Na podlagi 64. člena
Zakona o lokalni samoupravi je svet občine KRANJSKA GORA po
predhodnih obravnavah na svoji 4. seji dne 28.3.1995, s
predpisano večino glasov članov sveta, sprejel |
STATUT OBČINE KRANJSKA GORA |
1. SPLOŠNE DOLOČBE TER OBMOČJE IN
DELI OBČINE |
1. ČLEN |
S tem Statutom občani
občine Kranjska Gora opredeljujejo osnove za organizacijo in delovanja
občine, oblikovanje in pristojnosti občinskih organov, organizacijo
občinske uprave in javnih služb, sodelovanje občanov pri sprejemanju
odločitev, povezovanje občine in druga vprašanja skupnega pomena.
Občina se ustanovi in njeno območje določi z zakonom po prej opravljenem
referendumu, s katerim se ugotovi volja prebivalcev na določenem
območju. Postopek za ustanovitev občin in določitev njihovih območij
ureja poseben zakon. Območje občine KRANJSKA GORA obsega območja
naslednjih naselij: Belca, Dovje, Gozd Martuljek, Kranjska Gora, Log,
Mojstrana, Podkoren, Rateče, Srednji vrh in Zgornja Radovna. |
2. ČLEN |
Občina varuje koristi
svojega prebivalstva. V okviru ustave in zakonov samostojno opravlja
svoje zadeve in izvršuje naloge, ki so nanjo prenešene s področnimi
zakoni ter naloge, ki jih s soglasjem občine prenese v občinsko
pristojnost država. |
3. ČLEN |
Občani uresničujejo
lokalno samoupravo v občini neposredno in prek organov občine. Občina se
pri uresničevanju skupnih nalog povezuje in sodeluje s sosednjimi in
drugimi občinami ter širšimi lokalnimi samoupravnimi skupnostmi.
|
4. ČLEN |
Občani se lahko
obračajo s peticijo ali drugo pobudo na katerikoli organ občine, ki jim
mora odgovoriti najkasneje v 30 dneh. |
5. ČLEN |
Občina je pravna oseba.
Sedež občine KRANJSKA GORA je v Kranjski Gori, Kolodvorska ulica 1 a.
Občina Kranjska Gora ima svoj pečat. Občina Kranjska Gora ima lahko
svoj grb in zastavo. |
6. ČLEN |
V občini so
ustanovljene krajevne skupnosti: DOVJE-MOJSTRANA, KRANJSKA GORA in
RATEČE-PLANICA. Zaradi zadovoljevanja določenih skupnih potreb lahko
krajani naselja, dela naselja, ali več posameznih naselij ustanovijo
krajevno skupnost. Krajevna skupnost je pravna oseba. V okviru krajevne
skupnosti se lahko na zboru občanov ustanovijo vaške skupnosti kot
posvetovalni organi. |
7. ČLEN |
Občinski svet z odlokom
prenese upravljanje določenih zadev iz občinske pristojnosti v
upravljanje krajevni skupnosti. Za ta namen določi občinski svet tudi
ustrezna sredstva. |
8. ČLEN |
Občinski svet mora
predhodno dobiti mnenje organov krajevne skupnosti, kadar odloča o
zadevah, ki prizadevajo interese prebivalcev samo te skupnosti. Občinski
svet mora dobiti soglasje krajevne skupnosti, kadar odloča o prostorskih
planih te skupnosti. Občinski svet mora dobiti soglasje krajevne
skupnosti Rateče-Planica, kadar odloča o posegih v prostor na
dvolastniških zemljiščih v Republiki Italiji. |
9. ČLEN |
Občina KRANJSKA GORA se
povezuje v pokrajino. |
Občina KRANJSKA GORA
sodeluje z drugimi občinami za opravljanje skupnih zadev na načelih
prostovoljnosti in solidarnosti. |
Dvoje ali več sosednjih
občin se lahko združi v novo občino, če se za to z referendumom v vsaki
občini izreče večina volivcev, ki so glasovali. |
Občina se lahko
razdeli na dvoje ali več novih občin, če območje vsake od predvidenih
novih občin izpolnjuje pogoje po Zakonu in če se za to na referendumu na
območju vsake od predvidenih novih občin izreče večina volivcev, ki so
glasovali. |
Del občine, ki obsega
območje naselja ali več sosednjih naselij, se lahko izloči iz občine in
ustanovi kot nova občina, če se za to na referendumu v tem delu občine
odloči večina volivcev, ki so glasovali, in če oba tako nastala dela
občine tudi izpolnjujeta pogoje za novo občino. |
Del občine se lahko izloči iz občine in priključi k sosednji občini, če
se za to v tem delu občine in v občini, kateri se ta del občine želi
priključiti, na referendumu odloči večina volivcev, ki so glasovali in
če preostali del občine tudi izpolnjujejo pogoje za novo občino. |
Občina Kranjska Gora sodeluje tudi z občinami izven Republike
Slovenije. |
9a. ČLEN |
Kadar je izražen poseben interes države za ohranitev poselitve in
razvoj posameznih območji, lahko Državni zbor občinam na teh območjih
podeli poseben status. Pogoje za pridobitev posebnega statusa določi
poseben zakon. |
2. NALOGE OBČINE |
10. ČLEN |
Občina po svojih
organih samostojno ureja in opravlja vse lokalne zadeve javnega pomena,
določene s tem Statutom in zakonom, zlasti pa: |
1. na področju normativnega urejanja: |
- sprejema Statut občine, odloke in druge občinske akte, |
- sprejema občinski proračun, zaključni račun in premoženjsko bilanco
občine, |
- sprejema načrt razvoja občine, |
- sprejema prostorske
plane, |
- predpisuje lokalne davke, |
- ureja varstvo pred
naravnimi in drugimi nesrečami, |
- določa organizacijo in način dela na področju obrambe in civilne
zaščite, |
- ureja upravljanje z energetskimi in vodovodnimi komunalnimi objekti,
|
- sodeluje pri urejanju
vodnogospodarske problematike na nižinskih vodotokih in |
hudournikih, |
- ureja javne ceste, javne poti, rekreacijske ter druge javne površine,
|
- ureja javni red v občini, |
- ureja delovanje občinske uprave, |
- ureja občinske javne službe, |
- ureja način in pogoje upravljanja s premoženjem občine, |
- določa prekrške in denarne kazni za prekrške, s katerimi se kršijo
predpisi občine, |
- sestavlja premoženjsko bilanco, s katero izkazuje vrednost svojega
premoženja, |
- ureja druge lokalne zadeve javnega pomena. |
2. pospešuje: |
- turizem in
turistično-promocijsko dejavnost, |
- kmetijstvo, podjetništvo in obrt, |
- službe socialnega
skrbstva, predšolskega varstva, osnovnega varstva otrok in družine, |
za socialno ogrožene,
invalide in ostarele , |
- vzgojno,
izobraževalno, raziskovalno, informacijsko, dokumentacijsko, društveno
in |
kulturno dejavnost, |
- razvoj športa in
rekreacije. |
3. na področju upravljanja: |
- upravlja občinsko premoženje, |
- upravlja lokalne javne službe, |
- vodi javna in druga podjetja, |
- upravlja občinske javne površine in drugo javno dobro, |
- upravlja z lokalnimi javnimi cestami in javnimi potmi. |
4. s svojimi sredstvi: |
- gradi in vzdržuje lokalne javne ceste in javne poti, |
- pospešuje kulturno, društveno, vzgojno in knjižnično dejavnost, |
- gradi komunalne objekte in naprave,
|
- gradi stanovanja za
socialno ogrožene, |
- zagotavlja delovanje lokalnih javnih služb, |
- zagotavlja delovanje
občinskega sveta, župana in odborov ter občinske uprave ter |
krajevnih skupnosti, |
- zagotavlja sredstva
za izvajanje dejavnosti na področju osnovnega izobraževanja, |
raziskovalne
dejavnosti, kulture, športa, socialnega varstva, otroškega varstva, |
zdravstvenega varstva
in drugih dejavnosti, |
- zagotavlja subvencije
in tekoče transferje v gospodarske javne službe, (komunalna |
dejavnost,
stanovanjska dejavnosti, cestna dejavnost, gospodarjenje s prostorom,
|
druge dejavnosti),
|
- zagotavlja sredstva
za požarno varnost, opravljanje pokopališke, pogrebne in mrliško |
ogledne službe. |
5. vzdržuje: |
- lokalne javne ceste, javne poti, rekreacijske in druge javne površine,
|
- vodovodne in druge energetske komunalne objekte. |
6. s svojimi ukrepi: |
- spodbuja gospodarski razvoj občine, |
- pospešuje razvoj turistične dejavnosti, |
- pospešuje razvoj športa in rekreacije, |
- skrbi za požarno varnost in organizira reševalno pomoč, |
- skrbi za varstvo
zraka, tal, vodnih virov, varstvo pred hrupom ter za urejeno zbiranje |
in odlaganje
odpadkov. |
7. zagotavlja in organizira: |
- pomoč in reševanje za primere elementarnih nesreč, |
- nadzorstvo nad krajevnimi prireditvami, |
- izvensodno poravnavo sporov. |
8. pridobiva in razpolaga: |
- z vsemi vrstami premoženja, |
- pridobiva sredstva za delovanje in razvoj občine. |
9. sklepa: |
- pogodbe o
pridobivanju in odtujitvi premoženja občine, o koncesijah, uporabi
javnih |
dobrin in drugih
razmerjih iz svoje pristojnosti. |
10. uresničuje: |
- naloge s področja
varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter na področju |
obrambe in zaščite. |
11. opravlja: |
- statistično,
evidenčno in analitično funkcijo za svoje potrebe ter za te potrebe |
pridobiva na podlagi
pisne zahteve statistične in evidenčne podatke od pooblaščenih |
organov, |
- za te potrebe na
podlagi pisne zahteve pridobiva od upravljavcev zbirk podatke o |
fizičnih osebah, ki
imajo v občini stalno ali začasno prebivališče in o fizičnih osebah, |
ki imajo v občini
nepremičnine, ter podatke o pravnih osebah, ki imajo sedež ali |
premoženje oziroma
del premoženja v občini. |
11. ČLEN |
Občina opravlja tudi zadeve, ki se nanašajo na: |
- register prebivalstva, prijavno-odjavno službo, matično službo, |
- vodenje evidence volilne pravice, |
- volitve predstavnikov lokalnih interesov v Državni svet, |
- občinsko upravno nadzorstvo, |
- nadzorstvo nad izvajanjem občinskih javnih služb in javnih prireditev, |
- evidenco občinskih zemljišč in drugega premoženja,
|
- ugotavljanje javnega interesa za razlastitev za potrebe občine, |
- določanje pogojev za uporabo stavbnih zemljišč, |
- odločanje o rabi prostora, |
- gasilstvo, kot obvezno lokalno službo, |
- civilno zaščito, opazovanje in obveščanje, |
- varstvo naravne in kulturne dediščine, |
- ukrepe za zaščito okolja, |
- sprejemanje prostorskih izvedbenih aktov, |
- odločanje o namembnosti urbanega prostora, |
- izdajanje lokacijskih in gradbenih dovoljenj, |
- javno zdravstveno službo na primarni ravni ter lekarniško dejavnost, |
- mrliško ogledno službo, |
- določanje komunalnih dejavnosti,
|
- organizacijo dimnikarske službe,
|
- oskrbo naselij s toplotno energijo in plinom iz lokalnih omrežij, |
- odlaganje odpadkov in opravljanje drugih dejavnosti varstva okolja, |
- graditev in vzdrževanje vodovodnih in energetskih objektov, |
- graditev in vzdrževanje lokalnih cest, ulic in trgov, |
- vzdrževanje gozdnih cest po zakonu o gozdarstvu, |
- pospeševanje razvoja kmetijstva in ohranjanje naravne krajine, |
- varstvo zraka, tal, vodnih virov, varstvo pred hrupom,
|
- urejanje lokalnega prometa, |
- določanje pogojev za opravljanje obrti, gostinstva in turizma, |
- določanje kazni za
nepravilno parkiranje, določanje parkirnih površin, načina |
parkiranja, prepoved
parkiranja, |
- predpisovanje prometne ureditve, |
- urejanje lokalnega
potniškega prometa, |
- ustvarjanje pogojev za gradnjo stanovanj, |
- zagotavljanje javne službe za osebno pomoč ter za pomoč na domu, |
- delovanje in
financiranje krajevnih skupnosti. |
12. ČLEN |
Občina predpisuje pod
pogoji, ki jih določa zakon, naslednje davke in druge občinske dajatve: |
- davek od premoženja, |
- davek na dediščine in
darila, |
- davek na dobitke od
iger na srečo |
- davek na promet
nepremičnin, |
- določa najemnine in
zakupnine za oddana zemljišča, stanovanja, lokale in druge |
objekte v lasti
občine, |
- določa pogoje za oddajo in najem objektov in drugega premoženja, |
- določa druge oblike prihodkov v skladu z veljavnimi predpisi. |
3. ORGANI OBČINE |
3.1. Skupne določbe
|
13. ČLEN |
Organi občine so:
občinski svet, župan in nadzorni odbor in drugi organi. Organ občine je
tudi občinska volilna komisija. |
Člani organov občine opravljajo svojo funkcijo praviloma
neprofesionalno. |
14. ČLEN |
Organi občine se volijo
za štiri leta. Sveti krajevnih skupnosti se volijo za štiri leta. |
15. ČLEN |
Delo občinskih organov
je javno. |
Javnost dela se
zagotavlja z obveščanjem javnosti o delu občinskih organov, z
navzočnostjo občanov in predstavnikov javnih občil na sejah občinskega
sveta in občinskih odborov, ter na druge načine, ki jih določa ta Statut
in poslovnik občinskega sveta. |
Občinski svet obvešča
javnost o svojem delu in o delu občinskih odborov. Javnosti niso
dostopni dokumenti in gradiva sveta in drugih občinskih organov, ki so
zaupne narave. O izključitvi javnosti odloča občinski svet. |
16. ČLEN |
Občinski organi so
sklepčni, če je na njihovih sejah navzoča najmanj polovica njihovih
članov. |
3.2. Občinski svet |
17. ČLEN |
Občinski svet je
najvišji organ odločanja v občini. |
Občinski svet ima naslednje pristojnosti: |
- sprejema statut
občine, |
- sprejema odloke in druge občinske akte, |
- sprejema poslovnik za svoje delo, |
- sprejema prostorske plane in druge plane razvoja občine, |
- potrjuje začasne nujne ukrepe,
|
- sprejema občinski proračun in zaključni račun, |
- na predlog župana potrjuje in razrešuje podžupana, |
- imenuje in razrešuje
člane nadzornega odbora ter člane komisij in odborov |
občinskega sveta, |
- imenuje volilne
komisije za občinske volitve, |
- nadzoruje delo
odborov, župana, podžupana in občinske uprave glede izvrševanja |
odločitev občinskega
sveta, |
- določa organizacijo in delovno področje občinske uprave na predlog
župana, |
- imenuje in razrešuje predstavnike občine v sosvetu načelnika upravne
enote, |
- odloča o pridobitvi
in odtujitvi občinskega premoženja, kolikor s statutom občine ali |
z odlokom občinskega
sveta za odločanje o tem ni pooblaščen župan, |
- imenuje in razrešuje
člane sveta za varstvo uporabnikov javnih dobrin, |
- odloča o najemu dolgoročnega posojila, |
- razpisuje referendum, |
- daje pobudo za sklice zborov občanov, |
- določa nadomestilo oziroma plačo župana ter nadomestila članov
občinskega sveta, |
odborov in nadzornega odbora
|
- ustanavlja gospodarske in druge javne zavode ter javne gospodarske
službe, |
- daje koncesije,
|
- določa prispevke za opravljanje komunalnih storitev,
|
- daje soglasje k prevzemu opravljanja državnih nalog, |
- odloča o drugih zadevah, ki jih določa zakon in ta Statut. |
18. ČLEN |
Občinski svet daje tudi
mnenje k imenovanju načelnika upravne enote, ter imenuje in razrešuje
predstavnike občine v sosvetu načelnika upravne enote. |
Občinski svet odloča o
vseh na občino prenesenih pristojnosti iz državne pristojnosti, če zakon
ne določa, da o teh zadevah odloča drug občinski organ. |
19. ČLEN |
Občinski svet ima 16
članov. |
Župan, podžupan, člani
nadzornega odbora ter občinski uradniki in drugi javni uslužbenci v
občini ne morejo biti člani občinskega sveta. |
Člani občinskega sveta praviloma opravljajo svojo funkcijo nepoklicno.
|
Funkcija člana
občinskega sveta tudi ni združljiva s funkcijo načelnika upravne enote
in vodje notranje organizacijske enote v upravni enoti, kot tudi ne z
delom v državni upravni enoti, kot tudi ne z delom v državni upravi na
delovnih mestih, na katerih delavci izvršujejo pooblastila v zvezi z
nadzorstvom, nad zakonitostjo oziroma primernostjo in strokovnostjo dela
organov občine. |
20. ČLEN |
Občinski svet se voli
na podlagi splošne in enake volilne pravice z neposrednim in tajnim
glasovanjem. Volilno pravico imajo državljani, ki imajo v občini stalno
prebivališče. Občinski svet se voli po proporcionalnem načelu. Za
volitve občinskega sveta se občina lahko razdeli na volilne enote, ki
jih določi odlok občinskega sveta. |
21. ČLEN |
Občinski svet se
konstituira po svoji prvi seji. Prvo sejo občinskega sveta skliče
dotedanji predsednik občinskega sveta. Do izvolitve novega predsednika
občinskega sveta vodi sejo najstarejši član sveta. |
22. ČLEN |
Občinski svet izmed
svojih članov izvoli predsednika in podpredsednika sveta. Predsednik
sveta predstavlja občinski svet, ga sklicuje in vodi njegove seje.
|
Podpredsednik sveta
pomaga predsedniku pri njegovem delu in po njegovem pooblastilu opravlja
posamezne zadeve z njegovega delovnega področja, in ga v primeru
odsotnosti nadomešča. |
Strokovno in
administrativno pomoč pri pripravi in vodenju sej občinskega sveta,
njegovih komisij in odborov zagotavlja župan z zaposlenimi v občinski
upravi. |
Občinski svet za
opravljanje teh del lahko imenuje sekretarja občinskega sveta. Če
sekretar opravlja svoje delo na podlagi delovnega razmerja, sklene
delovno razmerje v občinski upravi. |
23. ČLEN |
Kandidate za
predsednika in podpredsednika občinskega sveta prelagajo člani sveta. |
Kandidat je izvoljen z
večino glasov vseh članov sveta. |
Če pri prvem glasovanju
noben kandidat ne dobi zahtevane večine, se glasovanje ponovi. Pri
ponovnem glasovanju se glasuje o tistih dveh kandidatih, ki sta pri
prvem glasovanju dobila največ glasov. |
Predsednik sveta je
lahko razrešen na predlog članov sveta. Predsednik je razrešen, če za
predlog za razrešitev glasuje večina vseh članov sveta. |
Na enak način kot predsednik se voli in razrešuje tudi podpredsednik
sveta. |
23a. ČLEN |
Članu občinskega sveta
preneha mandat : |
- če izgubi volilno pravico, |
- če postane trajno nezmožen za opravljanje funkcije, |
- če je s pravnomočno
sodbo obsojen na nepogojno kazen zapora, daljšo od šest |
mesecev, |
- če v treh mesecih po
potrditvi mandata ne preneha opravljati dejavnosti, ki ni |
združljiva s
funkcijo člana občinskega sveta, |
- če nastopi funkcijo
ali začne opravljati dejavnost, ki ni združljiva s funkcijo člana |
občinskega sveta, |
- če odstopi. |
Članu občinskega sveta
preneha mandat z dnem, ko občinski svet ugotovi, da so nastali razlogi
iz prejšnjega odstavka. |
Ne glede na določbo 30.
člena zakona o lokalnih volitvah, v primerih prenehanja funkcije zaradi
razlogov iz prve do pete alinee prvega odstavka tega člena, nadomesti
člana občinskega sveta, ki mu preneha funkcija, naslednji kandidat z
liste kandidatov. Če takega kandidata ni, ga nadomesti kandidat z
istoimenske liste v volilni enoti, v kateri je imela lista največji
ostanek glasov v razmerju do količnika v volilni enoti. |
24. ČLEN |
Občinski svet se
sestaja na sejah, ki jih sklicuje predsednik občinskega sveta na lastno
pobudo, mora pa jih sklicati na zahtevo sveta, odbora, nadzornega odbora
ali na zahtevo najmanj četrtine članov. |
Predsednik mora
sklicati sejo občinskega sveta na zahtevo župana. |
Predsednik mora
sklicati sejo sveta najmanj enkrat v treh mesecih. |
Dnevni red sveta
predlaga predsednik sveta na lastno pobudo ali na predlog najmanj
četrtine članov sveta. |
Dnevni red lahko
predlagajo tudi vsi tisti, ki imajo pravico zahtevati sklic sveta,
skupaj, z zahtevo za sklic seje. O sprejemu dnevnega reda odloči svet. |
Na vsaki seji
občinskega sveta mora biti določen čas, rezerviran za vprašanja, ki jih
postavljajo člani sveta predstavnikom občinskih odborov in županu, ter
odgovore nanje. Župan poroča svetu o svojih aktivnostih med obema
sejama. |
25. ČLEN |
Seje občinskega sveta
so javne. |
Če to terja javni interes, lahko svet sklene, da se javnost izključi. |
Župan mora biti obvezno prisoten na seji občinskega sveta. |
Člani občinskih odborov
imajo pravico prisostvovati sejam občinskega sveta. |
26. ČLEN |
Občinski svet veljavno sklepa, če je na seji navzoča večina njegovih
članov. |
Občinski svet sprejema
odločitve z večino navzočih članov, razen, če zakon ali ta Statut določa
drugačno večino. |
Glasovanje je javno. Tajno se glasuje le, kadar tako določa zakon ali ta
Statut in kadar tako zahteva najmanj četrtina članov sveta. |
27. ČLEN |
Občinski svet ima svoj
poslovnik, s katerim podrobneje ureja način dela, postopek odločanja in
razmerja do drugih občinskih organov. |
Svet sprejema poslovnik z dvotretjinsko večino navzočih članov. |
3.3. Občinski odbori
|
28. ČLEN |
Občinski svet lahko z odlokom ustanovi občinske odbore: |
- za prostorsko planiranje in varstvo okolja, |
- za gospodarstvo, podjetništvo in obrt, |
- za turizem, |
- za komunalo in infrastrukturo, |
- za kmetijstvo in gozdarstvo, |
- za šolstvo, kulturo in šport |
- za vloge in pritožbe |
- za zdravstvo, socialno varstvo in skrbstvo, |
- ter druge odbore, |
in komisije: |
- za statut, poslovnik in lokalno samoupravo, |
- za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, |
- za notranjo varnost in obrambo, ter druge komisije. |
29. ČLEN |
Občinske odbore in
komisije vodijo člani občinskega sveta. Administrativne in druge
strokovne posle za odbore in komisije opravlja sekretar ali drugi
strokovni delavec občine. V odloku o ustanovitvi odbora morajo biti
opredeljene naloge in roki za izvedbo. |
30. ČLEN |
Občinski odbor in
komisija lahko opravlja zadeve, ki mu jih poveri občinski svet iz svoje
pristojnosti. |
Občinski svet sprejme
odločitev o poveritvi zadev v odločanje občinskemu odboru z
dvotretjinsko večino navzočih članov. Komisije in odbori v okviru
svojega delovnega področja v skladu s statutom občine in poslovnikom
občinskega sveta obravnavajo zadeve iz pristojnosti občinskega sveta in
dajejo občinskemu svetu mnenja in predloge. |
31. ČLEN |
Na predlog najmanj
četrtine svojih članov lahko občinski svet izreče nezaupnico občinskemu
odboru ali komisiji. |
32. ČLEN |
Predsednika občinskega
odbora in komisije imenuje občinski svet izmed članov sveta.
|
Člane občinskega odbora
potrdi občinski svet z večino glasov vseh članov sveta. |
Komisija za mandatna
vprašanja, volitve in imenovanja predloži svetu listo kandidatov za
člane občinskih odborov iz vrst občanov. Kandidate lahko predlagajo
člani sveta, politične stranke, strokovna in interesna združenja
občanov, sveti krajevnih skupnosti in občani. |
33. ČLEN |
Mandat članov
občinskega odbora in komisije je praviloma vezan na mandatno dobo sveta. |
3.4. Nadzorni odbor |
34. ČLEN |
Nadzorni odbor ima tri člane in opravlja naslednje naloge: |
- opravlja nadzor nad razpolaganjem s premoženjem občine,
|
- nadzoruje namenskost in smotrnost porabe sredstev občinskega
proračuna, |
- nadzoruje finančno poslovanje uporabnikov proračunskih sredstev. |
Nadzorni odbor najmanj dvakrat letno poroča občinskemu svetu o svojih
ugotovitvah. |
35. ČLEN |
Člane nadzornega odbora imenuje občinski svet.
|
Člani nadzornega odbora
so imenovani na podlagi liste kandidatov z večino glasov vseh članov
občinskega sveta. Listo kandidatov predlaga mandatna komisija občinskega
sveta na podlagi predlogov članov občinskega sveta, političnih strank,
strokovnih in interesnih združenj občanov, svetov krajevnih skupnosti in
občanov. |
Člani nadzornega odbora
ne morejo biti člani občinskega sveta, delavci občinske uprave ter člani
poslovodstev organizacij, ki so uporabniki proračunskih sredstev.
|
3.5. ŽUPAN |
36. ČLEN |
Občina ima župana in podžupana. |
Župan je izvoljen na
neposrednih volitvah, podžupana pa potrdi občinski svet na predlog
župana, z večino glasov članov sveta. |
Mandatna doba župana
traja štiri leta. |
Glede prenehanja
mandata župana se smiselno uporabljajo določbe 23a. člena tega Statuta. |
Župan lahko opravlja
svojo funkcijo poklicno. |
36a. ČLEN |
Funkciji župana in
podžupana nista združljivi s funkcijo članov občinskega sveta in članov
nadzornega odbora ter delom v občinski upravi, kot tudi ne s funkcijami
in deli iz 19. člena tega Statuta. |
Če je član občinskega
sveta izvoljen za župana, mu preneha mandat člana občinskega sveta.
|
Če je član občinskega
sveta imenovan za podžupana, v času opravljanja te funkcije ne more
opravljati funkcije člana občinskega sveta. V tem času opravlja funkcijo
člana občinskega sveta naslednji kandidat iz liste kandidatov. |
Če takega kandidata ni,
opravlja funkcijo člana občinskega sveta kandidat iz istoimenske liste v
volilni enoti, v kateri je imela lista največji ostanek glasov v
razmerju do količnika v volilni enoti. |
37. ČLEN |
Župan opravlja naslednje naloge: |
- predstavlja in zastopa občino, |
- skrbi in odgovarja za izvajanje odločitev občinskega sveta, |
- predlaga občinskemu svetu v sprejem proračun občine in zaključni račun
proračuna, |
- predlaga odloke in
druge akte iz pristojnosti občinskega sveta, ter skrbi za izvajanje |
odločitev občinskega
sveta, |
- skrbi za objavo statuta, odlokov in drugih splošnih aktov občine, |
- vodi, nadzoruje in usmerja delo občinske uprave, |
- opravlja druge zadeve, ki jih določa zakon in ta Statut. |
Občinski svet lahko
določi, da bo določene naloge iz pristojnosti občinskega sveta opravljal
župan. Če predsednik občinskega sveta na predlog župana ne skliče seje v
roku enega meseca od podanega predloga, jo lahko skliče župan. |
Župan imenuje v skladu
z načrtom delovnih mest občinske uprave: višje upravne, upravne in
strokovno tehnične delavce. |
38. ČLEN |
Župan mora zadržati
izvajanje nezakonite odločitve občinskega sveta. Če to stori, mora
navesti razloge za zadrževanje take odločitve. Če se odločitev sveta
nanaša na zadeve, ki je bila z zakonom poverjena občini, mora župan
opozoriti pristojno ministrstvo na nezakonitost oziroma neprimernost
odločitve. |
39. ČLEN |
Župan ima dolžnost, da
se udeležuje sej občinskega sveta in pravico, da se udeležuje sej
občinskih odborov, sej nadzornega odbora pa le na njegovo povabilo. |
40. ČLEN |
Podžupan pomaga županu
pri njegovem delu. Župan lahko pooblasti podžupana za opravljanje
posameznih nalog iz svoje pristojnosti. |
V primeru odsotnosti
ali zadržanosti, župana nadomešča podžupan oziroma po pooblastilu
namestnik. |
3.6. Organi krajevnih skupnosti |
41. ČLEN |
Organi krajevne
skupnosti so svet krajevne skupnosti in ostali organi. Svet volijo
volivci s stalnim prebivališčem v krajevni skupnosti za dobo trajanja
mandata občinskega sveta. |
Krajevna skupnost ima svoj statut, ki je v skladu s Statutom občine. |
42. ČLEN |
Svet krajevne skupnosti
odloča o vseh zadevah v okviru nalog, ki jih samostojno opravlja
krajevna skupnost. |
Svet daje mnenje
občinskemu svetu, odborom, nadzornemu odboru in županu o vseh zadevah,
ki se nanašajo na interese krajevne skupnosti, zlasti pa o zadevah, ki
se nanašajo na občinski proračun, na razvoj občine in na prostorsko
ureditev občine. |
Svet krajevne skupnosti
lahko zahteva od občinskega sveta, da ponovno obravnava in odloči o
spremembi statuta ali o odloku, s katerim je uredil zadevo iz prejšnjega
odstavka. To zahtevo lahko svet poda najkasneje v 7 dneh od sprejema
takega akta. Odločitev o taki zahtevi sprejme občinski svet z večino
vseh članov sveta. |
Glede načina dela sveta
krajevne skupnosti se smiselno uporabljajo določbe tega Statuta, ki
urejajo način dela občinskega sveta. Svet podrobneje uredi način svojega
dela s poslovnikom. |
43. ČLEN |
Svet krajevne skupnosti izvoli izmed sebe predsednika in podpredsednika. |
3.7. Neposredne oblike odločanja
občanov |
44. ČLEN |
Neposredne oblike odločanja občanov o lokalnih zadevah so: |
- zbor občanov, referendum in ljudska iniciativa. |
45. ČLEN |
Zbor občanov se lahko skliče za vso občino ali pa za eno ali več
krajevnih skupnosti. |
46. ČLEN |
Zbor občanov skliče
župan na lastno pobudo, na pobudo občinskega sveta ali na zahtevo
najmanj pet odstotkov volivcev v občini, zbor občanov v krajevni
skupnosti pa tudi na pobudo najmanj pet odstotkov volivcev v tej
skupnosti ali na pobudo njenega sveta. |
Zbor občanov v krajevni
skupnosti lahko skliče tudi svet krajevne skupnosti. O tem mora svet
krajevne skupnosti obvestiti župana. |
47. ČLEN |
Zbor občanov v občini:
|
- razpravlja o povezovanju z drugimi občinami v širše samoupravne
lokalne skupnosti, |
- razpravlja o lokalni problematiki,
|
- razpravlja o delu občinskega sveta, župana in drugih občinskih
organov, |
- razpravlja o poročilih občinskih organov o njihovem delu, |
- razpravlja o spremembah območja občine, |
- daje mnenja o zadevah iz prejšnjih alinej. |
48. ČLEN |
Zbor občanov v krajevni skupnosti: |
- razpravlja o problematiki v svoji skupnosti, |
- razpravlja o delu svojega sveta oziroma o njegovem poročilu, |
- razpravlja o delu občinskih organov z vidika interesov svoje
skupnosti, |
- daje mnenja o zadevah iz prejšnjih alinej. |
49. ČLEN |
Občinski svet lahko o
kakšnem svojem aktu ali drugi odločitvi razpiše referendum na lastno
pobudo, mora pa ga razpisati, če to zahteva najmanj deset odstotkov
volivcev v občini. |
Pravico glasovati na
referendumu imajo vsi občani, ki imajo pravico voliti člane občinskega
sveta. |
Odločitev na
referendumu je sprejeta, če zanjo glasuje večina volivcev, ki so
glasovali. |
Referendum je veljaven, če se ga je udeležila najmanj polovica volivcev
z območja, za katerega je bil referendum razpisan. |
50. ČLEN |
Postopek za izvedbo
referenduma vodijo organi, ki vodijo lokalne volitve. |
Glede glasovanja na
referendumu in drugih vprašanj, ki niso urejena v tem statutu, veljajo
določbe zakona o referendumu in ljudski iniciativi, na njegovi podlagi
pa se smiselno uporabljajo tudi določbe zakona o lokalnih volitvah. |
51. ČLEN |
Občinski svet lahko razpiše svetovalni referendum o posameznih
vprašanjih posebnega pomena, da se ugotovi volja občanov. |
Svetovalni referendum
se lahko razpiše za vso občino ali za njen del. |
Svetovalni referendum se mora razpisati na zahtevo najmanj pet odstotkov
volilcev v občini oziroma v krajevni skupnosti. |
Svetovalni referendum ne zavezuje občinskih organov. |
Glede izvedbe svetovalnega referenduma se smiselno uporabljajo določbe
49. in 50. člena tega statuta . |
52. ČLEN |
Najmanj pet odstotkov
volivcev v občini lahko zahteva izdajo ali razveljavitev splošnega akta
ali druge odločitve iz pristojnosti občinskega sveta oziroma drugih
občinskih organov. |
Če se zahteva nanaša na
razveljavitev splošnega akta občinskega sveta, mora ta obravnavo zahteve
uvrstiti na prvo naslednjo sejo, o njej pa odločiti najkasneje v treh
mesecih. |
Če se zahteva nanaša na
druge odločitve občinskih organov, mora pristojni organ o njej odločiti
najkasneje v enem mesecu. |
Glede postopka vložitve
zahteve iz prvega odstavka tega člena se smiselno uporabljajo določbe
zakona o referendumu in ljudski iniciativi, ki urejajo ljudsko
iniciativo. |
4. OBČINSKA UPRAVA |
4.1. Organizacija občinske uprave
|
53. ČLEN |
Organizacija občinske
uprave je na predlog župana določena s tem statutom. Župan lahko
predlaga spremembo organizacije občinske uprave, določene s tem
statutom. Sistematizacijo delovnih mest v občinski upravi določi župan. |
O imenovanju oziroma
sklenitvi delovnega razmerja zaposlenih v občinski upravi odloča župan
oziroma po njegovem pooblastilu tajnik občinske uprave.
|
54. ČLEN |
Občinsko upravo vodi župan |
Župan je za izvajanje
občinskih predpisov in odločitev občinskega sveta odgovoren svetu.
|
Za neposredno izvajanje
nalog uprave skrbi tajnik občinske uprave, ki ga na predlog župana
imenuje občinski svet. |
Člani občinskega sveta,
župan, podžupan in tajnik občine so občinski funkcionarji. |
Župan lahko pooblasti
tajnika za podpisovanje določenih aktov poslovanja. |
55. ČLEN |
Naloge občinske uprave upravlja: |
- občinski urad v
okviru katerega se lahko ustanovijo oddelki za izvajanje določenih nalog
uprave in krajevni uradi v krajevnih skupnostih. |
Urad opravlja vse
upravne zadeve iz pristojnosti občinske uprave, razen tistih za katere
so ustanovljeni oddelki. Občinska uprava zagotavlja opravljanje
informacijske dejavnosti na svojem območju. |
Posamezne naloge se
lahko poverijo v izvajanje tudi službam, organiziranim za več občin. |
56. ČLEN |
Za delo urada je tajnik
odgovoren županu. |
57. ČLEN |
Upravne naloge občinske
upravne opravljajo tajnik, višji upravni, upravni in strokovno tehnični
delavci. |
58. ČLEN |
Za zaposlene v občinski
upravi se uporabljajo predpisi o delovnih razmerjih in plačah, ki
veljajo za delavce v državni upravi. Pri tem se lahko za delavno mesto
tajnika občinske uprave določi količnik za določitev osnovne plače
največ v višini, ki ne dosega količnika delovnega mesta načelnika
upravne enote. |
59. ČLEN
|
Občinska uprava
izvršuje odloke, odredbe, pravilnike in navodila, ki jih izdajata
občinski svet in župan po pooblastilu sveta. |
Uprava izvršuje tudi
zakone in druge predpise države, kadar občinska uprava v skladu z
zakonom odloča o upravnih stvareh iz državne pristojnosti. |
60. ČLEN |
Posamične akte iz
izvirne pristojnosti občine izdaja tajnik, ki lahko pooblasti delavce
upravne, ki izpolnjujejo zakonske pogoje delavce uprave, ki izpolnjujejo
zakonske pogoje za opravljanje posameznih dejanj v postopku ali za
vodenje celotnega postopka in za odločanje v upravnih stvareh. |
Osebe, iz prejšnjega
odstavka odločajo tudi o upravnih stvareh iz prenesene državne
pristojnosti in na podlagi javnih pooblastil, če ni z zakonom drugače
določeno. |
61. ČLEN |
V upravnem postopku o
upravnih stvareh iz občinske in prenesene državne pristojnosti odločajo
uradne osebe po zakonu o splošnem upravnem postopku in po posebnih
postopkih določenih z zakonom. |
62. ČLEN |
Tajnik skrbi in je
odgovoren za dosledno izvajanje zakona o splošnem upravnem postopku in
drugih predpisih o upravnem postopku. |
Župan mora zagotoviti
vodenje evidence o upravnih stvareh v skladu s predpisom Ministrstva za
notranje zadeve. |
63. ČLEN |
O upravnih stvareh iz
občinske izvirne pristojnosti lahko odloča samo uradna oseba, ki je
pooblaščena za opravljanje teh zadev in ima višjo ali visoko strokovno
izobrazbo in opravljen preizkus strokovne usposobljenosti za dejanja v
upravnem postopku, v skladu s posebnim zakonom. Ob teh pogojih lahko na
prvi stopnji v enostavnih stvareh odloča tudi uradna oseba, ki ima
srednjo strokovno izobrazbo. |
Če župan nima ustrezne
strokovne izobrazbe za opravljanje dejanj v upravnem postopku, mora
postopek do izdaje odločbe voditi uradna oseba, ki izpolnjuje pogoje za
vodenje upravnega postopka po zakonu in tem Statutu. Administrativna
dela v organih in službah občine lahko opravljajo delavci s srednjo
strokovno izobrazbo. |
64. ČLEN |
O pritožbah zoper
posamične akte iz izvirne pristojnosti občinske uprave odloča župan.
Zoper odločitev župana je dopusten upravni spor. |
O pritožbah zoper
posamične akte, ki jih v zadevah iz državne pristojnosti in na podlagi
javnih pooblastil na prvi stopnji izdaja občinska uprava, odloča
ministrstvo, pristojno za ustrezno področje, oziroma njegov organ v
sestavi. |
65. ČLEN |
O izločitvi župana
odloča občinski svet. |
O izločitvi tajnika odloča župan. |
O izločitvi uradne
osebe odloča župan, če pa upravo vodi po pooblastilu župana tajnik,
odloča o izločitvi uradnih oseb tajnik. |
4.2. Nadzor nad zakonitostjo dela
uprave |
66. ČLEN |
Ministrstvo vsako na
svojem področju, nadzoruje zakonitost splošnih in posamičnih aktov, ki
jih iz svoje izvirne pristojnosti izdajajo župan, občinski svet in
pooblaščeni delavci občinske uprave. |
V zadevah, ki jih na
organe občine prenese država, opravljajo pristojna ministrstva tudi
nadzorstvo nad primernostjo in strokovnostjo njihovega dela. |
Pri izvajanju
nadzorstva po prejšnjem odstavku lahko pristojno ministrstvo predpiše
organizacijo služb za izvajanje nalog iz državne pristojnosti in pogoje
za opravljanje nalog na teh delovnih mestih ter daje obvezna navodila
za opravljanje nalog iz državne pristojnosti. |
67. ČLEN
|
Občani lahko opozorijo
pristojno ministrstvo, ki nadzoruje delo občinske uprave, naj ukrepa po
zakonu o upravi, če ugotovi, da uprava, župan ali občinski svet pri
odločanju ne ravnajo v skladu z zakonom, statutom in drugimi zakonitimi
predpisi |
5. OBČINSKE JAVNE SLUŽBE |
68. ČLEN |
Občina praviloma organizira javne službe na naslednjih področjih: |
- oskrba s pitno vodo, |
- odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih in padavinskih voda, |
- ravnanje s komunalnimi odpadki, |
- odlaganje ostankov komunalnih odpadkov, |
- javna snaga in čiščenje javnih površin,
|
- urejanje javnih poti, gozdnih cest, površin za pešce in zelenih
površin, |
- pregledovanje, nadzorovanje in čiščenje kurilnih naprav, dimnih vodov
in zračnikov zaradi varstva zraka. |
69. ČLEN |
Občina skrbi tudi za:
|
- javno razsvetljavo, |
- plakatiranje in okraševanje naselij, |
- urejanje pokopališč, ter pokopališko in pogrebno dejavnost, |
- urejanje lokalnih in nekategoriziranih cest, |
- deratizacijo in dezinfekcijo. |
70. ČLEN |
Za izvajanje nalog iz
prejšnjih dveh členov ustanavlja občina javna podjetja in javne
gospodarske zavode, podeljuje koncesije in oblikuje režijske obrate v
okviru občinske uprave. |
Občina lahko ustanovi tudi druga javna podjetja za druge interesne
dejavnosti. |
71. ČLEN |
Občinski svet z odlokom
o gospodarskih javnih službah določi vrste javnih služb ter načine in
oblike njihovega izvajanja. |
Občinski svet z odlokom
ustanovi posamezno javno podjetje ali posamezni javni zavod. |
6. PREMOŽENJE IN FINANCIRANJE
OBČINE |
72. ČLEN |
Premoženje občine
sestavljajo nepremičnine in premične stvari v lastni občine, denarna
sredstva in pravice. Občina mora s premoženjem gospodariti kot dober
gospodar. Občinski svet odloča o pridobitvi in odtujitvi premičnin in
nepremičnin. |
Odsvojitev delov
premoženja občine je dopustna le proti plačilu, ki postane del
premoženja občine, razen če se del premoženja podari za humanitarne,
znanstveno-raziskovalne in druge tovrstne namene. |
Odsvojitev nepremičnin
je možna le, če se zanjo opredeli dve tretjini članov občinskega sveta.
|
73. ČLEN |
Občina pridobiva
prihodke iz lastnih virov in iz davkov, taks, pristojbin in drugih
dajatev v skladu z zakonom, ter sredstev države in iz zadolžitev. |
74. ČLEN
|
Prihodki in izdatki za
posamezne namene financiranja javne porabe so zajeti v proračunu občine. |
Proračun občine
sestavljata bilanca prihodkov in odhodkov ter račun financiranja.
|
V bilanci prihodkov in
odhodkov se izkazujejo načrtovani prihodki iz davkov, taks, pristojbin,
drugih dajatev in drugi dohodki od upravljanja in razpolaganja z
občinskim premoženjem in načrtovani odhodki. |
V računu financiranja
se izkaže odplačevanje dolgov in zadolževanje občine. |
Občina sprejema
proračun in zaključni račun za posamezno leto z odlokom. |
75. ČLEN |
Za izvrševanje
proračuna je odgovoren župan občine, če ni z odlokom občine drugače
določeno. |
76. ČLEN |
Če se zaradi
neenakomernega pritekanja prihodkov proračuna izvrševanje proračuna ne
more uravnovesiti, se lahko za začasno kritje odhodkov uporabljajo
sredstva rezerve občine ali najame posojilo največ 5% sprejetega
proračuna, ki mora biti odplačano do konca proračunskega leta. O najetju
posojila odloča župan. |
77. ČLEN |
Občina se sme
zadolževati z izdajo vrednostnih papirjev ali z najetjem posojil.
|
Občina izda vrednostne
papirje v skladu z zakonom. |
Občina se ne sme zadolževati v tujini, razen na podlagi zakona. |
78. ČLEN |
Občina se lahko zadolži
le za financiranje investicija v infrastrukturne objekte in naprave,
namenjene za opravljanje gospodarskih in drugih javnih služb.
|
O zadolžitvi odloča občinski svet.
|
O zadolžitvi občina
obvesti Ministrstvo za finance v osmih dneh po sprejetju odločitve. |
79. ČLEN |
Javna podjetja in javni
zavodi, katerih ustanoviteljica je občina, se smejo zadolževati le s
soglasjem ustanovitelja. |
O soglasju odloča občinski svet.
|
Občina sme dajati
poroštvo za izpolnitev obveznosti javnih podjetja in javnih zavodov,
katerih ustanoviteljica je, vendar največ do 5% zagotovljene porabe v
letu, v katerem se daje poroštvo. |
80. ČLEN
|
Prihodki občine za financiranje zagotovljene porabe so: |
- davek na dediščine in darila, |
- davek na dobitke iger na srečo,
|
- davek na promet nepremičnin, |
- upravne takse,
|
- posebna taksa za uporabo igralnih avtomatov zunaj igralnic,
|
- dotacije iz državnega proračuna. |
Prihodki iz prejšnjega
odstavka pripadajo občini v višini, ki je določena z zakonom o njihovi
uvedbi. Za financiranje zagotovljene porabe pripada občini tudi del
dohodkov dohodnine, v višini določeni z zakonom. |
81. ČLEN |
Prihodki občine za financiranje drugih nalog so: |
- davek od premoženja, |
- nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča, |
- turistična taksa, |
- krajevne takse,
|
- komunalne takse, |
- pristojbine, |
- rente,
|
- odškodnina zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča in
gozda, |
- sklad stavbnih zemljišč, |
- prihodki uprave, |
- odškodnine in nadomestila za degradacijo prostora in onesnaževanja
okolja, |
- drugi prihodki določeni z drugimi akti. |
Prihodki iz prejšnjega
odstavka pripadajo občini v višini, ki je določena v aktu o njihovi
uvedbi. |
Ne glede na določbe
prejšnjega odstavka lahko občinski svet predpiše, da se davek od
premoženja plačuje v višini, ki je do petkrat večja od višine, ki je
določena z zakonom. |
82. ČLEN |
Finančno poslovanje izvršuje knjigovodska služba. |
Delo knjigovodske službe nadzorujejo župan, tajnik in nadzorni odbor. |
7. SPLOŠNI IN POSAMIČNI AKTI OBČINE |
7.1. Splošni akti občine |
83. ČLEN |
Občinski svet sprejme
statut občine in poslovnik za delo občinskega sveta. |
Občinski svet sprejme
odloke, odredbe, pravilnike in navodila kot splošne pravne akte. |
Občinski odbor sprejme
poslovnik za svoje delo in predlaga sprejem pravilnikov iz svojega
področja občinskemu svetu. |
Občinski svet sprejema
prostorske in druge plane razvoja občine, občinski proračun, ter
zaključni račun in premoženjsko bilanco občine. |
84. ČLEN |
Statut je temeljni
splošni akt občine, ki ga sprejme svet z dvotretjinsko večino glasov
vseh članov občinskega sveta. |
85. ČLEN |
S poslovnikom, ki ga
sprejme občinski svet z dvotretjinsko večino navzočih članov, se uredi
organizacija in način dela občinskega sveta ter uresničevanje pravic in
dolžnosti članov občinskega sveta. |
86. ČLEN |
Z odlokom ureja občina
na splošni način zadeve iz svoje pristojnosti, ustanovlja organe
občinske uprave in določa način njihovega dela ter ustanavlja javne
službe. Z odlokom ureja občina tudi zadeve iz prenesene pristojnosti,
kadar je tako določeno z zakonom. |
87. ČLEN
|
Z odredbo občina uredi
določene razmere, ki imajo splošen pomen ali odreja način ravnanja v
takih razmerah. |
88. ČLEN |
S pravilnikom se
razčlenijo posamezne določbe statuta ali odloka v proces njunega
izvrševanja. |
89. ČLEN |
Z navodilom se lahko
podrobneje predpiše način dela organov občinske uprave pri izvrševanju
določb statuta ali odloka. |
90. ČLEN
|
|
S proračunom občine se
razporedijo vsi prihodki in izdatki za posamezne namene financiranja
javne porabe v občini. |
Občinski proračun se
sprejme za proračunsko leto, ki se začne in konča hkrati s proračunskim
letom za državni proračun. |
Občinski proračun je
sprejet, če zanj glasuje večina članov občinskega sveta. |
7.2. Postopek za sprejem odloka
|
91. ČLEN |
Odlok lahko predlaga
vsak član občinskega sveta, župan, občinski odbor, svet krajevne
skupnosti ali najmanj pet odstotkov volivcev v občini. |
Predlog odloka pošlje
predlagatelj predsedniku občinskega sveta. |
92. ČLEN |
Predlog odloka mora
vsebovati naslov odloka, uvod , besedilo členov in obrazložitev.
|
Uvod obsega razloge za
sprejem odloka, oceno stanja, cilje in načela odloka ter oceno finančnih
in drugih posledic, ki jih bo imel sprejem odloka. |
93. ČLEN |
Predlagatelj določi
svojega predstavnika, ki bo sodeloval v obravnavah predloga odloka na
sejah občinskega sveta. Župan lahko sodeluje v vseh obravnavah predloga
odloka na sejah občinskega sveta, tudi kadar on ni predlagatelj. |
94. ČLEN |
|
Predsednik občinskega
sveta pošlje predlog odloka članom občinskega sveta in županu, kadar ta
ni predlagatelj odloka, najmanj 7 dni pred dnem, določenim za sejo
sveta na kateri bo obravnavan predlog odloka. |
Občinski svet
razpravlja o predlogu odloka na dveh obravnavah. |
95. ČLEN |
V prvi obravnavi
predloga odloka se razpravlja o razlogih, ki zahtevajo sprejem odloka
ter o ciljih in načelih ter temeljnih rešitvah osnutka odloka. V drugi
obravnavi razpravlja občinski svet po vrstnem redu o vsakem členu
predloga odloka in o naslovu odloka. Ko občinski svet konča razpravo o
posameznem členu predloga odloka, člani občinskega sveta o njem
glasujejo. Na koncu člani občinskega sveta glasujejo še o naslovu odloka
in o predlogu odloka v celoti. |
96. ČLEN |
Kadar to zahtevajo
izredne potrebe občine, naravne nesreče ali kadar gre za manj pomembne
spremembe odlokov, lahko občinski svet sprejme odlok po hitrem postopku. |
Pri hitrem postopku se združita prva in druga obravnava predloga odloka
na isti seji. |
Pri hitrem postopku je
mogoče predlagati amandmaje na sami seji vse do konca obravnave predloga
odloka. |
O uporabi hitrega
postopka odloči občinski svet na začetku seje pri določanju dnevnega
reda. Hitri postopek lahko predlaga vsak predlagatelj odloka. |
97. ČLEN |
V drugi obravnavi
predloga odloka predlagajo njegove spremembe in dopolnitve člani
občinskega sveta in predlagatelj z amandmaji. |
Župan lahko predlaga
amandmaje tudi, kadar ni sam predlagatelj z amandmaji tudi, kadar ni sam
predlagatelj odloka. |
Amandma mora biti
predložen članom občinskega sveta najmanj tri dni pred dnem, določenim
za sejo občinskega sveta, na kateri bo obravnavan predlog odloka, h
kateremu je predlagan amandma. |
Na sami seji lahko
predlaga amandma najmanj ena četrtina članov občinskega sveta.
|
98. ČLEN |
Amandma, člen odloka.
naslov odloka in odlok v celoti je sprejet, če zanj na seji občinskega
sveta, glasuje večina članov sveta. |
99. ČLEN
|
O predlogih drugih
splošnih aktov, razen občinskega proračuna, razpravlja in odloča
občinski svet na eni obravnavi. |
100. ČLEN |
|
Statut, odloki in drugi
splošni akti občine morajo biti objavljeni v Uradnem vestniku Gorenjske
in pričnejo veljati 15. dan po objavi (če ni v njih drugače določeno).
|
7.3. Posamični akti občine
|
101. ČLEN |
Posamični akti občine
so odločbe in sklepi. |
S posamičnimi akti -
sklepom ali odločbo - odloča občina o upravnih stvareh iz lastne
pristojbine in iz prenesene državne pristojnosti. |
O upravnih stvareh iz občinske pristojnosti odloča na prvi stopnji
občinska uprava, na drugi stopnji pa župan, če ni z zakonom drugače
določeno. |
102. ČLEN |
Organi občine odločajo
o pravicah in dolžnostih posameznikov in pravnih oseb ter o njihovih
pravnih koristih v upravnih stvareh v upravnem postopku. |
O pritožbah zoper
posamične akte, ki jih izdajo organi občinske uprave v upravnem postopku
odloča na drugi stopnji župan. |
O pritožbah zoper
posamične akte izdane v upravnih stvareh iz prenesene pristojnosti,
odloča državni organ, ki ga določi zakon. |
O zakonitostih
dokončnih posamičnih aktov občinskih organov odloča v upravnem sporu
pristojno sodišče. |
8. VARSTVO OBČINE V RAZMERJU DO DRŽAVE IN ŠIRŠIH LOKALNIH SKUPNOSTI
|
103. ČLEN |
Občinski svet ali župan
lahko vloži zahtevo za presojo ustavnosti in zakonitosti predpisov
države, s katerimi se posega v ustavni položaj in v pravice občine
oziroma , če s predpisi pokrajine, brez pooblastila oziroma soglasja
občine, posega v njene pravice v njene pravice. |
104. ČLEN |
Občinski svet ali župan
lahko začneta pred ustavnim sodiščem spor o pristojnosti, če Državni
zbor ali vlada s svojimi predpisi urejata razmerja, ki so po ustavi in
zakonih v pristojnosti občine. Enako lahko postopa, če pokrajina ali
druga občina posega v njeno pristojnost. |
105. ČLEN
|
Župan oziroma občinski
odbor po pooblastilu občinskega sveta lahko kot stranka v upravnem sporu
spodbijata konkretne upravne akte in ukrepe, s katerimi državni organi
izvršujejo oblastni nadzor. Upravni spor lahko sprožita tudi, če osebe
javnega in zasebnega prava z dokončnimi upravnimi akti uveljavljajo
pravice na škodo javnih koristi občine. |
106. ČLEN |
Župan lahko vstopi v
upravni ali sodni postopek kot stranka ali kot stranski intervent, če bi
lahko bile v teh postopkih, oziroma, če so z že izdanimi akti prizadete
pravice in koristi občine, določene z ustavo in zakoni. |
107. ČLEN |
Občinski odbori so
dolžni za potrebe občinskega sveta oblikovati mnenje glede
pripravljajočih se predpisov, ki se tičejo koristi občine in pokrajine.
Na tej podlagi oblikuje občinski svet svoje mnenje, ki ga pošlje
Državnemu zboru. |
Občina odloča s posamičnimi akti o upravnih stvareh in to: |
- o upravnih stvareh iz svoje izvirne pristojnosti, |
- o upravnih stvareh iz prenesene državne pristojnosti,
|
- o upravnih stvareh na podlagi javnih pooblastil. |
9. POVEZOVANJE OBČINE V POKRAJINE
IN DRUGO SODELOVANJE |
108. ČLEN |
Občina KRANJSKA GORA se
lahko poveže z drugimi sosednjimi občinami v širšo lokalno skupnost
zaradi uresničevanja skupnih koristi svojega prebivalstva. |
Pokrajina se ustanovi,
spremeni ali ukine z zakonom na podlagi odločitev občinskih svetov,
sprejetih z dvotretjinsko večino vseh članov. O odločitvi občinskega
sveta se lahko izvede referendum. Odločitev o vključitvi občine v
pokrajino je na referendumu sprejeta, če se zato odloči večina volivcev,
ki so glasovali. |
109. ČLEN
|
Občinski svet lahko z
dvotretjinsko večino navzočih članov sklene, da se občina poveže v
skupnost ali zvezo dveh ali več občin, če je to koristno za urejanje in
opravljanje zadev širšega pomena, pomembnih za občino. Če zahteva večina
navzočih članov občinskega sveta, se lahko o takem povezovanju izvede
razprava med občani in ugotovi njihova volja. |
10. KONČNE DOLOČBE |
110. ČLEN |
Statut je sprejet z
dnem, ko ga z najmanj dvotretjinsko večino članov sprejme svet občine. |
V enem mesecu po
sprejemu statuta občine, občinski svet sprejme poslovnik o svojem delu
ter akt o organizaciji in delovnem področju občinske uprave. Župan izda
akt o sistematizaciji delovnih mest v občinski upravi v enem mesecu po
sprejemu akta o organizaciji in delovnem področju občinske uprave. |
111. ČLEN |
Dokler se občine ne
dogovorijo o izvrševanju ustanoviteljskih pravic do javnih zavodov,
skladov in javnih podjetij, ustanovljenih za območje več občin,
izvršujejo ustanoviteljske pravice organi občine, v kateri je sedež
javnega zavoda oziroma javnega podjetja, ob soglasju organov vseh občin
na tem področju. |
112. ČLEN |
Predpisi prejšnjih
občin v delih, s katerimi so urejene zadeve iz državne pristojnosti,
veljajo od 1.1.1995 dalje, kot državni predpisi in jih izvršujejo ter s
svojimi predpisi nadomeščajo državni organi v mejah svojih pristojnosti. |
Predpisi prejšnjih
občin v delih, s katerimi so urejene lokalne zadeve, veljajo od 1.1.1995
dalje kot občinski predpisi in jih izvršujejo ter s svojimi predpisi
nadomeščajo organi občin. |
Z zakoni in drugimi
državnimi predpisi določene pristojnosti organov prejšnjih občin za
urejanje in izvrševanje zadev iz državne pristojnosti ne preidejo na
organe novih občin. |
113. ČLEN |
Za člane občinskega
sveta, župana, podžupana in tajnika se uporabljajo določbe zakona o
funkcionarjih v državnih organih in določbe zakona o razmerjih plač v
javnih zavodih, državnih organih in v organih lokalnih skupnosti.
|
Za zaposlene v občinski
upravi se uporabljajo predpisi o delovnih razmerjih in plačah, ki
veljajo za delavce v državni upravi. Pri tem se lahko za delovno mesto
tajnika občinske uprave določi količnik za določitev osnovne plače
največ v višini, ki ne dosega količnika delovnega mesta načelnika
upravne enote. |
114. ČLEN |
V primeru, da Statut ne
bi bil sprejet, se po preteku tridesetih dni izvede ponovno glasovanje.
Novo glasovanje mora svet opraviti najkasneje v roku tridesetih dni od
dneva prvotnega glasovanja. |
115. ČLEN |
Ta Statut začne veljati
petnajsti dan po objavi v Uradnem vestniku Gorenjske. |
|
V Kranjski Gori, dne 28.3.1995 |
Štev.: 061/3-16/95-JJ |
|
|
Župan občine |
|
|
Kranjska Gora: |
|
|
Jože Kotnik |
|