|
Na podlagi petega odstavka 61. člena
Zakona o prostorskem načrtovanju
(ZPNačrt, Uradni list RS, št. 33/07, 108/09, 80/10 – ZUPUDPP (106/10 –
popr.), 43/11 – ZKZ-C, 57/12, 57/12 – ZUPUDPP-A, 109/12, 35/13 Skl. US:
U-I-43/13-8), 29. člena
Zakona o lokalni samoupravi
(ZLS-UPB2, Uradni list RS, št. 94/07,
27/08, 27/08 Odl. US: Up-2925/07-15, U-I-21/07-18, 76/08, 100/08 Odl.
US: U-I-427/06-9, 79/09, 14/10 Odl. US: U-I-267/09-19, 51/10, 84/10 Odl.
US: U-I-176/08-10, 40/12 – ZUJF) in 16. člena
Statuta Občine Slovenska Bistrica
(Uradni list RS, št. 55/10) je Občinski svet Občine Slovenska Bistrica
na 23. redni seji dne 14. 5. 2014, sprejel |
|
O D L O K
o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za gradnjo kmetijskih objektov
na kmetiji Grobelnik (Zgornje Prebukovje) |
|
I. UVODNE DOLOČBE |
|
1. člen |
|
(predmet odloka) |
|
S tem odlokom se sprejme občinski podrobni
prostorski načrt za gradnjo kmetijskih objektov na kmetiji Grobelnik
(Zgornje Prebukovje), v nadaljevanju OPPN, ki ga je izdelal IBIS, d.o.o.
Slovenska Bistrica, pod št. naloge 19/2012-OPPN. |
|
2. člen |
|
(vsebina odloka) |
|
Odlok o občinskem podrobnem prostorskem
načrtu za gradnjo kmetijskih objektov na kmetiji Grobelnik (Zgornje
Prebukovje), v nadaljevanju odlok, določa ureditveno območje OPPN,
umestitev načrtovane ureditve v prostor, zasnove projektnih rešitev in
pogojev glede priključevanja objektov na gospodarsko javno
infrastrukturo in grajeno javno dobro, rešitve in ukrepe za varovanje
okolja, naravnih virov in ohranjanje narave, rešitve in ukrepe za
obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, etapnost
izvedbe prostorske ureditve, odstopanja ter obveznosti investitorja.
|
|
Sestavni del OPPN so poleg tega odloka tudi
grafični del in priloge. |
|
II. UREDITVENO OBMOČJE OBČINSKEGA
PODROBNEGA PROSTORSKEGA NAČRTA |
|
3. člen |
|
(ureditveno območje OPPN) |
|
Območje obravnave se nahaja v kraju Zgornje
Prebukovje. Veliko je ca. 5.652 m2 in obsega parceli št. 554 in 555, obe
k.o. Prebukovje.
(1) Območje obravnave se nahaja v kraju
Zgornje Prebukovje. Veliko je cca. 5.652 m2 in obsega parcele ali njihov
del s parc. št. 554, 555/1 in 555/2 vse k.o. 738-Prebukovje.
(2) Gre za območje kmetijskih zemljišč s
podrobnejšo namensko rabo K1- najboljša kmetijska zemljišča.
(3) Ureditve priključkov na javno gospodarsko
in okoljsko infrastrukturo lahko segajo tudi izven območja OPPN. |
|
III. UMESTITEV NAČRTOVANE PROSTORSKE
UREDITVE V PROSTOR |
|
4. člen |
|
(vplivi in povezave prostorskih ureditev s
sosednjimi zemljišči) |
|
Prometno bo ureditveno območje OPPN podrejeno
navezano na lokalno cesto Ogljenšak–Kalše, preko obstoječe javne dovozne
poti Zg. Prebukovje–Lastinja.
|
|
Za potrebe novega hleva in skladišča pridelkov
je treba zgraditi nove komunalne vode (vodovod, komunalna kanalizacija)
in jih priključiti na obstoječo vodovodno omrežje, ki se bo
priključevalo na območju obstoječega hleva južno od območja.
|
|
Območje prečka NN elektro vod – 20 kV daljnovod
Kalše (d-470), ki ga je treba prestaviti. Za potrebe napajanja
predvidenih objektov z električno energijo je treba izgraditi NN
kablovod iz parc. št. 618/3, k.o. Prebukovje do predvidene
nizkonapetostne omarice PMO na predvidenem objektu hleva. Padavinske
odpadne vode je treba odvajati v predvideno padavinsko kanalizacijo, z
iztokom na predvideno ponikovalnico na severnem robu obravnavanega
območja, tehnološko odpadno vodo-gnojevko pa v zunanjo laguno za
gnojevko. Zraven lagune je treba urediti še gnojišče, katero bo služilo
za skladiščenje gnoja.
(1) Vplivi ureditve v OPPN bodo v času gradnje
segali na zemljišča znotraj in v neposredni okolici OPPN ter na
zemljišča, potrebna za gradnjo priključkov na GJI. Nove ureditve bodo
zaradi širitve kmetije iz strnjenega naselja pozitivno vplivale na
prostorski razvoj naselja.
(2) Nove gradnje in ureditve ne smejo imeti
škodljivega vpliva na gradbenotehnično stanje obstoječih objektov izven
območja urejanja, morebitne poškodbe pa mora investitor sanirati.
(3)Prometno bo ureditveno območje OPPN
podrejeno navezano na lokalno cesto Ogljenšak –Kalše, preko obstoječe
javne dovozne poti Zg. Prebukovje-Lastinja.
(4)Za potrebe novega hleva in skladišča
pridelkov ter stanovanjskega objekta je treba zgraditi nove komunalne
vode (vodovod, komunalna kanalizacija) in jih priključiti na obstoječo
vodovodno omrežje, ki se bo priključevalo na območju obstoječega hleva
južno od območja.
Za potrebe napajanja predvidenih objektov z
električno energijo je treba izgraditi NN kablovod iz parc. št. 618/3
k.o. Prebukovje do predvidene nizkonapetostne omarice PMO na predvidenem
objektu hleva. Fekalne vode stanovanjskega objekta je treba odvajati v
MKČN, padavinske odpadne vode je treba odvajati v predvideno padavinsko
kanalizacijo, z iztokom v gozd na severnem robu obravnavanega območja,
tehnološka odpadna voda-gnojevka, se bo zbirala pod objektom. |
|
5. člen |
|
(rešitve načrtovanih objektov in površin) |
|
Načrtovana je gradnja hleva za krave molznice
(50 glav), skladišča pridelkov, koritastega silosa in gnojne jame,
enostavnih in nezahtevnih objektov (pomožnih infrastrukturnih objektov,
ki so sestavni del prometne in komunalne ter energetske ureditve in
pomožnih kmetijsko-gozdarskih objektov) ter objektov gospodarske javne
infrastrukture (prometne, komunalne in energetske) opisanih v 4. členu
in IV. poglavju.
Načrtovana je gradnja hleva
za govedo (50 GVŽ), skladišča pridelkov, koritastega silosa in
stanovanjskega objekta, enostavnih in nezahtevnih objektov (pomožnih
infrastrukturnih objektov, ki so sestavni del prometne in komunalne ter
energetske ureditve in pomožnih kmetijsko-gozdarskih objektov, objektov
za lastne potrebe) ter objektov gospodarske javne infrastrukture
(prometne, komunalne in energetske) opisanih v 4. členu in IV. poglavju.
|
|
6. člen |
|
(pogoji in usmeritve za projektiranje in
gradnjo) |
|
1. Pogoji in usmeritve za projektiranje in
gradnjo HLEVA:
|
|
– horizontalne dimenzije: 50,00 m x 27,00 m ±2
m v razpoložljive smeri;
|
|
– etažnost: klet (K)+pritličen (P) oziroma
pritličen (P);
|
|
– višina: 10,30 m ±2 m;
|
|
– tloris objekta: podolgovata pravokotna
oblika;
|
|
– streha: dvokapnica z naklonom 20°–30°, krita
z okolju prijazno temno pločevinasto toplotno izolirano kritino, oziroma
drugo temno kritino;
|
|
– smer slemena je razvidna iz grafičnih prilog;
|
|
– lega je določena z gradbeno linijo in mejo in
razvidna iz karte št. 4: Zazidalna situacija s karakterističnim
prerezom.
|
|
2. Pogoji in usmeritve za projektiranje in
gradnjo SKLADIŠČA PRIDELKOV:
|
|
– horizontalne dimenzije: 28,00 m x 15,00 m ±2
m v razpoložljive smeri;
|
|
– etažnost: pritličen z delno izkoriščenim
podstrešjem;
|
|
– višina: 8,30 m ±2 m;
|
|
– tloris objekta: podolgovata pravokotna
oblika;
|
|
– streha: dvokapnica z naklonom 20°–30°, krita
z okolju prijazno temno pločevinasto toplotno izolirano kritino, oziroma
drugo temno kritino;
|
|
– smer slemena je razvidna iz grafičnih prilog;
|
|
– lega je določena z gradbeno linijo in mejo in
razvidna iz karte št. 4: Zazidalna situacija s karakterističnim
prerezom.
|
|
3. Pogoji in usmeritve za projektiranje in
gradnjo KORITASTEGA SILOSA:
|
|
– horizontalne dimenzije: 40,00 m x 13,00 m ±1
m v razpoložljive smeri;
|
|
– višina: 2,5 m;
|
|
– prostornina: 1300 m3;
|
|
– možnost pokritja silosa s streho;
|
|
– lega je določena z gradbeno linijo in mejo in
razvidna iz karte št. 4: Zazidalna situacija s karakterističnim
prerezom.
|
|
4. Pogoji in usmeritve za projektiranje in
gradnjo GNOJIŠČA:
|
|
– horizontalne dimenzije: 12,00 m x 8,00 m
oziroma v skladu s tehnološkimi potrebami;
|
|
– višina: 2 m;
|
|
– prostornina: ca. 192 m3;
|
|
5. Pogoji in usmeritve za projektiranje in
gradnjo LAGUNE:
|
|
– (zunanji) premer 14,5 m oziroma v skladu s
tehnološkimi potrebami;
|
|
– višina: 4 m;
|
|
– prostornina: ca. 615 m3.
|
|
1. Pogoji in usmeritve za projektiranje in
gradnjo HLEVA: |
|
· horizontalne dimenzije: 45,50 m x 18,50 m
±5 m v vsako smer; |
|
· etažnost: klet (K)+pritličen (P)ali
pritličen (P); |
|
· višina: 10,30 m±2 m; |
|
· tloris objekta: podolgovata pravokotna
oblika; |
|
· streha: dvokapnica z naklonom 20°- 30°,
krita z okolju prijazno temno pločevinasto toplotno |
|
· izolirano kritino, oz. drugo temno ali
rdečo kritino; |
|
· smer slemena je razvidna iz grafičnih
prilog; |
|
· lega je določena z gradbeno linijo in mejo
in razvidna iz karte št. 4A: Zazidalna situacija s |
|
· karakterističnim prerezom. |
|
2. Pogoji in usmeritve za projektiranje in
gradnjo SKLADIŠČA PRIDELKOV: |
|
· horizontalne dimenzije: 28,00 m x 15,00 m±2
m v vsako smer; |
|
· etažnost: pritličen z delno izkoriščenim
podstrešjem; |
|
· višina: 8,30 m±2 m; |
|
· tloris objekta: podolgovata pravokotna
oblika; |
|
· streha: dvokapnica z naklonom 20°- 30°,
krita z okolju prijazno temno ali rdečo pločevinasto toplotno izolirano
kritino, oz. drugo temno ali rdečo kritino; |
|
· smer slemena je razvidna iz grafičnih
prilog; |
|
· lega je določena z gradbeno linijo in mejo
in razvidna iz karte št. 4A: Zazidalna situacija s |
|
· karakterističnim prerezom. |
|
3. Dovoljena je gradnja KORITASTIH IN
MONTAŽNIH SILOSOV, katerih višina je največ 2,5 m, razmerje stranic pa
izhaja iz tehnologije. |
|
4. Pogoji in usmeritve za projektiranje in
gradnjo STANOVANJSKEGA OBJEKTA: |
|
· gradnja stanovanjskega objekta je dopustna
šele po pridobitvi uporabnega dovoljenja za hlev in strojno lopo; |
|
· dovoljen je podolgovat tlorisni gabarit
osnovnega stanovanjskega objekta, z razmerjem stranic najmanj 1:1,4,
širino največ 13 m in dolžino največ 19 m. Višinski gabarit je največ
(K) +P+(M) do P+M. Streha objekta je simetrična dvokapnica naklona med
35° do 45°, opečna ali betonska kritina nebleščeče barve, sleme je
vzporedno z daljšo stranico objekta. Kolenčni zid ne sme biti višji od
1,1 m, dovoljene so pravokotne frčade. Fasada objekta se oblikuje
sodobno, po vzoru tradicionalnih stanovanjskih objektov, uporabi se
arhitekturne elemente pravilnik pravokotnih geometrijskih oblik.
Dovoljenja je horizontalna in vertikalna členitev, ki naj bo enostavna
in poenotena po fasadi osnovnega objekta in pomožnih kubusov. Na fasadah
je dovoljena uporaba kamna, betona, lesa, kovine in stekla. Pri lesenih
fasadah se uporablja rezan les, polkrožna bruna niso dovoljena. Barva
fasad zidanih objektov naj bodo v naravni barvi lesa oziroma pri
ometanih objektih v odtenkih od rumene do rjave ter bele in sive barve.
Rdeče, vijolične, modre in zelene ter fluorescentne barve se ne
dovolijo. |
|
Osnovnemu objektu je dovoljeno dodajati
pomožne kubus na osnovni tloris v vzdolžni in prečni smeri, pri čemer
imajo dodani deli objekta ravno streho, skupno površino do 30 m2, njihov
višinski gabarit pa ne sme presegati pritlične etaže objekta. |
|
5. Pogoji in usmeritve za projektiranje in
gradnjo POMOŽNI OBJEKTOV: |
|
(1) Oblikovanje pomožnih objektov se podredi
oblikovanju stanovanjskega oziroma nestanovanjskega objekta, pomožni
objekti imajo poleg dvokapne simetrične strehe lahko tudi ravno streho
oziroma blago enokapnico, skrito za vencem. |
|
(2) Odmik nezahtevnih in enostavnih objektov
od meje s cesto je min. 2 m. |
|
(3) Nezahtevni in enostavni objekti za lastne
potrebe morajo biti od meje sosednjih zemljišč oddaljeni najmanj 1,5 m
(napušč oziroma najbolj izpostavljeni del objekta) oz. bliže ob
pridobiti pisnega soglasja lastnikov sosednjih zemljišč. |
|
(4) Odmik ograje od meje s sosednjim
zemljiščem je najmanj 0,50 m, če je odmik manjši oziroma je ograja
postavljena na posestno mejo, je potrebno pred začetkom gradnje
pridobiti pisno soglasje lastnikov sosednjih zemljišč. |
|
(5) Škarpe in podporni zidovi so od meje s
sosednjim zemljiščem oddaljeni najmanj 2,00 m. Za manjši odmik je treba
pred začetkom gradnje pridobiti pisno soglasje lastnikov sosednjih
zemljišč. |
|
IV. ZASNOVA PROJEKTNIH REŠITEV IN POGOJEV
GLEDE PRIKLJUČEVANJA OBJEKTOV NA GOSPODARSKO JAVNO INFRASTRUKTURO IN
GRAJENO JAVNO DOBRO
6.a
člen
(splošne določbe)
(1) Predvideno širitev kmetije se veže na
obstoječe in predvideno infrastrukturno omrežje. Pri načrtovanju se
upošteva resorno zakonodajo.
(2) Na mestih križanj načrtovanih ureditev z
GJI se upoštevajo ustrezni tehnični pogoji ter pogoji upravljavcev
posamezne vrste GJI. Pri nadaljnji projektni obdelavi se vsa križanja in
vzporedni poteki načrtovanih ureditev z vodi GJI obdelajo ter se zanje
pripravijo ustrezne tehnične rešitve.
(3) V primeru, da se med izvedbo ugotovi, da
je potrebno za posamezni obstoječi ali predvideni vod GJI zagotoviti
dodatne ukrepe, se to izvede v skladu s pogoji in soglasjem upravljavca
oziroma lastnika določenega infrastrukturnega voda.
(4) Pred izvedbo načrtovanih ureditev se
obstoječi vodi, naprave in objekti GJI zakoličijo in ustrezno zaščitijo.
Pri izvajanju del na mestih križanj in vzporednih potekih investitor
zagotovi sodelovanje upravljavca oziroma lastnika določene GJI.
(5) V času gradnje se zagotovi čim bolj
nemotena oskrba oziroma obratovanje GJI.
(6) Obstoječi cestni priključek na javno pot
mora biti izveden v skladu s Pravilnikom o cestnih priključkih na javne
ceste (Uradni lit RS, št. 86/2009). Upravljalec lokalne ceste oziroma
javne poti ne zagotavlja zaščite pred vplivi obratovanja in vzdrževanja
ceste in poti na objekte znotraj območja OPPN, kot npr. dodatnih ukrepov
varstva pred hrupom. Izvedba vseh ukrepov za zaščito novih gradenj v
območju je obveznost investitorja novih posegov.
(7) Za projektiranje in gradnjo objektov
gospodarske javne infrastrukture ter priključevanje nanje, za katere
prostorski izvedbeni pogoji s tem odlokom niso podrobneje določeni, se
smiselno uporabljajo splošni prostorski ureditveni pogoji oziroma
splošni prostorski izvedbeni pogoji, ki jih določa OPN, če ti niso v
nasprotju z določili tega odloka.
|
|
Zasnova projektnih rešitev prometne
infrastrukture |
|
7. člen |
|
(cestni priključek) |
|
Območje OPPN bo navezano na obstoječo
dovozno javno pot JP 946031 Zg. Prebukovje–Lastinja, ki se prometno
navezuje na lokalno cesto LC 440031 Ogljenšak–Kalše. |
|
Priključek je potrebno urediti v skladu s
Pravilnikom o cestnih priključkih na javne ceste (Uradni list RS, št.
86/09, 109/10 – ZCes-1). |
|
Priključek in njegova neposredna okolica ob
cesti morajo biti urejeni tako, da je zagotovljena zadostna preglednost
na cesti in na priključku v obeh smereh na cesto in obratno. Pri
umestitvi v prostor je potrebno upoštevati varovalni pas javne poti
oziroma je potrebno upoštevati odmik objektov min. 3 m od roba javne
poti. |
|
Pred pričetkom gradnje in po končani
gradnji je potrebno pisno obvestiti KS Šmartno na Pohorju. Vsi posegi,
ki se bodo dogajali v času gradnje ob in na javni poti št. 946031 Zg.
Prebukovje–Lastinja, morajo biti predhodno usklajeni med investitorjem
in Krajevno skupnostjo Šmartno na Pohorju. Morebitno odvodnjavanje mora
biti urejeno tako, da meteorne vode ne povzročajo škode ob in na javni
poti. Investitor je dolžan javno pot po posegu spraviti v prvotno stanje
na svoje stroške. |
|
8. člen |
|
(notranja prometna ureditev) |
|
Znotraj območja hleva in skladišča
pridelkov se uredijo vozne in manipulativne površine. Površine se
zasnujejo tako, da je zagotovljena prevoznost merodajnih vozil določenih
skladno s predvideno dejavnostjo ter prevoznost intervencijskih in
dostavnih vozil. Vse prometne površine morajo biti primerno utrjene.
Mirujoči promet:
parkirna mesta se zagotavljajo znotraj območja OPPN |
|
Pogoji za komunalno in energetsko urejanje |
|
9. člen |
|
(vodooskrba) |
|
Za potrebe novega hleva in skladišča pridelkov
je potrebno zgraditi novi vodovodni cevovod, ki se priključuje na
območju obstoječega hleva predvidenega za rušitev na južni strani od
obravnavanega območja. Nov hlev se priključi na interno omrežje oziroma
obstoječ vodovodni priključek preko katerega se v tem času zagotavlja
pitna voda za stanovanjski objekt in obstoječ objekt. Za merjenje porabe
vode je potrebno predvideti jašek z vodomerom in zasunom izven objekta.
|
|
(1) Območje
OPPN se naveže na obstoječe primarno vodovodno omrežje, ki poteka po
južnem robu območja OPPN. Predvideno je v podzemni izvedbi. V območju
OPPN se predvidi vodomerni jašek na vedno dostopnem mestu. Izvedba na
parkirnih mestih in prometnih površinah se ne dopušča. |
|
(2) Območje
OPPN se oskrbuje s pitno vodo in požarno vodo. Hidranti v nadzemni
izvedbi so izvedeni na jugozahodnem robu območja OPPN. |
|
(3) Dovoli
se zbiranje in uporaba deževnice za potrebe napajanja živali, zalivanja
kmetijskih površin ipd. Dovoljeno in priporočeno je zbiranje in uporaba
deževnice za sanitarno vodo, zalivanje zelenic, itd. |
|
(4) Pri
projektiranju in izvedbi se upošteva predpis o oskrbi s pitno vodo na
območju občine Slovenska Bistrica, tehnična pravila predpisov o oskrbi s
pitno vodo in predpis o zaščiti vodnih virov na območju. |
|
10. člen |
|
(odvajanje odpadnih voda) |
|
Treba je predvideti ločeni sistem odvajanja
odpadnih voda.
|
|
Industrijsko odpadno vodo predstavlja gnojevka.
Laguna za gnojevko je predvidena pod objektom hleva. Gnojišče je
predvideno na zunanji severni strani hleva, v velikosti 192 m3, katero
služi za skladiščenje gnoja iz boksov za teleta, porodnišnice in
prostora za bolno živino, kateri so nastlani s slamo.
|
|
Vsi vodi za odvajanje odpadnih vod – gnojevke,
gnojna jama in zbirni kanali v hlevu morajo biti načrtovani vodotesno in
odporno na gnojevko, oziroma urejeno v skladu z Uredbo o emisiji snovi
pri odvajanju odpadnih vod iz objektov reje domačih živali (Uradni list
RS, št. 10/99, 7/00, 41/04 – ZVO-1).
|
|
Odvajanje čistih padavinskih voda iz utrjenih
površin in strešin je treba urediti tako, da bo v čim večji možni meri
zmanjšan odtok padavinskih voda z urbanih površin.
|
|
Padavinske odpadne vode iz obravnavanega
območja je treba odvajati v predvideno padavinsko kanalizacijo, ki se
nato naveže na predvideno ponikovalnico na severnem robu obravnavanega
območja.
|
|
Padavinske vode s streh in vode, ki ne bodo
onesnažene z vodi škodljivimi snovmi je treba speljati v predvideno
ponikovalnico.
|
|
Odvodnjo padavinskih vod iz parkirnih in
manipulativnih površin je treba urediti preko peskolovov in lovilca olj
iz katerega se nato odpadne padavinske vode speljejo v predvideno
ponikovalnico.
|
|
Če je iz geološkega poročila razvidno da
ponikanje ni možno, je treba padavinske vode speljati v bližnji vodotok
ali površinski odvodnik, če tega ni, pa razpršeno po terenu, pri tem
mora ureditev odvodnje biti načrtovana tako, da bodo padavinske vode
speljane izven plazovitega in erozijsko ogroženega območja. V primeru
odvodnje po erozijsko nestabilnih ali plazoviti ogroženi brežini je
treba predvideti odvodnjo po kanaletah ali drugače utrjenih muldah.
|
|
(1) Treba je predvideti ločeni sistem
odvajanja odpadnih voda-fekalne, meteorne in gnojiščne vode.
Kanalizacijsko omrežje v naselju ni izvedeno, zato se komunalne odpadne
vode iz objektov, ki so vezane na sanitarno vodo, speljejo v malo
čistilno napravo ustrezne kapacitete. Na mali komunalni čistilni napravi
ni dopustno obdelovati odpadnih voda iz kmetijske dejavnosti. |
|
(2) Industrijsko odpadno vodo predstavlja
gnojevka. Zbiranje gnojevke je predvideno pod objektom hleva. Vsi vodi
za odvajanje odpadnih vod – gnojevke in zbirni kanali v hlevu morajo
biti načrtovani vodotesno in odporno na gnojevko, oziroma urejeno v
skladu z Uredbo |
|
o emisiji snovi pri odvajanju odpadnih vod iz
objektov reje domačih živali (Ur.l. RS, št. 10/99, 7/2000,
41/2004-ZVO-1). |
|
(3) Iz geološkega poročila o možnosti
odvajanja meteorne vode na območju parcele št. 555/1 k.o. Prebukovje
(izdelovalec Jaka Žibret s.p.) izhaja, da ponikanje ni možno, zato je
odvajanje čistih padavinskih voda iz utrjenih površin in strešin treba
urediti tako, da bo v čim večji možni meri zmanjšan odtok padavinskih
voda z urbanih površin. Meteorno vodo s streh objektov v okviru objektov
znotraj OPPN se lahko zadrži ter uporabi za potrebe delovanja hleva in
sanitarne ter druge potrebe, višek se odvede v predvideno padavinsko
kanalizacijo, s kontroliranim izpustom po nižje ležečih zemljiščih v
lasti investitorja. |
|
Odvodnjo padavinskih vod iz parkirnih in
manipulativnih površin je treba urediti preko peskolovov in lovilca olj
iz katerega se nato odpadne padavinske vode speljejo v predvideno
padavinsko kanalizacijo, s kontroliranim izpustom po nižje ležečih
zemljiščih v lasti investitorja. |
|
11. člen |
|
(elektrooskrba) |
|
Območje prečka NN elektro vod – 20 kV daljnovod
Kalše (d-470), ki vključen z SN izvodom Šmartno iz RTP 110/20 kV
Slovenska Bistrica, ki ga bo potrebno prestaviti, kolikor se pri
načrtovanju in gradnji objektov na območju ne bodo morala upoštevati
določila 48. člena Energetskega zakona (Uradni list RS, št. 27/07 in
70/08) glede varovalnih pasov elektroenergetskega omrežja, Uredbe o
elektromagnetnem sevanju v naravnem in življenjskem okolju (Uradni list
RS, št. 70/96) in Pravilnika o projektnih omejitvah gradenj, uporabe
objektov ter opravljanja dejavnosti v območju varovanega pasu
elektroenergetskih omrežij (Uradni list RS, št. 101/10).
|
|
Za napajanje obravnavanega območja z električno
energijo, bo potrebno:
|
|
– izgraditi NN kablovod iz parc. št. 618/3,
k.o. Prebukovje do predvidene nizkonapetostne omarice PMO na predvidenem
objektu hleva za potrebe napajanja predvidenih objektov z električno
energijo;
|
|
– prestaviti 20 kV daljnovod Kalše (d-470) na
novo traso oziroma jih mehansko zaščititi;
|
|
– pridobiti ustrezno upravno in projektno
dokumentacijo in pridobiti služnostne pogodbe za zemljišča, čez katera
bodo potekale trase prestavljenih elektroenergetskih vodov;
|
|
– med projektiranjem predvidenih objektov se
mora investitor oziroma projektant seznaniti s točno lokacijo obstoječih
elektroenergetskih vodov in naprav, katere je potrebno vrisati v
situacijo komunalnih vodov;
|
|
– pred pričetkom gradbenih del se morajo
izvajalci seznaniti z natančno lokacijo obstoječih elektroenergetskih
vodov in naprav ter naročiti zakoličbo kablov.
|
|
(1) Na obravnavanem območju predvidene gradnje
so obstoječi elektroenergetski vodi in objekti v lasti Elektra Maribor
d.d. Objekti v območju se priključijo na distributivno omrežje, za kar
bo potrebno zgraditi nov NN kabelski priključek od obstoječega NN
omrežja NN izvod (1-03 Lastinja vas) iz transformatorske postaje TP
20/0,4 kV Lastinja vas (t-435 OE Slovenska Bistrica) do nove
prostostoječe NN priključno merilne omarice PS-PMO, v skladu s pogoji
upravljavca. |
|
(2) Dokončna lokacija trase predvidenih
elektroenergetskih vodov se določi v fazi izdelave projektne
dokumentacije, pod pogoji upravljavca. |
|
(3) Vso elektroenergetsko infrastrukturo
(eventualne prestavitve vodov, ureditve mehanskih zaščit, novogradnja
elektroenergetske infrastrukture) je v fazi projektne dokumentacije
potrebno projektno obdelati v skladu s tehničnimi pogoji, veljavno
tipizacijo, veljavnimi tehničnimi predpisi in standardi. |
|
12. člen |
|
(telekomunikacijska infrastruktura) |
|
V bližini in na območju posega potekajo
obstoječe telekomunikacijske instalacije.
|
|
Kolikor bodo obstoječe telekomunikacijske
instalacije ogrožene jih je pred pričetkom del potrebno prestaviti in
ustrezno zaščititi. Vse stroške prestavitev, zaščite ali eventualnih
poškodb na TK instalacijah nosi investitor. Vsa dela bodo vršili
strokovni delavci upravljavca telekomunikacijske infrastrukture.
(1) V bližini in na območju posega potekajo
obstoječe telekomunikacijske instalacije, ki se ga dogradi glede na
potrebe objektov v območju OPPN. Dograditev mora biti v podzemni
izvedbi, z ustreznim odmikom od predvidene elektro kabelske kanalizacije
in vodovoda, v skladu s pogoji upravljavca.
(2) Celotno telekomunikacijsko omrežje
(eventualne prestavitve vodov, ureditve mehanskih zaščit, novogradnja
omrežja) se v fazi projektne dokumentacije projektno obdela v skladu s
tehničnimi pogoji, veljavno tipizacijo, veljavnimi tehničnimi predpisi
in standardi. |
|
13. člen |
|
(ogrevanje) |
|
Objekta je možno ogrevati na električno
energijo. Ogrevanje na ekološko nesprejemljive energente ni dopustno.
Ogrevanje in
priprava tople sanitarne vode se ureja individualno v stanovanjskem
objektu. Ogrevanje na ekološko nesprejemljive energente ni dopustno.
|
|
V. REŠITVE IN UKREPI ZA VARSTVO OKOLJA,
OHRANJANJE NARAVE, VARSTVO KULTURNE DEDIŠČINE TER TRAJNOSTNO RABO
NARAVNIH DOBRIN |
|
14. člen |
|
(vplivi na okolje) |
|
Z načrtovanimi ureditvami in ob upoštevanju
ukrepov, ki jih predpisuje veljavna zakonodaja, se pričakuje sprejemljiv
vpliv na okolje, ki ne presega zakonsko dopustnih meja za posamezno
sestavino okolja. |
|
15. člen |
|
(varstvo pred hrupom) |
|
Skladno z veljavno zakonodajo se ureditveno
območje nahaja v IV. stopnji varstva pred hrupom. Umeščene dejavnosti ne
smejo biti vir hrupa, ki bi presegal predpisane mejne ravni hrupa.
Dovoljena je uporaba tistih delovnih naprav in mehanizacije, ki so
izdelane v skladu z normami kakovosti za emisije hrupa. Gradnja naj
poteka v dnevnem času, v nočnem času pa samo v primeru neodložljivih
vzdrževalnih ali drugih del. |
|
Gradbišče lahko obratuje le v dnevnem času med
7.00 in 19.00 uro.
Gradnja naj poteka v
dnevnem času, v nočnem času pa samo v primeru neodložljivih vzdrževalnih
ali drugih del
Pri novogradnjah objektov
in drugih posegih v obstoječe objekte v varovalnih pasovih javnih cest
se gradnje objektov načrtujejo s pasivno zaščito pred hrupom (zaščita
oken, fasad,ipd). |
|
16. člen |
|
(varstvo pred onesnaženjem zraka) |
|
Območje občine spada po Uredbi o kakovosti
zunanjega zraka v I. stopnjo onesnaženosti.
|
|
Objekta, oziroma hlev in skladišče pridelkov
kot celota, morata biti po svoji dejavnosti ekološko čista,
koncentracija smradu iz hleva, ki se sprošča v okolje, pri takem sistemu
ne sme biti velika, oziroma mora biti zaradi zračnosti in velikosti
hleva – kapaciteti zraka, minimalna. Nekaj več smradu se lahko sprosti
ob mešanju in črpanju gnojevke in gnojnice ter odvozu gnojevke in gnoja
na travniške in njivske površine – 2x letno.
|
|
Prezračevanje prostorov mora biti primerno in
glede na namensko uporabo ustrezno urejeno – naravno in trajno vzgonsko.
Prezračevanje se izvede tako, da se hladni zrak dovaja preko vetrnih
zaves – mrež, ki preprečuje direktni udar hladnega zraka do živali,
oziroma preko nameščenih podokenskih zračnih odprtin, ali izpod kapi
strehe ter odvodom toplega zraka preko slemenskega zračnika po celotni
dolžini hleva.
|
|
V izogib onesnaženju zraka je treba objekt
ogrevati na okoljsko neoporečne energente.
|
|
V času izkopa zemljine in ostalih gradbenih
del, je treba ob neugodnih vremenskih razmerah (suho in vetrovno vreme)
površine vlažiti ali drugače preprečiti emitiranje prašnih delcev v
ozračje.
|
|
Potrebno je upoštevati vso veljavno zakonodajo
s področja zaščite pred onesnaženjem zraka.
|
|
(1) Območje občine spada po Uredbi o kakovosti
zunanjega zraka v I. stopnjo onesnaženosti. |
|
(2) Objekta, hlev in skladišče pridelkov kot
celota, morata biti po svoji dejavnosti ekološko čista, koncentracija
smradu iz hleva, ki se sprošča v okolje, pri takem sistemu ne sme biti
velika, oziroma mora biti zaradi zračnosti in velikosti hleva-kapaciteti
zraka, minimalna. Nekaj več smradu se lahko sprosti ob mešanju in
črpanju gnojevke in gnojnice ter odvozu gnojevke in gnoja na travniške
in njivske površine – 2x letno. |
|
(3) Prezračevanje prostorov hleva mora biti
primerno in glede na namensko uporabo ustrezno urejeno – naravno in
trajno vzgonsko. Prezračevanje se izvede tako, da se hladni zrak dovaja
preko vetrnih zaves-mrež, ki preprečuje direktni udar hladnega zraka do
živali, oziroma preko nameščenih podokenskih zračnih odprtin, ali izpod
kapi strehe ter odvodom toplega zraka preko slemenskega zračnika po
celotni dolžini hleva. |
|
(4) Med gradnjo se na območjih v okolici
gradbišča prepreči preseganje mejnih vrednosti prašnih usedlin v zrak
(vlaženje odkritih površin na gradbišču in na transportnih poteh,
preprečevanje nekontroliranega raznosa gradbenega materiala z območja
urejanja, prekrivanje sipkih tovorov pri transportu itd.). Uporabljajo
se tehnično brezhibna gradbena mehanizacija, delovne naprave in
transportna sredstva, ki se redno vzdržujejo. V primeru ustavljanja
vozil, transportnih sredstev in delovnih naprav za daljši čas se motor
ugasne. |
|
V času izkopa zemljine in ostalih gradbenih
del, je treba ob neugodnih vremenskih razmerah (suho in vetrovno vreme)
površine vlažiti ali drugače preprečiti emitiranje prašnih delcev v
ozračje. |
|
(5) V izogib onesnaženju zraka je treba objekt
ogrevati na okoljsko neoporečne energente. Pri ureditvi ogrevanja
objektov je potrebno upoštevati veljavno uredbo, ki ureja emisije snovi
v zrak iz malih in srednjih kurilnih naprav. Vse dimovodne naprave
morajo biti zgrajene iz materiala, ki zagotavlja dobro vleko in morajo
imeti zgrajen dimnik z ustrezno višino. |
|
(6) Potrebno je upoštevati vso veljavno
zakonodajo s področja zaščite pred onesnaženjem zraka. |
|
17. člen |
|
(varstvo pred onesnaževanjem podtalnice) |
|
Območje obravnave se nahaja na območju
varovanja podtalnice. Obravnavano območje leži v širšem vodovarstvenem
območju zajetij pitne vode, z oznako VVO III, po Uredbi o vodovarstvenem
območju za vodno telo vodonosnikov Ruš, Vrbanskega platoja, Limbuške
dobrave in Dravskega polja (Uradni list RS, št. 24/07, 32/11 in 22/13).
|
|
Posegi na vodna in priobalna zemljišča so
dovoljeni za posege, ki so opredeljeni v 37. členu Zakona o vodah.
|
|
Odpadne vode, ki bodo nastale zaradi
obratovanja dejavnosti so:
|
|
– padavinske vode s parkirnih površin in streh
objektov in
|
|
– industrijske odpadne vode.
|
|
Negativne vplive na vode v času gradnje in po
njej je treba na celotnem območju urejanja omejiti ali preprečevati z
naslednjimi ukrepi:
|
|
– izkopi gradbenih jam predvidenih objektov
morajo biti izvedeni najmanj 2,0 m nad najvišjo koto podzemne vode;
|
|
– treba je izvesti ločen sistem odvajanja
odpadnih voda;
|
|
– padavinske vode je treba voditi v predvideno
padavinsko kanalizacijo z iztokom v predvideno ponikovalnico;
|
|
– odvodnjo padavinskih vod iz parkirnih in
manipulativnih površin je treba urediti preko peskolovov in lovilca olj
iz katerega se nato odpadne padavinske vode speljejo v predvideno
ponikovalnico;
|
|
– industrijske odpadne vode se odvajajo v za to
posebej pripravljene objekte (laguna, gnojišče);
|
|
– pri gradnji se ne uporabljajo materiali, ki
vsebujejo nevarne spojine;
|
|
– odpadne in izcedne vode, ki nastajajo na
gradbenih površinah in infrastrukturnih objektih na gradbišču se ne
smejo izpuščati v podtalje, z njimi je treba ravnati v skladu z določili
veljavne uredbe o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda
iz virov onesnaževanja;
|
|
– vsa dela po projektu je treba izvajati v
skladu s tehničnimi predpisi in standardi, ki veljajo za tovrstna dela;
|
|
– na gradbišču ni dovoljeno izpiranje mobilnih
transporterjev (hrušk);
|
|
– gradbeni stroji na gradbišču in transportna
vozila za dovoz in odvoz iz gradbišča morajo biti tehnično brezhibna, da
ne bi prišlo do kontaminacije tal in voda zaradi izlitja goriva ali
olja. Redno vzdrževanje teh strojev in vozil se mora izvajati izven
gradbišča, v ustrezno opremljenih avtomehaničnih delavnicah;
|
|
– ob večjem deževju je treba izvajanje del z
gradbenimi stroji v območju gradbene jame prekiniti, da se v primeru
nesreče (npr.: v primeru razlitja naftnih derivatov) prepreči hitro in
nekontrolirano pronicanje v nižje z vodo zasičene zemeljske plasti;
|
|
– prepovedano je izlivanje nevarnih in drugih
tekočih odpadkov v tla (ali v kanalizacijski sistem, ko bo ta zgrajen);
|
|
– v času gradnje je potrebno zagotoviti
zaščitne ukrepe v primeru razlitja nevarnih in škodljivih tekočin iz
delovnih strojev (ogljikovodiki, PAH, maščobe in olja). Enaki ukrepi so
potrebni za vse delovne stroje, ki bodo v času gradnje opravljali dela
izven območja posega;
|
|
– investitor je dolžan zagotoviti vse potrebne
varnostne ukrepe in tako organizacijo na gradbišču, da bo preprečeno
onesnaženje okolja in voda, ki bi nastalo zaradi transporta,
skladiščenja in uporabe tekočih goriv in drugih nevarnih snovi oziroma v
primeru nezgod zagotoviti takojšnje ukrepanje za to usposobljenih
delavcev.
|
|
Izdelati in predložiti je potrebno revidirano
analizo tveganja za onesnaženje in sicer na način, ter v obsegu, kot to
določata 50. in 51. člen Pravilnika o kriterijih za določitev
vodovarstvenega območja (Uradni list RS, št. 64/04, 5/06 in 58/11). Iz
rezultatov predmetne analize tveganja mora biti jasno razvidno, ali je
tveganje za onesnaženje podzemne vode, vsled predvidenega posega, še
sprejemljivo. Vse izsledke revidirane analize tveganja za onesnaženje je
potrebno upoštevati pri izdelavi projektne dokumentacije PGD.
|
|
Projektni dokumentaciji za pridobitev vodnega
soglasja je, s strani Kmetijsko svetovalne službe pristojnega
Živinorejskega zavoda, treba priložiti ustrezni program z gnojilnim
načrtom (Ekološka presoja vpliva reje živali na okolje), iz katerega
mora biti razvidno predvsem:
|
|
– potrebna kapaciteta predvidene gnojne jame za
polletno skladiščenje gnojevke,
|
|
– možnost neobremenjenega gnojenja z
upoštevanjem končnega staleža živali ter
|
|
– zadostnost in lokacija razpoložljivih
kmetijskih površin za predvideno gnojenje. Iz gnojilnega načrta mora
biti jasno razvidno, da pri gnojenju niso presežene mejne vrednosti,
določene z Uredbo o mejnih vrednostih vnosa nevarnih snovi in gnojil v
tla (Uradni list RS, št. 84/05, 62/08, 62/08 in 113/09).
|
|
(1) Območje obravnave se nahaja na območju
varovanja podtalnice. Obravnavano območje leži v širšem vodovarstvenem
območju zajetij pitne vode, z oznako VVO III, po Uredbi o vodovarstvenem
območju za vodno telo vodonosnikov Ruš, Vrbanskega platoja, Limbuške
dobrave in Dravskega polja (Ur.l. RS, št. 24/07, 32/11 in 22/13, 79/15
in 182/20). |
|
Posegi na vodna in priobalna zemljišča so
dovoljeni za posege, ki so opredeljeni v 37. členu Zakona o vodah. |
|
(2) Odpadne vode, ki bodo nastale zaradi
obratovanja dejavnosti so: |
|
· padavinske vode s parkirnih površin in
streh objektov, |
|
· industrijske odpadne vode in |
|
· komunalne odpadne vode. |
|
Komunalne odpadne vode se odvajajo v skladu s
členom tega odloka, ki ureja odvajanje odpadnih voda. Odvajanje
padavinske odpadne vode se uredi v skladu z določili veljavnih
predpisov. |
|
(3) Negativne vplive na vode v času gradnje in
po njej je treba na celotnem območju urejanja omejiti ali preprečevati z
naslednjimi ukrepi: |
|
· izkopi gradbenih jam predvidenih objektov
morajo biti izvedeni najmanj 2.0 m nad najvišjo koto podzemne vode; |
|
· treba je izvesti ločen sistem odvajanja
odpadnih voda; |
|
· padavinske vode je treba voditi v
predvideno padavinsko kanalizacijo z iztokom v predvideno ponikovalnico; |
|
· odvodnjo padavinskih vod iz parkirnih in
manipulativnih površin je treba urediti preko peskolovov in lovilca olj
iz katerega se nato odpadne padavinske vode speljejo v predvideno
ponikovalnico; |
|
· industrijske odpadne vode se odvajajo v za
to posebej pripravljene objekte (laguna, gnojišče); |
|
· pri gradnji se ne uporabljajo materiali, ki
vsebujejo nevarne spojine; |
|
· odpadne in izcedne vode, ki nastajajo na
gradbenih površinah in infrastrukturnih objektih na gradbišču se ne
smejo izpuščati v podtalje, z njimi je treba ravnati v skladu z določili
veljavne uredbe o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda
iz virov onesnaževanja; |
|
· vsa dela po projektu je treba izvajati v
skladu s tehničnimi predpisi in standardi, ki veljajo za tovrstna dela; |
|
· na gradbišču ni dovoljeno izpiranje
mobilnih transporterjev (hrušk); |
|
· gradbeni stroji na gradbišču in transportna
vozila za dovoz in odvoz iz gradbišča morajo biti tehnično brezhibna, da
ne bi prišlo do kontaminacije tal in voda zaradi izlitja goriva ali
olja. Redno vzdrževanje teh strojev in vozil se mora izvajati izven
gradbišča, v ustrezno opremljenih avtomehaničnih delavnicah; |
|
· ob večjem deževju je treba izvajanje del z
gradbenimi stroji v območju gradbene jame prekiniti, da se v primeru
nesreče (npr.: v primeru razlitja naftnih derivatov) prepreči hitro in
nekontrolirano pronicanje v nižje z vodo zasičene zemeljske plasti; |
|
· prepovedano je izlivanje nevarnih in drugih
tekočih odpadkov v tla (ali v kanalizacijski sistem, ko bo ta zgrajen); |
|
· v času gradnje je potrebno zagotoviti
zaščitne ukrepe v primeru razlitja nevarnih in škodljivih tekočin iz
delovnih strojev (ogljikovodiki, PAH, maščobe in olja). Enaki ukrepi so
potrebni za vse delovne stroje, ki bodo v času gradnje opravljali dela
izven območja posega; |
|
· investitor je dolžan zagotoviti vse
potrebne varnostne ukrepe in tako organizacijo na gradbišču, da bo
preprečeno onesnaženje okolja in voda, ki bi nastalo zaradi transporta,
skladiščenja in uporabe tekočih goriv in drugih nevarnih snovi oz. v
primeru nezgod zagotoviti takojšnje ukrepanje za to usposobljenih
delavcev. |
|
(4) Izdelati in predložiti je potrebno
revidirano analizo tveganja za onesnaženje in sicer na način, ter v
obsegu, kot to določata 50. in 51. člen Pravilnika o kriterijih za
določitev vodovarstvenega območja (Ur.l. RS, št. 64/04, 5/06, 58/11 in
15/15). Iz rezultatov predmetne analize tveganja mora biti jasno
razvidno, ali je tveganje za onesnaženje podzemne vode, vsled
predvidenega posega, še sprejemljivo. Vse izsledke revidirane analize
tveganja za onesnaženje je potrebno upoštevati pri izdelavi nadaljnje
projektne dokumentacije za pridobitev upravnih dovoljenj in izvedbo
gradnje. |
|
Projektni dokumentaciji za pridobitev vodnega
soglasja je, s strani Kmetijsko svetovalne službe pristojnega
Živinorejskega zavoda, treba priložiti ustrezni program z gnojilnim
načrtom (Ekološka presoja vpliva reje živali na okolje), iz katerega
mora biti razvidno predvsem: |
|
· potrebna kapaciteta predvidene gnojne jame
za polletno skladiščenje gnojevke, |
|
· možnost neobremenjenega gnojenja z
upoštevanjem končnega staleža živali ter |
|
· zadostnost in lokacija razpoložljivih
kmetijskih površin za predvideno gnojenje. Iz gnojilnega načrta mora
biti jasno razvidno, da pri gnojenju niso presežene mejne vrednosti,
določene z Uredba o varstvu voda pred onesnaževanjem z nitrati iz
kmetijskih virov (Uradni list RS, št. 113/09, 5/13, 22/15 in 12/17). |
|
18. člen |
|
(varovanje tal) |
|
Lokacija predvidene gradnje leži na območju
majhne do velike verjetnosti pojavljanja plazov in na erozijskem območju
običajnih zaščitnih ukrepov, zato bo v fazi PGD potrebno izdelati
geološko poročilo, iz katerega bo razviden način temeljenja objekta in
zmožnost ponikanja, ter v času gradnje zagotoviti geomehanski nadzor.
|
|
Med gradnjo je potrebno:
|
|
– posege v tla izvajati tako, da bodo
prizadete čim manjše površine tal; |
|
– z viški materiala iz izkopa gradbenih jam
za temeljenje ravnati v skladu z veljavnim pravilnikom o obremenjevanju
tal z vnašanjem odpadkov; |
|
– posebno pozornost posvetiti onesnaženim
tlom v primeru razlitja ali razsutja nevarnih tekočin ali drugih
materialov. V tem primeru je treba onesnaženi material pred odlaganjem
na začasno ali trajno odlagališče poiskati skladno z določili veljavnega
pravilnika o ravnanju z odpadki. Pred začetkom odstranjevanja mora biti
določena tudi lokacija začasnega odlagališča; |
|
– na celotnem območju gradbenih del,
dovoznih cest in drugih manipulativnih površin, po katerih bo potekal
transport odstranjenega in gradbenega materiala, uporabljati le tehnično
ustrezna vozila, pri sami gradnji pa uporabljati tehnično brezhibne
gradbene stroje in ostalo mehanizacijo. |
|
Po končani gradnji je treba odstraniti
pomožne objekte in vse ostanke začasno deponiranih materialov ter
primerno urediti površine. |
|
19. člen |
|
(odpadki) |
|
Po Odloku o ravnanju s komunalnimi odpadki
v Občini Slovenska Bistrica (Uradni list RS, št. 79/09) je predvideno
ločeno zbiranje in odvoz odpadkov na centralno deponijo komunalnih
odpadkov. Vsak objekt v območju mora biti opremljen s posodami za smeti,
odvoz komunalnih odpadkov pa urejen preko pooblaščene organizacije.
|
|
Z zemeljskim materialom od izkopov za
temelje je treba ravnati v skladu z veljavnim pravilnikom o ravnanju z
odpadki, ki nastanejo pri gradbenih delih. |
|
Odpadke v času gradbenih del in po
izgradnji je potrebno zbirati ločeno ter poskrbeti za njihovo dokončno
deponiranje ali recikliranje. |
|
20. člen |
|
(varstvo kulturne dediščine) |
|
Ureditveno območje OPPN leži na področju,
ki ni posebej varovano glede varovanja kulturne dediščine ali njenih
enot. Najbližja enota kulturne dediščine, EŠD 20135 Zgornje
Prebukovje-Fedigecova kapelica, je oddaljena ca. 100 m.
|
|
Na območju obravnave ni bilo opravljenih
predhodnih arheoloških raziskav za oceno arheološkega potenciala.
|
|
Kolikor predhodne arheološke raziskave niso
opravljene pred začetkom izvedbe zemeljskih del, je zaradi varstva
arheoloških ostalin potrebo Zavodu za varstvo kulturne dediščine
Slovenije skladno s predpisi s področja varstva kulturne dediščine
omogočiti dostop do zemljišč, kjer se bodo izvajala zemeljska dela in
opravljanje strokovnega nadzora nad posegi. Lastnik
zemljišča/investitor/odgovorni vodja naj o dinamiki gradbenih del pisno
obvesti ZVKDS OE Maribor, vsaj 10 dni pred pričetkom zemeljskih del.
|
|
Ob vseh posegih v zemeljske plasti velja
obvezujoč splošni arheološki varstveni režim, ki
najditelja/lastnika/investitorja/odgovornega vodjo del ob odkritju
dediščine zavezuje, da najdbi zavaruje nepoškodovano na mestu odkritja
in o najdbi takoj obvesti pristojno enoto Zavoda za varstvo kulturne
dediščine Slovenije, ki situacijo dokumentira v skladu z določili
arheološke stroke. V primeru odkritja arheoloških ostalih, ki jim grozi
nevarnost poškodovanja ali uničenja, lahko pristojni organ to zemljišče
z izdajo odločbe določi za arheološko najdišče, dokler se ne opravijo
raziskave arheoloških ostalin oziroma se omeji ali prepove gospodarska
in druga raba zemljišča, ki ogroža obstoj arheološke ostaline. |
|
21. člen |
|
(varstvo narave) |
|
Obravnavani zemljišči se v celoti nahajata
v območju predlaganem za zavarovanje, območju pričakovanih naravnih
vrednot (Pohorje – nahajališče redkih mineralov in kamnin), ekološko
pomembnem območju (EPO ID-4100 Pohorje) in posebnem varstvenem območju –
območju Nature 2000 (SI3000270 – SCI Pohorje). |
|
Na področju posebnega varstvenega območja
(območje Nature 2000) in področju ekološko pomembnega območja, se posegi
lahko izvedejo izključno na območju, ki je v OPPN opredeljeno kot
območje izgradnje kmetijskih objektov, sicer se ohranja obstoječ obseg
in obstoječe ekološke značilnosti habitatov. |
|
Na področju pričakovanih naravnih vrednot
obstajajo možnosti obstoja naravnih vrednot, katere najdbo mora lastnik
zemljišča/investitor/odgovorni vodja čim prej obvestiti pristojno
organizacijo za ohranjanje narave. |
|
VI. REŠITVE IN UKREPI ZA OBRAMBO TER
VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI |
|
22. člen |
|
(varstvo pred naravnimi in drugimi
nesrečami vključno z varstvom pred požarom) |
|
Vsi objekti v območju morajo biti
dimenzionirani in projektirani na potresno območje VIII. do VII. stopnje
po MCS lestvici (50-letno povratno obdobje), s projektnim pospeškom tal
0,10 g. |
|
Pri načrtovanju gradbene konstrukcije
objektov je potrebno upoštevati drugi odstavek 4. člena in 5. člen
Pravilnika o mehanski odpornosti in stabilnosti objektov (Uradni list
RS, št. 101/05). |
|
Na obravnavanem območju ni nevarnosti
poplav in visoke podtalnice, se pa območje nahaja na območju majhne do
velike verjetnosti pojavljanja plazov in na erozijskem območju običajnih
zaščitnih ukrepov. |
|
V primeru nezgod v času gradnje, prometnih
nesreč v času obratovanja ali razlitja večjih količin goriv, olj in
drugih škodljivih tekočin in materialov, je treba z ukrepi preprečiti
izlitje nevarnih snovi v vodotoke in podtalnico in takoj obvestiti
najbližji center za obveščanje, policijo ali gasilsko enoto.
|
|
Požarno varnost je treba zagotoviti v
skladu z zakonodajo, ki ureja to področje. Pri projektiranju je treba
upoštevati požarna tveganja, ki so povezana s povečano možnostjo
nastanka požara zaradi uporabe požarno nevarnosti snovi ter širjenja
požara med posameznimi poselitvenimi območji: |
|
– treba je upoštevati požarno ogroženost
naravnega okolja; |
|
– zagotoviti ukrepe varstva pred požarom v
skladu z veljavno zakonodajo; |
|
– treba je zagotoviti vire za zadostno
oskrbo z vodo za gašenje; |
|
– treba je zagotoviti potrebne odmike med
objekti ali potrebne protipožarne ločitve; |
|
– zagotoviti pogoje za varen umik ljudi,
živali ali premoženje pri požaru ter dostopov, dovozov;
|
|
– dovozne poti za gasilsko intervencijo
morajo biti projektirane ali izvedene tako, da omogočajo osni pritisk
100 kN; |
|
– treba je zagotoviti potrebne površine za
gasilce ob zgradbah: dostopne poti za gasilce, dovozne poti za gasilska
vozila, postavitvene površine in delovne površine za gasilska vozila.
|
|
Med gradnjo je treba usposobiti in
zagotoviti intervencijsko skupino za primer nepredvidenih nesreč in
njihovo sanacijo. |
|
23. člen |
|
(stabilnost terena) |
|
Vsi posegi na območju OPPN se izvajajo na
podlagi geomehanskega poročila o sestavi in nosilnosti tal ter o pogojih
temeljenja objektov. |
|
VII. ETAPNOST IZVEDBE |
|
24. člen |
|
(etapnost) |
|
Prostorske ureditve, načrtovane s tem OPPN, se
izvedejo v celoti v eni etapi oziroma se lahko izvajajo fazno, kolikor
objekti niso odvisni eden od drugega.
|
|
(1) Faznost izvedbe ureditve in gradenj je
dovoljenja tako, da so posamezne faze zaključene funkcionalne celote, ki
lahko služijo svojemu namenu tudi brez izgradnje ostalih delov
prostorske ureditve. |
|
(2) Gradnja stanovanjskega objekta je dopustna
šele po pridobitvi uporabnega dovoljenja za hlev in skladišče. |
|
(3) Za gradnjo na posameznih parcelah,
predvidenih v OPPN, so dovoljene tudi začasne rešitve priključevanja na
javno gospodarsko infrastrukturo, in sicer tako, da ne ovirajo
predvidene ureditve za komunalno urejanje celotnega območja. Z začasno
rešitvijo morajo soglašati soglasodajalci, v katerih pristojnost posega
predlagana rešitev in občina. |
|
24.a člen |
|
(parcelacija) |
|
(1) Za
gradnjo stavbe se določi gradbena parcela glede na namembnost in
velikost ter obliko načrtovanega objekta. Načrt gradbenih parcel je
prikazan v grafičnem delu akta. |
|
(2) Gradbene
parcele se lahko po potrebi združujejo ali delijo, pri čemer se površine
za razvoj objektov smiselno prilagodijo novi situaciji. |
|
(3) Za
zemljiške parcele, kjer gradbene parcele niso določene, se upošteva
obstoječe zemljiške parcele, ki se lahko po potrebi delijo ali
združujejo. |
|
(4)
Dovoljeno je odstopanje od parcelacije, določene v grafičnem delu akta
(prilagajanje parcelacije) v primeru izvedbe zemeljskih del pri gradnji
prometne infrastrukture (vkopi, nasipi, obstoječi objekti, ipd.). |
|
VIII. TOLERANCE |
|
25. člen |
|
(dovoljena odstopanja) |
|
Tehnični elementi za zakoličenje objektov
se v skladu z navedenimi tolerancami določijo v projektni dokumentaciji
v skladu z določili tega odloka. |
|
Odstopanja od tehničnih rešitev (komunalna,
energetska in prometna infrastruktura, omrežje zvez), določenih s tem
odlokom, so dopustna, če se v nadaljnjem podrobnejšem proučevanju
okoljevarstvenih ali hidroloških ali geoloških ali vodnogospodarskih ali
lastniških ali drugih razmer ugotovi, da so z oblikovalskega ali
gradbenotehničnega ali okoljevarstvenega vidika možne boljše tehnične
rešitve, ki pa ne smejo povečevati negativnega vpliva načrtovanega
posega na sosednje objekte in parcele, ne smejo poslabšati videza
obravnavanega območja, ne smejo poslabšati bivalnih in delovnih pogojev
in ne smejo povečati negativnih vplivov na okolje. |
|
Pri vseh večjih odstopanjih morajo biti
nove rešitve usklajene s pogoji, ki so jih nosilci urejanja prostora
podali k temu OPPN. V primeru odstopanj od pogojev je treba ponovno
pridobiti mnenje pristojnih nosilcev urejanja prostora. Odstopanja ne
smejo biti v nasprotju z javnimi interesi. |
|
IX. OBVEZNOSTI INVESTITORJEV IN IZVAJALCEV |
|
26. člen |
|
(splošne obveznosti) |
|
Pred pričetkom del mora investitor in
izvajalec preveriti lego eventualno obstoječih komunalnih in energetskih
naprav, jih po potrebi zavarovati, zaščititi ali premestiti pod pogoji
upravljavcev. |
|
Investitor in izvajalci morajo vse
predvidene posege izvesti tehnično neoporečno, ekološko sprejemljivo ter
pri tem ne smejo poslabšati razmer na sosednjih območjih.
|
|
Plodno zemljo, ki nastaja pri izkopih,
obvezno deponirati in uporabiti za ureditev zelenih površin. Gradnjo je
treba načrtovati tako, da območje gradbišča in njegove ureditve ne bo
posegalo na zemljišča zunaj ureditvenega območja. |
|
Pri izdelavi tehnične dokumentacije in
izvedbi mora investitor in izvajalci upoštevati vse smernice, mnenja, ki
so sestavni del občinskega podrobnega prostorskega načrta.
|
|
Če se pogoji v naslednjih etapah izvajanja
občinskega podrobnega prostorskega načrta spremenijo in niso več v
skladu z osnovnimi določili odloka, je potrebno le-tega novelirati. |
|
27. člen |
|
(posebne obveznosti) |
|
Investitor je dolžan na svoje stroške
zgraditi manjkajočo komunalno opremo ter prometno infrastrukturo, kot je
načrtovana s tem OPPN ali z občino pred izdajo gradbenega dovoljenja
skleniti pogodbo o opremljanju. |
|
V skladu z 49.b členom Zakona o graditvi
objektov si mora investitor pri Ministrstvu za kmetijstvo in okolje,
ARSO, po končanem projektiranju in pred gradnjo objektov na obravnavanem
območju, pridobiti vodno soglasje. |
|
Vloga in dokumentacija za pridobitev
vodnega soglasja morata biti izdelani v skladu s Pravilnikom o vsebini vlog za pridobitev projektnih
pogojev in pogojev za druge posege v prostor ter o vsebini vloge za izdajo
vodnega soglasja (Uradni list RS, št.
25/09). |
|
Za pridobitev vodnega soglasja bo moral
investitor predložiti dokazilo oziroma soglasje za priključitev
predvidenega objekta na javno oziroma lokalno vodovodno omrežje za
oskrbo s pitno vodo od pristojnega upravljavca vodovoda. |
|
X. NADZOR |
|
28. člen |
|
Nadzor nad izvajanjem tega odloka
opravljajo pristojne inšpekcijske službe. |
|
XI. KONČNE DOLOČBE |
|
29. člen |
|
Občinski podrobni prostorski načrt je
stalno na vpogled na Občini Slovenska Bistrica. |
|
30. člen |
|
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v
Uradnem listu Republike Slovenije. |
|
|
|
Št.
9000-4/2014-23/8 |
|
Slovenska
Bistrica, dne 14. maja 2014 |
|
|
|
Župan
Občine Slovenska Bistrica
dr. Ivan Žagar l.r. |
Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o občinskem podrobnem
prostorskem načrtu za gradnjo kmetijskih objektov na kmetiji Grobelnik
(Zgornje Prebukovje) (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 52/2021)
vsebuje naslednjo prehodno in končno določbo:
20. člen
Spremembe in dopolnitve
Odloka o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za gradnjo kmetijskih
objektov na kmetiji Grobelnik (Zgornje Prebukovje) so na vpogled na
sedežu Občine Slovenska Bistrica.
21. člen
Ta odlok začne veljati
petnajsti dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin.
|