni v
odloku o načinu izvajanja gospodarske javne službe in v tem odloku. |
7. člen |
(uporabniki javne
službe in območje izvajanja storitev) |
(1) Uporabniki
gospodarske javne službe so povzročitelji odpadkov, tako kot jih določa
Odlok o načinu opravljanja obveznih lokalnih gospodarskih javnih služb
zbiranja in prevoza komunalnih odpadkov in odlaganja ostankov predelave
ali odstranjevanja komunalnih odpadkov. |
(2) Gospodarska javna
služba se izvaja na celotnem območju občine. Uporaba storitev javne
službe je za povzročitelje odpadkov obvezna v okvirih, ki jih določa
odlok iz prejšnjega odstavka ter v skladu s tretjim odstavkom 8. člena
tega odloka. |
8. člen |
(uporaba javnih
dobrin) |
(1) Uporaba javnih
dobrin, ki jih zagotavlja javna služba, je v skladu s tem odlokom
zagotovljena vsakomur pod enakimi pogoji. |
(2) Uporabnik ima
pravico in dolžnost opozoriti izvajalca javne službe na kvaliteto
opravljenih storitev javne službe ter na napake na napravah, delih,
opremi in objektih ter oblikovati predloge in pobude za njeno boljše in
učinkovitejše izvajanje. Koncesionar je dolžan uporabniku pisno
odgovoriti v roku 30 dni in odgovor istočasno poslati v vednost
koncedentu. |
(3) Uporaba storitev
gospodarske javne službe je v obsegu, ki ga določajo zakoni in predpisi
o načinu izvajanja gospodarskih javnih služb (5. člen ZGJS), za
uporabnike obvezna. |
9. člen |
(oddaja pravnih
poslov tretjim osebam) |
(1) Pri oddaji
pravnih poslov tretjim osebam mora koncesionar ravnati skladno z načelom
nediskriminatornosti na podlagi nacionalnosti. |
(2) Koncesionar mora
pri oddaji pravnih poslov, ki izpolnjujejo predpostavke javnih naročil
(subvencionirana gradnja …) tretjim osebam ravnati skladno z veljavnim
zakonom in drugimi predpisi, ki urejajo oddajo javnih naročil. |
RAZMERJA
KONCESIONARJA DO UPORABNIKOV IN KONCEDENTA |
10. člen |
(razmerja
koncesionarja, koncedenta in uporabnikov) |
(1) Razmerja
koncesionarja do uporabnikov in koncedenta tvorijo pravice in dolžnosti
koncesionarja, koncedenta in uporabnikov. |
(2) Pravice in
dolžnosti koncesionarja, koncedenta in uporabnikov v zvezi z gospodarsko
javno službo, ki je predmet tega koncesijskega akta, so določene s
predpisi o načinu izvajanja gospodarskih javnih služb. |
11. člen |
(pravice in
obveznosti koncesionarja) |
Dolžnosti
koncesionarja so predvsem: |
1. izvajati koncesijo
s skrbnostjo strokovnjaka, v skladu z zakoni, drugimi predpisi in
koncesijsko pogodbo in zagotavljati uporabnikom enakopravno kontinuirano
oskrbo z javnimi dobrinami ter kvalitetno opravljanje gospodarske javne
službe, v skladu s predpisi in v javnem interesu; |
2. upoštevati
tehnične, zdravstvene in druge normative in standarde, povezane z
izvajanjem gospodarske javne službe; |
3. zagotavljati
dežurno službo 24 ur na dan vse dni v letu; |
4. kot dober
gospodarstvenik uporabljati, upravljati in/oziroma vzdrževati objekte,
naprave in druga sredstva, namenjena izvajanju dejavnosti; |
5. vzdrževati objekte
in naprave koncesije tako, da se, ob upoštevanju časovnega obdobja
trajanja koncesije, ohranja njihova vrednost; |
6. po izgradnji
prenesti v last koncedenta objekte komunalne infrastrukture, če ni
vnaprej skladno s predpisi drugače določeno; |
7. sklepati pogodbe
za uporabo javnih dobrin, oziroma opravljanje storitev, ki so predmet
koncesije ali v povezavi z njo; |
8. skrbeti za tekoče
obveščanje javnosti o dogodkih v zvezi z izvajanjem gospodarske javne
službe; |
9. oblikovati
predloge cen oziroma sprememb tarife storitev; |
10. obračunavati
pristojbine in druge prispevke, če so le-ti uvedeni s predpisom;
|
11. pripravljati
projekte za pridobivanje finančnih sredstev iz drugih virov;
|
12. vodenje evidenc
in katastrov v zvezi z gospodarsko javno službo, usklajenih z občinskimi
evidencami; |
13. ažurno in
strokovno voditi poslovne knjige; |
14. pripraviti
ustrezne poslovne načrte, letne programe in dolgoročne plane gospodarske
javne službe, letna poročila, kakor tudi druge kalkulacije stroškov in
prihodkov dejavnosti; |
15. poročati
koncedentu o izvajanju koncesije; |
16. omogočati nemoten
nadzor nad izvajanjem gospodarske javne službe in |
17. obveščati druge
pristojne organe (inšpekcije …) o kršitvah. |
12. člen |
(dolžnosti
koncedenta) |
Dolžnosti koncedenta
so zlasti: |
1. da zagotavlja
izvajanje vseh storitev predpisanih z zakonom, predpisi o načinu
izvajanja gospodarske javne službe in s tem odlokom ter v skladu s
pogoji, ki so navedeni v tem odloku in predmetnem odloku o dejavnosti;
|
2. da zagotavlja
takšno višino plačil in ceno storitev, da je ob normalnem poslovanju
možno zagotoviti ustrezen obseg in kakovost storitev ter vzdrževanje
objektov in naprav koncesije, da se lahko, ob upoštevanju časovnega
obdobja trajanja koncesije, ohranja njihova vrednost; |
3. da zagotovi
sankcioniranje uporabnikov zaradi onemogočanja izvajanja storitev
gospodarske javne službe; |
4. da zagotovi
sankcioniranje morebitnih drugih nepooblaščenih izvajalcev, ki bi med
dobo trajanja koncesije izvajali storitve gospodarske javne službe na
področju občine; |
5. pisno obveščanje
koncesionarja o morebitnih ugovorih oziroma pritožbah uporabnikov. |
13. člen |
(pristojnosti župana
in občinske uprave) |
(1) Župan ima v zvezi
z javno službo naslednje pristojnosti: |
1. določa tarife
javne službe, skladno z odločitvijo občinskega sveta iz 21. člena,
|
2. odloča o pritožbah
v zadevah iz drugega odstavka tega člena in o pritožbah zoper postopanje
in druga ravnanja izvajalca javne službe v postopkih izdaje dovoljenj,
|
3. druge
pristojnosti, določene s tem odlokom in drugimi predpisi. |
(2) Če ni drugače
določeno, je »pristojni organ« po tem odloku občinska uprava. |
14. člen |
(pravice uporabnikov) |
(1) Uporabniki imajo
od koncesionarja zlasti pravico: |
– do trajnega,
rednega in nemotenega zagotavljanja storitev koncesionarja; |
– pravico do enake
obravnave glede kakovosti in dostopnosti storitev; |
– pravico do
zagotovljenih cen storitev; |
– uporabljati
storitve gospodarske javne službe pod pogoji, določenimi z zakonom, s
tem odlokom in z drugimi predpisi; |
– vpogleda v evidence
– kataster oziroma v zbirke podatkov, ki jih vodi koncesionar in se
nanašajo nanj. |
(2) Uporabnik
storitev gospodarske javne službe se lahko v zvezi z izvajanjem
gospodarske javne službe pritoži koncesionarju in koncedentu, če meni,
da je bila storitev javne službe opravljena v nasprotju s tem odlokom. |
15. člen |
(dolžnosti
uporabnikov) |
(1) Uporabniki imajo
do koncesionarja zlasti dolžnost: |
1. upoštevati
navodila koncesionarja in omogočiti neovirano opravljanje storitev
gospodarske javne službe; |
2. pripraviti
neoviran dostop do vseh prostorov in naprav, kjer se opravljajo storitve
gospodarske javne službe; |
3. redno plačevati
storitve v skladu z veljavnimi tarifami; |
4. prijaviti vsa
dejstva, pomembna za izvajanje gospodarske javne službe oziroma
sporočiti koncesionarju vsako spremembo; |
5. nuditi
koncesionarju potrebne podatke za vodenje katastra – obveznih zbirk
podatkov. |
(2) Če uporabnik
storitev koncesionarju, ki ima namen opraviti dela v okviru storitev
gospodarske javne službe, ne dovoli ali ne omogoči vstopa v svoje
prostore ali mu ne omogoči neoviranega dostopa do naprav, ali mu drugače
ne omogoči izvajanja gospodarske javne službe, je koncesionar o tem
dolžan obvestiti pristojno inšpekcijo oziroma drug nadzorni organ.
|
(3) Inšpektor iz
prejšnjega odstavka lahko na pobudo koncesionarja odredi uporabniku
storitev, da zagotovi vse, kar je potrebno za izvedbo storitev
gospodarske javne službe. |
POGOJI, KI JIH MORA
IZPOLNJEVATI KONCESIONAR |
16. člen |
(status
koncesionarja) |
(1) Koncesionar je
lahko pravna ali fizična oseba. Prijavo na javni razpis lahko poda
skupaj tudi več oseb, ki morajo prijavi predložiti pravni akt, iz
katerega izhajajo medsebojna razmerja med več osebami in njihova zaveza,
da bodo v primeru izbora za koncesionarja ustanovili
pravno-organizacijsko obliko, s katero bo koncedent sklenil koncesijsko
pogodbo. |
(2) Vsaka oseba lahko
vloži le eno vlogo (prijavo). V primeru skupne prijave sme biti ista
oseba ali njena povezana družba udeležena le pri eni (skupni) prijavi. |
17. člen |
(dokazovanje
izpolnjevanja pogojev) |
(1) V prijavi za
pridobitev koncesije (prijavi na javni razpis) mora prijavitelj
dokazati, da izpolnjuje pogoje potrebne za udeležbo (sposobnost),
določene z veljavnim zakonom, ki ureja postopek oddaje javnih naročil
(imeti mora poravnane davke, prispevke in druge predpisane dajatve,
vključno s koncesijskimi dajatvami, proti njemu ne sme biti začet
postopek zaradi insolventnosti, drug postopek prisilnega prenehanja,
niti likvidacijski postopek …), ob tem pa mora prijavitelj dokazati
oziroma mora predložiti listine: |
– da je registriran
oziroma, da izpolnjuje pogoje za opravljanje gospodarske javne službe
(registracijo podjetja …); |
– da lahko s polnim
oziroma s sorazmerno krajšim delovnim časom na gospodarski javni službi
zaposli osebo z najmanj VII. stopnjo strokovne izobrazbe; |
– da razpolaga z
zadostnim številom delavcev z ustreznimi kvalifikacijami,
usposobljenostjo in izkušnjami na področju gospodarske javne službe za
njeno izvajanje na celotnem območju občine, od tega najmanj z eno osebo
z opravljenim strokovnim izpitom iz upravnega postopka in s strokovno
izobrazbo VI. ali višje stopnje in vsaj tremi leti delovnih izkušenj pri
izvajanju dejavnosti, ki je predmet koncesije; |
– da razpolaga z
zadostnim obsegom opreme oziroma potrebnih sredstev za delo, da lahko
nemoteno opravlja dejavnost; |
– da je sposoben
samostojno zagotavljati vse javne dobrine, ki so predmet gospodarske
javne službe; |
– da je sposoben
zagotavljati storitve na kontinuiran in kvaliteten način ob upoštevanju
tega odloka, predpisov, normativov in standardov ter ob upoštevanju
krajevnih običajev; |
– da zagotavlja
interventno izvajanje gospodarske javne službe ob vsakem času;
|
– da je usposobljen
za vodenje katastra ter da razpolaga z ustreznimi delovnimi pripravami
za njegovo vodenje; |
– da predloži
elaborat o opravljanju dejavnosti z vidika kadrov, organizacije dela,
strokovne opremljenosti, sposobnosti vodenja katastra,
finančno-operativnega vidika in razvojnega vidika, s katerim dokaže
izpolnjevanje pogojev iz četrte do sedme alineje; |
– da se obveže
zavarovati proti odgovornosti za škodo, ki jo z opravljanjem dejavnosti
utegne povzročiti državi, občini ali tretji osebi (predloži ustrezno
predpogodbo); |
– da izpolnjuje druge
pogoje, potrebne za udeležbo (sposobnost), določene z veljavnim zakonom,
ki ureja postopek oddaje javnih naročil. |
JAVNA POOBLASTILA |
18. člen |
(vodenje katastra
gospodarske javne službe) |
(1) V primeru, da
vodenje katastrov gospodarske javne službe ni sestavni del gospodarske
javne službe, ima koncesionar javno pooblastilo za njihovo vodenje,
skladno z odlokom, ki ureja javno službo. |
(2) Uskladitev
obstoječih, delno vzpostavljenih katastrov, vzdrževanje ter finančna
razmerja v zvezi z uskladitvijo obstoječih, delno vzpostavljenih
katastrov ter vzdrževanje katastrov, ureja koncesijska pogodba.
|
(3) Katastri javne
službe z vsemi zbirkami podatkov so last Občine Komen in se vodijo
skladno s predpisi, ki urejajo vodenje zbirnega katastra gospodarske
javne infrastrukture, in usklajeno s standardi in normativi geografskega
informacijskega sistema in jih je dolžan koncesionar po prenehanju
koncesijskega razmerja v celoti predati koncedentu. |
(4) Katastri morajo
biti vodeni ažurno, koncesionar, ki pridobi koncesijo na podlagi tega
odloka, pa jih mora uskladiti skladno z veljavno zakonodajo in kolikor z
odlokom o načinu izvajanja posamezne gospodarske javne službe ni določen
drugačen rok, v 12 mesecih po podpisu koncesijske pogodbe. |
19. člen |
(druga javna
pooblastila) |
(1) Pri izvajanju
gospodarske javne službe ima koncesionar javno pooblastilo tudi za
vodenje vseh evidenc po Odloku o načinu opravljanja obveznih lokalnih
gospodarskih javnih služb zbiranja in prevoza komunalnih odpadkov in
odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov,
razen za tiste evidence, za katerih vodenje so z veljavnimi predpisi in
tem odlokom pooblaščeni drugi subjekti. |
(2) Koncesionar ima
glede na potrebe izvajanja javne službe in glede na infrastrukturo, ki
jo opredeljuje odlok iz prejšnjega odstavka, tudi javno pooblastilo za
predpisovanje projektnih pogojev in dajanje soglasij, kolikor to ni v
nasprotju z zakonom: |
– k lokacijskim
načrtom oziroma drugim prostorskih aktom, k projektnim rešitvam oziroma
|
– drugim aktom v
postopku izdaje gradbenega dovoljenja; |
– v drugih primerih
določenih z zakonom. |
Koncesionar je dolžan
na vlogo stranke izdelati tudi predhodne strokovne pogoje ali mnenje. |
VIRI FINANCIRANJA IN
DRUGA POSLOVNO-FINANČNA DOLOČILA |
20. člen |
(viri financiranja) |
Gospodarski javna
služba se financira skladno z odlokom, ki ureja javno službo. |
21. člen |
(izhodiščne tarife in
njihovo spreminjanje) |
(1) Izhodiščne tarife
in pogoji za njeno spreminjanje se določijo s sklepom o razpisu
koncesije, pri čemer pa morajo biti upoštevani morebitni predpisani
okviri oziroma ukrepi cenovne politike, določene na državni ravni.
|
(2) O spreminjanju
tarif odloča občinski svet na predlog župana in na osnovi obrazložitve,
ki jo pripravi koncesionar in je utemeljena na objektivni podlagi
(spreminjanje cen na drobno, spreminjanje cen energentov …) in skladno z
morebitnimi ukrepi kontrole cen na državni ravni, kolikor ni s predpisom
o načinu izvajanja gospodarske javne službe določeno drugače. Cene javne
službe se lahko spremenijo tudi zaradi izboljšanja tehničnih storitev,
vlaganja, sprememb standardov in tehnologije. |
(3) Koncesionar je
dolžan pripravljeni predlog tarife uskladiti z občinsko upravo, dolžan
pa je tudi sodelovati pri njegovi obravnavi na občinskem svetu.
Koncesionar mora dati koncedentu na njegovo zahtevo vse podatke, ki so
potrebni za določitev tarife. |
22. člen |
(zavarovanje
odgovornosti) |
(1) Za izvajanje
gospodarske javne službe je odgovoren njihov koncesionar. Koncesionar je
v skladu z zakonom odgovoren za tudi škodo, ki jo pri opravljanju ali v
zvezi z upravljanjem gospodarske javne službe povzročijo pri njem
zaposleni ljudje ali pogodbeni (pod)izvajalci Občini Komen, uporabnikom
ali tretjim osebam. |
(2) Koncesionar je
pred sklenitvijo koncesijske pogodbe, dolžan iz naslova splošne civilne
odgovornosti (vključno z razširitvijo na druge nevarnostne vire), z
zavarovalnico skleniti zavarovalno pogodbo za škodo z najnižjo višino
enotne zavarovalne vsote, določeno s sklepom o javnem razpisu –
zavarovanje dejavnosti (za škodo, ki jo povzroči občini z nerednim ali
nevestnim opravljanjem gospodarske javne službe, za škodo, ki jo pri
opravljanju ali v zvezi z opravljanjem gospodarske javne službe
povzročijo pri njem zaposlene osebe, uporabnikom ali drugim osebam).
Pogodba o zavarovanju mora imeti klavzulo, da je zavarovanje sklenjeno v
korist občine. |
23. člen |
(ločeno
računovodstvo) |
(1) Koncesionar lahko
izvaja tudi druge dejavnosti, za katere je registriran, vendar pa
njihovo izvajanje ne sme vplivati na opravljanje gospodarske javne
službe. |
(2) Koncesionar mora,
kolikor poleg razpisane gospodarske javne službe opravlja morebiti še
katero drugo, za vsako gospodarsko javno službo voditi ločeno
računovodstvo po določilih zakona, veljavnega za gospodarske družbe.
Smiselno enako tudi v primeru, ko koncesionar opravlja posamezno
gospodarsko javno službo na območju drugih lokalnih skupnosti. |
JAVNI RAZPIS |
24. člen |
(oblika in postopek
javnega razpisa) |
(1) Koncesionarja za
izvajanje dejavnosti iz 1. člena tega odloka se izbere z enotnim javnim
razpisom. Sklep o javnem razpisu sprejme župan. |
(2) Javni razpis
vsebuje zlasti naslednje: |
1. navedbo in sedež
koncedenta, |
2. podatke o objavi
koncesijskega akta, |
3. predmet in območje
koncesije, ki se podeli na javnem razpisu, |
4. začetek in čas
trajanja koncesije, |
5. postopek izbire
koncesionarja, |
6. merila za izbor
koncesionarja, |
7. način dokazovanja
izpolnjenosti pogojev za opravljanje gospodarske javne službe,
|
8. druge obvezne
sestavine prijave, ter jezik, v katerem morajo biti prijave napisane,
ter drugo potrebno dokumentacijo (pogoje za predložitev skupne vloge …),
|
9. način zavarovanja
resnosti prijave, |
10. kraj, čas in
plačilne pogoje za dvig razpisne dokumentacije, |
11. kraj in rok za
predložitev prijav, |
12. naslov, prostor,
datum in uro javnega odpiranja prijav, |
13. rok za izbiro
koncesionarja, |
14. rok, v katerem
bodo kandidati obveščeni o izidu javnega razpisa, |
15. odgovorne osebe
za dajanje pisnih in ustnih informacij med razpisom. |
16. druge podatke,
potrebne za izvedbo javnega razpisa. |
(3) Župan lahko v
javnem razpisu poleg podatkov iz drugega odstavka tega člena, objavi
tudi druge podatke; druge podatke pa mora objaviti, če to zahteva zakon
ali na njegovi podlagi izdani predpis. |
(4) Župan pripravi
razpisno dokumentacijo, katere sestavni deli morajo biti enaki vsebini
razpisa. |
(5) Koncedent mora v
času objave javnega razpisa omogočiti ponudnikom vpogled v razpisno
dokumentacijo in na zahtevo predati razpisno dokumentacijo. |
(6) V razpisni
dokumentaciji morajo biti navedeni vsi podatki, ki bodo omogočili
kandidatu izdelati popolno prijavo. |
(7) Javni razpis se
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije in na Portalu javnih naročil. |
25. člen |
(razpisni pogoji) |
Župan s sklepom o
javnem razpisu določi razpisne pogoje in način dokazovanja izpolnjevanja
pogojev iz 17. člena tega odloka (vsebino listin, organ, ki listino izda
...). Z razpisnimi pogoji župan ne sme določati novih pogojev, niti
dopolnjevati pogojev za opravljanje dejavnosti (pogojev za
koncesionarja), ki so določeni s tem odlokom. |
26. člen |
(merila za izbor
koncesionarja) |
(1) Merila za izbor
koncesionarja so: |
1. tehnična
usposobljenost, ki presega minimalne zahteve javne službe; |
2. kadrovska
usposobljenost in znanja oseb, ki so pomembne za izvajanje gospodarske
javne službe (npr. višja stopnja izobrazbe, funkcionalna znanja), ki
presegajo minimalne zahteve javne službe; |
3. dosedanje
pozitivne reference na področju izvajanja razpisane gospodarske javne
službe; |
4. pričetek izvajanja
gospodarske javne službe skladno z rokom določenim v javnem razpisu;
|
5. celovitost
ponujenega izvajanja gospodarske javne službe v okviru iste osebe.
|
(2) Merila, po
katerih koncedent izbira najugodnejšo prijavo, morajo biti v razpisni
dokumentaciji opisana in ovrednotena (določen način njihove uporabe) ter
navedena v zgornjem vrstnem redu od najpomembnejšega do najmanj
pomembnega. |
ORGAN, KI OPRAVI
IZBOR KONCESIONARJA, ORGAN, PRISTOJEN ZA SKLENITEV KONCESIJSKE
POGODBE IN TRAJANJE
KONCESIJSKEGA RAZMERJA |
27. člen |
(uspešnost javnega
razpisa) |
(1) Javni razpis je
uspešen, če je prispela vsaj ena pravočasna in popolna prijava.
|
(2) Prijava je
popolna, če ima vse v javnem razpisu zahtevane podatke. |
(3) Če koncedent ne
pridobi nobene prijave ali pa so te nepopolne, se javni razpis ponovi.
|
(4) Javni razpis se
ponovi tudi v primeru, če koncesionar ni bil izbran ali če z osebo, ki
je bila izbrana za koncesionarja, v predpisanem roku ni bila sklenjena
koncesijska pogodba. |
28. člen |
(izbira
koncesionarja) |
(1) V postopku
vrednotenja prijav se sme od prijaviteljev zahtevati zgolj takšna
pojasnila ali dopolnitve, ki nikakor ne vplivajo na ocenjevanje skladno
s postavljenimi merili za izbor koncesionarja. |
(2) Odpiranje prijav,
njihovo strokovno presojo ter mnenje o najugodnejšem ponudniku opravi
strokovna komisija, ki jo imenuje župan. |
Komisijo sestavljajo
predsednik in najmanj dva člana. Vsi člani komisije morajo imeti najmanj
visokošolsko izobrazbo in delovne izkušnje z delovnega področja, da
omogočajo strokovno presojo vlog. |
Predsednik in člani
strokovne komisije ne smejo biti s kandidatom, njegovim zastopnikom,
članom uprave, nadzornega sveta ali pooblaščencem v poslovnem razmerju
ali kako drugače interesno povezani, v sorodstvenem razmerju v ravni
vrsti ali v stranski vrsti do vštetega četrtega kolena, v zakonski zvezi
ali svaštvu do vštetega drugega kolena četudi je zakonska zveza že
prenehala, ali živeti z njim v zunajzakonski skupnosti ali pa v
registrirani istospolni partnerski skupnosti. |
Predsednik in člani
komisije ne smejo biti osebe, ki so bile zaposlene pri kandidatu ali so
kako drugače delali za kandidata, če od prenehanja zaposlitve ali
drugačnega sodelovanja še ni pretekel rok treh let. |
Izpolnjevanje pogojev
za imenovanje v strokovno komisijo potrdi vsak član s pisno izjavo.
|
Če izvejo za navedeno
dejstvo naknadno, morajo takoj predlagati svojo izločitev. Člani
strokovne komisije ne smejo neposredno komunicirati s ponudniki, ampak
le posredno preko koncedenta. Izločenega člana strokovne komisije
nadomesti nadomestni član strokovne komisije. |
(3) Po končanem
odpiranju strokovna komisija pregleda prijave in ugotovi, ali
izpolnjujejo razpisne pogoje. Po končanem pregledu in vrednotenju
komisija sestavi poročilo ter navede, katere prijave izpolnjujejo
razpisne zahteve, ter razvrsti te prijave tako, da je razvidno, katera
izmed njih najbolj ustreza postavljenim merilom oziroma kakšen je
nadaljnji vrstni red glede na ustreznost postavljenim merilom. Komisija
posreduje poročilo (obrazloženo mnenje) organu koncedenta, ki vodi
postopek izbire koncesionarja. |
(4) Občinska uprava v
imenu koncedenta odloči o izboru koncesionarja z upravno odločbo.
|
(5) Koncedent izbere
enega koncesionarja ali skupino ponudnikov. |
(6) Odločba o izboru
koncesionarja preneha veljati, če v roku 30 dni od njene dokončnosti ne
pride do sklenitve koncesijske pogodbe iz razlogov, ki so na strani
koncesionarja. |
29. člen |
(sklenitev
koncesijske pogodbe) |
(1) Koncesionar
pridobi pravice in dolžnosti iz koncesijskega razmerja s sklenitvijo
koncesijske pogodbe. |
(2) Najkasneje 15 dni
po dokončnosti odločbe o izboru pošlje koncedent izbranemu koncesionarju
v podpis koncesijsko pogodbo, ki jo mora koncesionar podpisati v roku 15
dni od prejema. Koncesijska pogodba začne veljati z dnem podpisa obeh
pogodbenih strank. |
(3) Koncesijsko
pogodbo v imenu koncedenta sklene župan. |
(4) Koncesijska
pogodba mora biti z novim koncesionarjem sklenjena pred iztekom roka, za
katerega je bila podeljena prejšnja koncesija, začne pa učinkovati ob
izteku roka. |
30. člen |
(razmerje med
koncesijskim aktom in koncesijsko pogodbo) |
Koncesijska pogodba,
ki je v bistvenem nasprotju s koncesijskim aktom, kot je veljal ob
sklenitvi pogodbe, je neveljavna. Če gre za manjša ali nebistvena
neskladja, se uporablja koncesijski akt. |
31. člen |
(trajanje in
podaljšanje koncesijske pogodbe) |
(1) Koncesijska
pogodba se sklene za določen čas 10 let od dneva sklenitve koncesijske
pogodbe (rok koncesije). |
(2) Koncesijsko
obdobje začne teči z dnem sklenitve koncesijske pogodbe. Koncesionar
mora pričeti izvajati koncesijo najkasneje v 60 dneh po sklenitvi
koncesijske pogodbe. |
(3) Rok koncesije ne
teče v času, ko zaradi višje sile ali razlogov na strani koncedenta,
koncesionar ne more izvrševati bistvenega dela tega koncesijskega
razmerja. |
(4) Trajanje
koncesijske pogodbe se lahko podaljša zgolj iz razlogov, določenih z
zakonom. |
32. člen |
(pristojni organ za
izvajanje koncesije) |
Organ občine,
pristojen za izdajanje odločb in drugih aktov v zvezi s koncesijo, je
občinska uprava. |
NADZOR NAD IZVAJANJEM
KONCESIJE |
33. člen |
(nadzor nad
zakonitostjo ter strokovni in finančni nadzor) |
(1) Nadzor nad
zakonitostjo izvajanja gospodarske javne službe ter strokovni in
finančni nadzor urejajo odloki o načinu izvajanja gospodarske javne
službe in koncesijski akt. |
(2) Medsebojna
razmerja v zvezi z izvajanjem strokovnega in finančnega nadzora uredita
koncedent in koncesionar s koncesijsko pogodbo. |
34. člen |
(izvajanje nadzora) |
(1) Nadzor nad
izvajanjem koncesije oziroma koncesijske pogodbe izvaja koncedent.
Koncedent lahko za posamezna strokovna in druga opravila nadzora
pooblasti pristojno strokovno službo ali drugo institucijo. |
(2) Koncesionar mora
koncedentu omogočiti odrejeni nadzor, vstop v svoje poslovne prostore,
pregled objektov in naprav koncesije ter omogočiti vpogled v
dokumentacijo (letne računovodske izkaze …), v kataster gospodarskih
javnih služb oziroma vodene zbirke podatkov, ki se nanašajo nanjo ter
nuditi zahtevane podatke in pojasnila. |
(3) Nadzor je lahko
napovedan ali nenapovedan. V primeru nenapovedanega nadzora mora
koncedent to sporočiti pisno in navesti nujnost nenapovedanega nadzora.
|
(4) Koncedent izvrši
napovedan nadzor s poprejšnjo napovedjo, praviloma najmanj 15 dni pred
izvedbo. Nadzor mora potekati tako, da ne ovira opravljanja redne
dejavnosti koncesionarja in tretjih oseb, praviloma le v poslovnem času
koncesionarja. Izvajalec nadzora se izkaže s pooblastilom koncedenta.
|
(5) O nadzoru se
napravi zapisnik, ki ga podpišeta predstavnika koncesionarja in
koncedenta oziroma koncedentov pooblaščenec. |
35. člen |
(letni programi
izvajanja in koncesionarjeva poročila) |
(1) Koncesionar mora
na zahtevo koncedenta predložiti poročila o stanju, opravljenih in
potrebnih delih, potrebnih investicijah in organizacijskih ukrepih in
kvaliteti izvajanja koncesije. |
(2) Koncesionar je
dolžan vsako leto pripraviti predlog letnega programa za posamezno javno
službo za prihodnje leto in ga najkasneje do 15. 11. vsakega tekočega
leta predložiti pristojnemu organu. Letni program sprejme župan.
|
(3) Upravljavec je
dolžan najkasneje do 31. 3. vsakega naslednjega leta pristojnemu organu
predložiti poročilo o poslovanju in izvajanju gospodarske javne službe v
preteklem letu in z vsebino seznaniti občinski svet. Letno poročilo
mora, poleg vsebine določene z odloki o načinu izvajanja javne službe in
drugimi predpisi, vsebovati zlasti podatke o: |
1. izpolnjevanju
obveznosti, ki jih ima koncesionar po koncesijski pogodbi, |
2. pritožbah
uporabnikov storitev koncesionarja in o reševanju le-teh, |
3. zavrnitvah
uporabnikov storitev, |
4. oddaji poslov
podizvajalcem, |
5. spremembah v
podjetju koncesionarja, |
6. škodnih dogodkih,
|
7. spremenjenih
pogojih izvajanja koncesijske pogodbe, |
8. koriščenju
zavarovanj in vseh ostalih okoliščinah, ki lahko neposredno ali bistveno
vplivajo na izvajanje koncesijske pogodbe. |
(4) Podrobnejša
vsebina programov in poročil iz tega člena se lahko določi v koncesijski
pogodbi. |
36. člen |
(nadzorni ukrepi) |
Če pristojni organ
koncedenta ugotovi, da koncesionar ne izpolnjuje pravilno obveznosti iz
koncesijskega razmerja, mu lahko z upravno odločbo naloži izpolnitev teh
obveznosti, oziroma drugo ravnanje, ki izhaja iz koncesijskega akta ali
koncesijske pogodbe. |
37. člen |
(obveščanje o
kapitalskih spremembah) |
Koncesionar je dolžan
obvestiti koncedenta o vsaki statusni spremembi, vključno s spremembo
kapitalske strukture, ki presega kontrolni deleži po zakonu, ki ureja
prevzeme. Če koncesionar tega v razumnem roku ne stori, če je zaradi
sprememb prizadet interes koncedenta, ali če so zaradi sprememb bistveno
spremenjena razmerja iz koncesijske pogodbe, lahko koncedent pod pogoji
iz tega odloka, razdre koncesijsko pogodbo. |
PRENOS KONCESIJE |
38. člen |
(oblika) |
(1) Akt o prenosu
koncesije se izda v enaki obliki, kot je bila koncesija podeljena. Novi
koncesionar sklene s koncedentom novo koncesijsko pogodbo. |
(2) Posledica prenosa
koncesijskega razmerja je vstop prevzemnika koncesije v pogodbena
razmerja odstopnika z uporabniki. |
PRENEHANJE
KONCESIJSKEGA RAZMERJA |
39. člen |
(način prenehanja
koncesijskega razmerja) |
Razmerje med
koncedentom in koncesionarjem preneha: |
1. s prenehanjem
koncesijske pogodbe, |
2. s prenehanjem
koncesionarja, |
3. z odvzemom
koncesije, |
4. z odkupom
koncesije. |
40. člen |
(prenehanje
koncesijske pogodbe) |
Koncesijska pogodba
preneha: |
1. po preteku časa,
za katerega je bila sklenjena, |
2. z (enostranskim)
koncedentovim razdrtjem, |
3. z odstopom od
koncesijske pogodbe, |
4. s sporazumno
razvezo. |
41. člen |
(potek roka
koncesije) |
Koncesijska pogodba
preneha s pretekom časa, za katerega je bila koncesijska pogodba
sklenjena. |
42. člen |
(razdrtje koncesijske
pogodbe) |
(1) Koncesijska
pogodba lahko z (enostranskim) koncedentovim razdrtjem preneha:
|
1. če je proti
koncesionarju uveden postopek prisilne poravnave, stečaja ali
likvidacijski postopek, |
2. če je bila
koncesionarju izdana sodna ali upravna odločba zaradi kršitve predpisov,
koncesijske pogodbe ali upravnih aktov, izdanih za izvajanje koncesije,
na podlagi katere utemeljeno ni mogoče pričakovati nadaljnje pravilno
izvajanje koncesije, |
3. če je po sklenitvi
koncesijske pogodbe ugotovljeno, da je koncesionar dal zavajajoče in
neresnične podatke, ki so vplivali na podelitev koncesije, |
4. če koncesionar
koncesijsko pogodbo krši tako, da nastaja večja škoda uporabnikom
njegovih storitev ali tretjim osebam, |
5. če obstaja
utemeljen dvom, da koncesionar v bistvenem delu ne bo izpolnil svoje
obveznosti. |
(2) V primeru
izpolnitve katerega izmed pogojev iz prve alineje prvega odstavka lahko
začne koncedent s postopkom za enostransko razdrtje koncesijske pogodbe.
Postopek za razdrtje koncesijske pogodbe koncedent ustavi (umik tožbe),
če je predlog za začetek stečajnega postopka, postopka prisilne
poravnave ali likvidacijskega postopka zavrnjen, če je prisilna
poravnava sklenjena ali potrjena, v primeru prodaje ponudnika kot pravne
osebe (v stečaju) ali vsake druge, z vidika izvajanja koncesijskega
razmerja sorodne posledice. Pogoji iz druge oziroma tretje alineje
prejšnjega odstavka, na podlagi katerih lahko začne koncedent postopek
za enostransko razdrtje koncesijske pogodbe, so izpolnjeni v trenutku,
ko postane sodna ali upravna odločba, s katero je bila koncesionarju
izrečena kazenska ali upravna sankcija, pravnomočna. Obstoj razlogov iz
četrte in pete alineje prejšnjega odstavka se podrobneje določi v
koncesijski pogodbi. |
(3) Koncesionar lahko
razdre koncesijsko pogodbo, če koncedent ne izpolnjuje svojih obveznosti
iz koncesijske pogodbe, tako, da to koncesionarju onemogoča izvajanje
koncesijske pogodbe. |
(4) Koncesijska
pogodba se enostransko razdre po sodni poti. |
(5) Enostransko
razdrtje koncesijske pogodbe ni dopustno v primeru, če je do okoliščin,
ki bi takšno prenehanja utemeljevale, prišlo zaradi višje sile ali
drugih nepredvidljivih in nepremagljivih okoliščin. |
(6) Ob razdoru
koncesijske pogodbe je koncedent dolžan koncesionarju v enem letu
zagotoviti povrnitev morebitnih revaloriziranih neamortiziranih vlaganj,
ki jih ni mogoče ali ni upravičeno brez posledic vrniti koncesionarju v
naravi. |
43. člen |
(odstop od
koncesijske pogodbe) |
(1) Vsaka stranka
lahko odstopi od koncesijske pogodbe: |
– če je to v
koncesijski pogodbi izrecno določeno, |
– če druga stranka
krši koncesijsko pogodbo, pod pogoji in na način, kot je v njej
določeno, |
– iz krivdnih
razlogov (nestrokovno, neažurno, nevestno opravljanje koncesijske
službe). |
(2) Ne šteje se za
kršitev koncesijske pogodbe akt ali dejanje koncedenta v javnem
interesu, ki je opredeljen v zakonu ali na zakonu oprtem predpisu, ki se
neposredno in posebej nanaša na koncesionarja in je sorazmeren s posegom
v koncesionarjeve pravice. |
(3) Odstop od
koncesijske pogodbe se izvede po sodni poti. |
44. člen |
(sporazumna razveza) |
(1) Pogodbeni stranki
lahko med trajanjem koncesije tudi sporazumno razvežeta koncesijsko
pogodbo. |
(2) Stranki se
sporazumeta za razvezo koncesijske pogodbe v primeru, da ugotovita, da
je zaradi bistveno spremenjenih okoliščin ekonomskega ali sistemskega
značaja oziroma drugih enakovredno ocenjenih okoliščin, oziroma
nadaljnje opravljanje dejavnosti iz koncesijske pogodbe nesmotrno ali
nemogoče. To storita pisno s podpisom posebne izjave. |
45. člen |
(prenehanje
koncesionarja) |
(1) Koncesijsko
razmerje preneha v primeru prenehanja koncesionarja. |
(2) Koncesijsko
razmerje ne preneha, če so izpolnjeni z zakonom in koncesijsko pogodbo
določeni pogoji za obvezen prenos koncesije na tretjo osebo (vstopna
pravica tretjih) ali v primeru prenosa koncesije na koncesionarjeve
univerzalne pravne naslednike (pripojitev, spojitev, prenos premoženja,
preoblikovanje …). V teh primerih lahko koncedent pod pogoji iz
koncesijskega akta ali koncesijske pogodbe razdre koncesijsko pogodbo
ali od koncesijske pogodbe odstopi. |
46. člen |
(odvzem koncesije) |
(1) Koncesijsko
razmerje preneha, če koncedent v skladu s koncesijskim aktom
koncesionarju koncesijo odvzame. Koncedent lahko odvzame koncesijo
koncesionarju: |
– če ne začne z
opravljanjem koncesionirane gospodarske javne službe v za to, s
koncesijsko pogodbo, določenem roku, |
– če je v javnem
interesu, da se dejavnost preneha izvajati kot gospodarska javna služba
ali kot koncesionirana gospodarska javna služba. |
(2) Pogoji odvzema
koncesije se določijo v koncesijski pogodbi. Odvzem koncesije je mogoč
le, če kršitev resno ogrozi izvrševanje gospodarske javne službe.
Koncedent mora koncesionarju o odvzemu koncesije izdati odločbo.
Koncesijsko razmerje preneha z dnem pravnomočnosti odločbe o odvzemu
koncesije. |
(3) Odvzem koncesije
ni dopusten v primeru, če je do okoliščin, ki bi takšno prenehanje
utemeljevale, prišlo zaradi višje sile ali drugih nepredvidljivih in
nepremagljivih okoliščin. |
(4) V primeru odvzema
iz druge alineje prvega odstavka je koncedent dolžan koncesionarju
povrniti tudi odškodnino po splošnih pravilih odškodninskega prava. |
47. člen |
(odkup koncesije) |
(1) Če koncedent
enostransko ugotovi, da bi bilo gospodarsko javno službo možno bolj
učinkovito opravljati na drug način, lahko uveljavi takojšnji odkup
koncesije. Odločitev o odkupu mora sprejeti občinski svet, ki mora
hkrati tudi razveljaviti koncesijski akt in sprejeti nov(e) predpis(e) o
načinu izvajanja gospodarske javne službe. Odkup koncesije se izvede na
podlagi upravne odločbe in uveljavi v razumnem roku, ki pa ne sme
trajati več kot tri mesece. |
(2) Poleg obveze po
izplačilu dokazanih neamortiziranih vlaganj koncesionarja, prevzema
koncedent tudi obvezo za ustrezno prezaposlitev pri koncesionarju redno
zaposlenih delavcev, namenjenih opravljanju gospodarske javne službe ter
obvezo po povrnitvi nastale dejanske škode in izgubljenega dobička za
obdobje do rednega prenehanja koncesijske pogodbe. |
VIŠJA SILA IN
SPREMENJENE OKOLIŠČINE |
48. člen |
(višja sila) |
(1) Višja sila in
druge nepredvidljive okoliščine so izredne, nepremagljive in
nepredvidljive okoliščine, ki nastopijo po sklenitvi koncesijske pogodbe
in so zunaj volje pogodbenih strank (v celoti tuje pogodbenim strankam).
Za višjo silo se štejejo zlasti potresi, poplave ter druge elementarne
nezgode, stavke, vojna ali ukrepi oblasti, pri katerih izvajanje
gospodarske javne službe ni možno na celotnem območju občine ali na
njenem delu na način, ki ga predpisuje koncesijska pogodba. |
(2) Koncesionar mora
v okviru objektivnih možnosti opravljati koncesionirano gospodarsko
javno službo tudi ob nepredvidljivih okoliščinah, nastalih zaradi višje
sile, skladno z izdelanimi načrti ukrepov v primeru nepredvidljivih
napak in višje sile za tiste javne službe, kjer so načrti ukrepov
predpisani, za ostale javne službe pa skladno s posameznimi programi
izvajanja javne službe. O nastopu okoliščin, ki pomenijo višjo silo, se
morata stranki nemudoma medsebojno obvestiti in dogovoriti o izvajanju
gospodarske javne službe v takih pogojih. |
(3) V primeru iz
prejšnjega odstavka ima koncesionar pravico zahtevati od koncedenta
povračilo stroškov, ki so nastali zaradi opravljanja koncesionirane
gospodarske javne služb v nepredvidljivih okoliščinah. |
(4) V primeru višje
sile in drugih nepredvidljivi okoliščin lahko župan poleg koncesionarja
aktivira tudi Občinski štab za civilno zaščito ter enote, službe in
druge operativne sestave za zaščito, reševanje in pomoč v občini. V tem
primeru prevzame Občinski štab za civilno zaščito nadzor nad izvajanjem
ukrepov. |
49. člen |
(spremenjene
okoliščine) |
(1) Če nastanejo po
sklenitvi koncesijske pogodbe okoliščine, ki bistveno otežujejo
izpolnjevanje obveznosti koncesionarja in to v takšni meri, da bi bilo
kljub posebni naravi koncesijske pogodbe nepravično pogodbena tveganja
prevaliti pretežno ali izključno le na koncesionarja, ima koncesionar
pravico zahtevati spremembo koncesijske pogodbe. |
(2) Spremenjene
okoliščine iz prejšnjega odstavka niso razlog za enostransko prenehanje
koncesijske pogodbe. O nastopu spremenjenih okoliščin se morata stranki
nemudoma medsebojno obvestiti in dogovoriti o izvajanju koncesijske
pogodbe v takih pogojih. Kljub spremenjenim okoliščinam je koncesionar
dolžan izpolnjevati obveznosti iz koncesijske pogodbe. |
UPORABA PRAVA IN
REŠEVANJE SPOROV |
50. člen |
(uporaba prava) |
Za vsa razmerja med
koncedentom in koncesionarjem ter koncesionarjem in uporabniki storitev
gospodarske javne službe se lahko dogovori izključno uporaba pravnega
reda Republike Slovenije. |
51. člen |
(arbitražna klavzula
in prepoved prorogacije tujega sodišča ali arbitraže) |
(1) S koncesijsko
pogodbo se lahko dogovori, da je za odločanje o sporih med koncedentom
in koncesionarjem pristojna arbitraža, kolikor to ni v nasprotju s
pravnim redom. |
(2) V razmerjih med
koncesionarjem in uporabniki storitev gospodarske javne službe ni
dopustno dogovoriti, da o sporih iz teh razmerij odločajo tuja sodišča
ali arbitraže (prepoved prorogacije tujega sodišča ali arbitraže). |
PREHODNE IN KONČNE
DOLOČBE |
52. člen |
(pričetek postopka
podelitve koncesije) |
Postopek za podelitev
koncesije za izvajanje javnih služb po tem odloku prične župan
najkasneje v roku 30 dni po uveljavitvi odloka. |
53. člen |
(pravice v primeru
prenosa dejavnosti na drugega izvajalca) |
V primeru, da
izvajalec, ki na območju občine opravlja gospodarsko javno službo, ki je
predmet tega koncesijskega akta, ne bi uspel pridobiti koncesije, je
izbrani koncesionar dolžan zagotoviti zaposlitev pri izvajalcu na dan
objave javnega razpisa zaposlenim delavcev, namenjenih opravljanju
gospodarske javne službe, če za to v 14 dneh po dokončnosti odločbe o
izbiri koncesionarja sami izrazijo interes. O tej pravici jih mora
koncedent pisno obvestiti. |
54. člen |
(derogacijska
klavzula) |
Z uveljavitvijo tega
odloka preneha veljati določba 7. člena Odloka o načinu opravljanja
obveznih lokalnih gospodarskih javnih služb zbiranja in prevoza
komunalnih odpadkov in odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja
komunalnih odpadkov (Uradni list RS, št. 134/04, 45/06, 16/07). |
55. člen |
(ureditev razmerij) |
Do pričetka izvajanja
javne službe s strani koncesionarja po tem odloku, izvaja javno službo
po tem odloku kot koncesionar dosedanji zakoniti izvajalec. |
56. člen |
(pričetek veljavnosti
odloka) |
Ta odlok začne
veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. |
Št. 007-4/2012 |
Komen, dne 19.
decembra 2012 |
Župan |
Občine Komen
|
Danijel Božič l.r. |