|
Na podlagi
64. člena
Zakona o lokalni samoupravi
(Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09,
51/10 in 40/12 - ZUJF) je Občinski svet Občine Divača na 22. redni seji
dne 19.12.2013 sprejel |
|
STATUT |
|
OBČINE DIVAČA |
|
|
|
1. člen |
|
(uporaba izrazov) |
|
V statutu
uporabljeni izrazi v slovnični obliki za moški spol se uporabljajo kot
nevtralni za ženski in moški spol. |
|
2.
člen |
|
(območje, ime in sedež občine) |
|
(1) Občina Divača (v nadaljevanju: občina) je samoupravna lokalna
skupnost, ustanovljena z zakonom na območju naslednjih naselij: Barka,
Betanja, Brežec pri Divači, Dane pri Divači, Divača, Dolenja Vas, Dolnje
Ležeče, Dolnje Vreme, Famlje, Gabrče, Goriče pri Famljah, Gornje Ležeče,
Gornje Vreme, Gradišče pri Divači, Kačiče-Pared, Kozjane, Laže, Matavun,
Misliče, Naklo, Otošče, Podgrad pri Vremah, Potoče, Senadole, Senožeče,
Škocjan, Škoflje, Vareje, Vatovlje, Vremski Britof in Zavrhek.
|
|
(2) Sedež občine je v Divači. |
|
(3) Občina je pravna oseba javnega prava s pravico posedovati,
pridobivati in razpolagati z vsemi vrstami premoženja. |
|
(4) Občino predstavlja in zastopa župan. |
|
(5) Območje, ime in sedež občine se lahko spremeni z zakonom po
postopku, ki ga določa zakon. |
|
(6) Območja in imena naselij v občini se lahko v skladu z zakonom
spremenijo z občinskim odlokom. |
|
3.
člen |
|
(ožji deli občine) |
|
(1) Na območju občine
Divača so ustanovljeni ožji deli
občine. Naloge, organizacija
in delovanje ter pravni status ožjih delov občine
so določeni s tem statutom in odlokom občine. |
|
(2) Imena
in območja ožjih delov občine so: ustanovljena na območju naselij: |
|
-
Krajevna skupnost Divača, ustanovljena na območju naselij: Betanja,
Brežec pri Divači, Dane pri Divači, Divača, Dolnje Ležeče, Gradišče pri
Divači, Kačiče-Pared, Matavun, Naklo in Škocjan; |
|
-
Krajevna skupnost Senožeče, ustanovljena na območju naselij: Dolenja
Vas, Gabrče, Laže, Otošče, Potoče, Senadole in Senožeče; |
|
-
Krajevna skupnost Vreme, ustanovljena na območju naselij: Dolnje
Vreme, Famlje, Goriče pri Famljah, Gornje Ležeče, Gornje Vreme, Podgrad
pri Vremah, Škoflje, Vremski Britof in Zavrhek; |
|
-
Krajevna skupnost Barka, ustanovljena na območju naselja Barka;
|
|
-
Krajevna skupnost Misliče, ustanovljena na območju naselij: Kozjane,
Misliče, Vareje in Vatovlje. |
|
(2) Imena in območja ožjih delov občine so:
-
Krajevna skupnost Divača je ustanovljena na območju naselij: Betanja,
Brežec pri Divači, Dane pri Divači, Divača, Gradišče pri Divači,
Kačiče-Pared, Matavun, Naklo in Škocjan;
-
Krajevna skupnost Dolnje Ležeče je ustanovljena na območju naselja:
Dolnje Ležeče;
-
Krajevna skupnost Senožeče je ustanovljena na območju naselij: Dolenja
Vas, Gabrče, Laže, Otošče, Potoče, Senadole in Senožeče;
-
Krajevna skupnost Vreme je ustanovljena na območju naselij: Dolnje
Vreme, Famlje, Goriče pri Famljah, Gornje Ležeče, Gornje Vreme, Podgrad
pri Vremah, Škoflje, Vremski Britof in Zavrhek;
-
Krajevna skupnost Barka je ustanovljena na območju naselja Barka;
-
Krajevna skupnost Misliče je ustanovljena na območju naselij: Kozjane,
Misliče, Vareje in Vatovlje. |
|
4.
člen |
|
(izvirne in prenesene naloge) |
|
(1) Občina v okviru ustave in zakona samostojno ureja in opravlja
naloge, določene v zakonu, ki ureja lokalno samoupravo ter naloge,
določene s predpisi občine na podlagi zakona. |
|
(2) Občine lahko opravljajo posamezne naloge iz državne pristojnosti, če
država za to zagotovi potrebna sredstva. |
|
5.
člen |
|
(občani) |
|
(1) Osebe, ki imajo na območju občine stalno prebivališče, so občani. |
|
(2) Občani odločajo o lokalnih javnih zadevah po organih občine, ki jih
volijo na podlagi splošne in enake volilne pravice na svobodnih volitvah
s tajnim glasovanjem, ter v drugih organih v skladu s tem statutom. |
|
(3) Občani sodelujejo pri upravljanju lokalnih javnih zadev tudi na
zborih občanov, z referendumom in ljudsko iniciativo. |
|
(4) Na podlagi odločitve organov občine se lahko v posamezne oblike
odločanja vključijo tudi osebe, ki imajo v občini začasno prebivališče,
in osebe, ki so lastniki zemljišč in drugih nepremičnin na območju
občine. |
|
6. člen |
|
(uresničevanje skupnih nalog) |
|
(1) Občina pri uresničevanju skupnih nalog sodeluje s sosednjimi in
drugimi občinami, pokrajinami in državo. Občina lahko sodeluje tudi z
lokalnimi skupnostmi drugih držav ter z mednarodnimi organizacijami
lokalnih skupnosti. |
|
(2) Občina sodeluje z drugimi občinami po načelih prostovoljnosti in
solidarnosti in lahko v ta namen ustanavlja zveze, združuje sredstva,
ustanavlja skupne organe ter organe skupne občinske uprave, javne
sklade, javne zavode in javna podjetja. |
|
7. člen |
|
(grb, zastava in praznik občine) |
|
(1) Občina ima svoj grb, zastavo in praznik, katerih oblika, vsebina in
uporaba se določi z odlokom. |
|
(2) Občina ima žig, ki je pravokotne oblike. Žig ima v zgornji polovici
znak Občine Divača, v spodnji polovici pa napis: OBČINA DIVAČA in naziv
organa občine – Občinski svet; Župan; Nadzorni odbor; Občinska uprava,
Volilna komisija. |
|
(3) Velikost, uporabo in hrambo žiga občine določi župan s sklepom. |
|
(4) Za prispevek k razvoju in prepoznavnosti občine podeljuje občina
zaslužnim občanom, organizacijam in drugim občinska priznanja in nagrade
v skladu s posebnim odlokom. |
|
|
|
8.
člen |
|
(naloge občine) |
|
(1) Občina samostojno opravlja lokalne zadeve javnega pomena (izvirne
naloge), določene z zakonom in s tem statutom, zlasti pa: |
|
1.
Normativno ureja lokalne zadeve javnega pomena tako, da: |
|
-
sprejema statut, odloke in druge predpise občine, |
|
-
sprejema proračun in zaključni račun občine, |
|
-
načrtuje prostorski razvoj ter sprejema prostorske akte, |
|
-
sprejema programe razvoja občine. |
|
2.
Upravlja občinsko premoženje tako, da: |
|
- ureja
način in pogoje upravljanja z občinskim premoženjem, |
|
-
pridobiva in razpolaga z vsemi vrstami premoženja, |
|
- sklepa
pogodbe o pridobitvi in odtujitvi nepremičnin in premičnin, |
|
-
sestavlja premoženjsko bilanco, s katero izkazuje vrednost svojega
premoženja. |
|
3.
Omogoča pogoje za gospodarski razvoj občine tako, da: |
|
-
spremlja in analizira gospodarske rezultate v občini, |
|
-
sprejema prostorske akte, ki omogočajo in pospešujejo razvoj
gospodarstva v občini, |
|
-
pospešuje gospodarski razvoj, |
|
-
sodeluje z gospodarskimi subjekti in v okviru interesov in nalog občine
pomaga gospodarskim subjektom pri razreševanju gospodarskih
problemov, |
|
- z
javnimi sredstvi, v skladu s predpisi, pospešuje razvoj gospodarskih
panog oz. gospodarskih subjektov. |
|
4.
Ustvarja pogoje za gradnjo stanovanj in skrbi za povečanje najemnega
socialnega sklada stanovanj tako, da: |
|
- v
prostorskih aktih predvidi gradnjo stanovanjskih objektov, |
|
-
sprejema dolgoročni in kratkoročni stanovanjski program občine, |
|
-
spremlja in analizira stanje na stanovanjskem področju občine,
|
|
-
spremlja ponudbo in povpraševanje stanovanj v občini ter se vključuje v
stanovanjski trg, |
|
- gradi
stanovanja za socialno ogrožene in prenavlja objekte, ki so primerni za
gradnjo stanovanj. |
|
5. Skrbi
za lokalne javne službe tako, da: |
|
-
zagotavlja izvajanje obveznih in izbirnih lokalnih javnih služb v
skladu z zakonom, |
|
- odloča
o koncesijah, |
|
-
sprejema splošne akte, ki urejajo način ustanovitve in delovanje
lokalnih javnih služb, |
|
-
zagotavlja sredstva za delovanje lokalnih javnih služb, |
|
- nadzira
delovanje lokalnih javnih služb, |
|
- gradi
in vzdržuje komunalno infrastrukturo. |
|
6.
Zagotavlja in pospešuje vzgojno-izobraževalno in zdravstveno dejavnost
tako, da: |
|
-
ustanovi vzgojno-izobraževalni (javna osnovna šola in javni vrtec),
zdravstveni zavod in v skladu z zakonom zagotavlja pogoje za njegovo
delovanje, |
|
- v
skladu z zakoni, ki urejajo to področje, zagotavlja sredstva za
izvajanje teh dejavnosti in v okviru finančnih možnosti omogoča
izvajanje nadstandardnih programov, |
|
-
sodeluje z vzgojno-izobraževalnim zavodom in zdravstvenim zavodom, |
|
- z
različnimi ukrepi pospešuje vzgojno-izobraževalno dejavnost in
zdravstveno varstvo občanov, |
|
-
ustvarja pogoje za izobraževanje odraslih, ki je pomembno za razvoj
občine in za kvaliteto življenja njenih prebivalcev. |
|
7.
Pospešuje službe socialnega skrbstva, predšolskega varstva, osnovnega
varstva otrok in družine, za socialno ogrožene, invalide in ostarele
tako, da: |
|
-
spremlja stanje na tem področju, |
|
-
pristojnim organom in institucijam predlaga določene ukrepe na tem
področju, |
|
-
sodeluje s centrom za socialno delo, javnimi zavodi in drugimi
pristojnimi organi in institucijami, |
|
- lahko
podeljuje denarne pomoči in simbolične nagrade ob posebnih priložnostih
ali obletnicah občanov. |
|
8.
Pospešuje raziskovalno, kulturno in društveno dejavnost ter razvoj
športa in rekreacije tako, da: |
|
- omogoča
dostopnost kulturnih programov, skrbi za kulturno dediščino na svojem
območju, |
|
- določa
občinski program športa, |
|
-
zagotavlja splošno izobraževalno knjižnično dejavnost, |
|
- z
dotacijami spodbuja te dejavnosti, |
|
-
sodeluje z društvi in jih vključuje v programe aktivnosti občine. |
|
9. Skrbi
za varstvo zraka, tal, vodnih virov, za varstvo pred hrupom, za zbiranje
in odlaganje odpadkov in opravlja druge dejavnosti varstva okolja tako,
da: |
|
- izvaja
naloge, ki jih določajo zakon, uredbe in drugi predpisi s področja
varstva okolja, |
|
-
spremlja stanje na tem področju in v okviru svojih pristojnosti
sprejema ukrepe, s katerimi zagotavlja varstvo okolja, |
|
-
sprejema splošne akte, s katerimi pospešuje in zagotavlja varstvo
okolja, |
|
-
sodeluje s pristojnimi inšpekcijskimi organi in jih obvešča o
ugotovljenih nepravilnostih, |
|
- z
drugimi ukrepi pospešuje varstvo okolja v občini. |
|
10.
Upravlja, gradi in vzdržuje: |
|
-
občinske ceste, ulice in javne poti, |
|
-
površine za pešce in kolesarje, |
|
- igrišča
za šport in rekreacijo ter otroška igrišča, |
|
- javne
parkirne prostore, parke, trge in druge javne površine ter |
|
-
zagotavlja varnost v cestnem prometu na občinskih cestah in ureja
promet v občini. |
|
11. Skrbi
za požarno varnost in varnost občanov v primeru elementarnih in drugih
nesreč tako, da v skladu z merili in normativi: |
|
-
organizira reševalno pomoč v požarih, |
|
-
organizira obveščanje, alarmiranje, pomoč in reševanje za primere
elementarnih in drugih nesreč, |
|
-
zagotavlja sredstva za organiziranje, opremljanje in izvajanje požarne
varnosti in varstva pred naravnimi nesrečami, |
|
-
zagotavlja sredstva za odpravo posledic elementarnih in drugih naravnih
nesreč, |
|
-
sodeluje z občinskim poveljstvom gasilske službe in štabom za civilno
zaščito ter spremlja njihovo delo, |
|
-
opravlja druge naloge, ki pripomorejo k boljši požarni varnosti in
varstvu pred elementarnimi in drugimi nesrečami. |
|
12. Ureja
javni red v občini tako, da: |
|
-
sprejema programe varnosti, |
|
- določa
prekrške in globe za prekrške, s katerimi se kršijo predpisi občine, |
|
-
organizira občinsko redarstvo, |
|
-
opravlja inšpekcijsko nadzorstvo nad izvajanjem občinskih predpisov in
drugih aktov, s katerimi ureja zadeve iz svoje pristojnosti, če ni z
zakonom drugače določeno, |
|
-
opravlja druge naloge v okviru teh pristojnosti. |
|
(2) V
okviru lokalnih zadev javnega pomena občina opravlja tudi naloge, ki se
nanašajo na: |
|
-
ugotavljanje javnega interesa za uresničevanje predkupnih pravic občine
v skladu z zakonom in v primeru razlastitve za potrebe občine, |
|
-
določanje namembnosti prostora, |
|
-
gospodarjenje s stavbnimi zemljišči in določanje pogojev za njihovo
uporabo, |
|
-
evidenco občinskih zemljišč in drugega premoženja, |
|
-
zagotavljanje varstva naravnih in kulturnih spomenikov v sodelovanju s
pristojnimi institucijami, |
|
-
urejanje drugih lokalnih zadev javnega pomena. |
|
9. člen |
|
(statistične, evidenčne in analitične naloge) |
|
(1) Občina opravlja statistične, evidenčne in
analitične naloge za svoje potrebe. |
|
(2) Občina obdeluje podatke, ki jih potrebuje za opravljanje nalog iz
svoje pristojnosti in jih pridobi v skladu z zakonom. |
|
(3) Za potrebe iz prvega odstavka tega člena pridobiva občina od
upravljavcev zbirk podatke o fizičnih osebah, ki imajo v občini stalno
ali začasno prebivališče, in o fizičnih osebah, ki imajo v občini
nepremičnine, ter podatke o pravnih osebah, ki imajo sedež in premoženje
oziroma del premoženja v občini. |
|
(4) Od upravljavca Centralnega registra prebivalstva lahko občina za
potrebe izvajanja svojih nalog pridobiva osebne podatke v skladu z
zakonom. Osebne podatke lahko pridobi občina v pisni obliki, na
magnetnih medijih, po elektronski pošti, za fizične osebe, ki imajo v
občini stalno ali začasno prebivališče, pa tudi neposredno preko
računalniške povezave. Za pridobivanje podatkov neposredno preko
računalniške povezave je potrebno dovoljenje pristojnega ministra. |
|
|
|
|
|
|
|
10.
člen |
|
(organi občine) |
|
(1) Organi občine so: |
|
-
občinski svet, |
|
-
župan in |
|
-
nadzorni odbor. |
|
(2) Občina ima občinsko volilno komisijo kot samostojni občinski organ, ki v skladu z zakonom o lokalnih volitvah in
drugimi predpisi ter splošnimi akti občine skrbi za izvedbo volitev in
referendumov ter varstvo zakonitosti volilnih postopkov. |
|
(3) Občina ima lahko tudi druge organe, katerih ustanovitev in naloge
določa zakon. |
|
(4) Volitve oziroma imenovanja organov občine oziroma članov občinskih
organov se izvajajo v skladu z zakonom in tem statutom. |
|
(5) Člani občinskega sveta, župan in podžupan so občinski funkcionarji. |
|
11.
člen |
|
(občinska uprava) |
|
(1) Občina ima občinsko upravo, ki v skladu z zakonom, statutom in
splošnimi akti občine opravlja upravne, strokovne, pospeševalne in
razvojne naloge ter naloge v zvezi z zagotavljanjem javnih služb iz
občinske pristojnosti. |
|
(2) Občinska uprava odloča o upravnih stvareh iz občinske pristojnosti
na prvi stopnji ter opravlja inšpekcijske naloge in naloge občinskega
redarstva oziroma drugih služb nadzora. |
|
(3) Občinska uprava opravlja strokovna, organizacijska in
administrativna opravila za občinske organe. |
|
(4) Občinsko upravo lahko sestavljajo notranje organizacijske enote in
organi občinske uprave. Organe občinske uprave ustanovi občinski svet z
odlokom, s katerim določi tudi njihovo notranjo organizacijo in delovno
področje. |
|
(5) Občinsko upravo vodi direktor občinske uprave, usmerja in nadzoruje
pa jo župan. |
|
12.
člen |
|
(sprejemanje odločitev na sejah organov) |
|
Če ni v zakonu ali tem statutu drugače določeno, lahko organi občine, ki
delajo na sejah, sprejemajo odločitve, če je na seji navzoča večina
članov organa občine. Odločitev je sprejeta, če zanjo glasuje večina
navzočih članov. |
|
13.
člen |
|
(javnost dela) |
|
(1) Delo organov občine je javno. |
|
(2) Javnost dela se zagotavlja z obveščanjem javnosti o delu občinskih
organov, predvsem pa z uradnim objavljanjem splošnih aktov občine, z
navzočnostjo občanov in predstavnikov sredstev javnega obveščanja na
javnih sejah občinskih organov, z vpogledom v dokumentacijo in gradiva,
ki so podlaga za odločanje občinskih organov. Splošni akti, in
prečiščena besedila občine se objavijo v uradnih glasilih, v Katalogu
informacij javnega značaja in na spletni strani občine. Gradiva in
zapisniki sej občinskega sveta se redno objavljajo na spletnih straneh
občine. |
|
(3) Način zagotavljanja javnosti dela občinskih organov, razloge in
postopke izključitve javnosti s sej organov občine, pravice javnosti ter
zagotovitev varstva osebnih podatkov, dokumentov in gradiv, ki vsebujejo
podatke, ki so v skladu z zakonom, drugim predpisom ali splošnim aktom
občine oziroma druge javne ali zasebno pravne osebe zaupne narave
oziroma državna, vojaška ali uradna tajnost, določajo zakon, ta statut
in poslovnik občinskega sveta. |
|
(4) Občani in njihovi pravni zastopniki imajo pravico vpogleda v
dokumente, ki so podlaga za odločanje organov občine o njihovih
pravicah, obveznostih in pravnih koristih, če izkažejo pravni interes. |
|
|
|
14.
člen |
|
(občinski svet) |
|
(1) Občinski svet je najvišji organ odločanja o vseh zadevah v okviru
pravic in dolžnosti občine. |
|
(2) Občinski svet šteje enajst (11) članov. |
|
(3) Člani občinskega sveta se volijo za štiri leta. Mandatna doba članov
občinskega sveta se začne s potekom mandata prejšnjih članov občinskega
sveta ter traja do prve seje na naslednjih rednih volitvah izvoljenega
občinskega sveta, če ni z zakonom drugače določeno. |
|
(4) Občinski svet se konstituira na prvi seji po volitvah, na kateri je
potrjenih več kot polovica mandatov članov občinskega sveta. |
|
(5) Prvo sejo občinskega sveta skliče prejšnji župan najkasneje v
dvajsetih (20) dneh po izvolitvi članov občinskega sveta, če je za
izvolitev župana potreben drug krog volitev, pa najkasneje v desetih
(10) dneh po drugem krogu volitev. Če seja ni sklicana v navedenem roku,
jo skliče predsednik občinske volilne komisije. |
|
(6) Prvo sejo občinskega sveta vodi najstarejši član občinskega sveta
oziroma član, ki ga na predlog najstarejšega člana določi občinski svet. |
|
(7) Ko članom občinskega sveta preneha mandat, jim preneha tudi članstvo
v vseh občinskih organih, odborih in komisijah. |
|
(8) Mandat članov občinskega sveta v organih javnih zavodov, javnih
podjetij ter skladov, katerih ustanoviteljica je občina in v katere so
bili imenovani kot predstavniki občinskega sveta, traja in preneha v
skladu z ustanovitvenim aktom javnega zavoda, javnega podjetja, skladov
in drugih organizacij, razen če občinski svet ne odloči drugače. |
|
15.
člen |
|
(volitve članov občinskega sveta) |
|
(1) Volitve članov občinskega sveta so neposredne in se opravijo na
podlagi splošne in enake volilne pravice s tajnim glasovanjem v skladu z
zakonom. |
|
(2) Občinski svet se voli po večinskem volilnem sistemu. |
|
(3) Volilne enote za volitve članov občinskega sveta se oblikujejo tako,
da bo zagotovljena enakomerna zastopanost prebivalcev vseh delov občine
v občinskem svetu. Volilne enote določi občinski svet z odlokom. |
|
16.
člen |
|
(pristojnosti občinskega sveta) |
|
(1) Občinski svet sprejema statut občine, poslovnik občinskega sveta,
odloke in druge predpise občine ter sprejema mnenja o vsebini zakonov in
drugih predpisov, ki se tičejo koristi občine. |
|
(2) V okviru svojih pristojnosti občinski svet predvsem: |
|
-
sprejema statut občine, |
|
-
sprejema odloke in druge občinske akte, |
|
-
sprejema prostorske in druge plane razvoja občine, |
|
-
sprejema občinski proračun in zaključni račun proračuna, |
|
- imenuje
in razrešuje člane nadzornega odbora ter člane komisij in odborov
občinskega sveta, |
|
-
nadzoruje delo župana, podžupana in občinske uprave glede izvrševanja
odločitev občinskega sveta, |
|
- odloča
o pridobitvi in odtujitvi občinskega premoženja, če ni z zakonom
določeno drugače, |
|
- imenuje
in razrešuje člane sveta za varstvo uporabnikov javnih dobrin, |
|
- odloča
o drugih zadevah, ki jih določa zakon in ta statut. |
|
17. člen |
|
(funkcija člana občinskega sveta) |
|
(1) Člani občinskega sveta opravljajo svojo funkcijo nepoklicno. |
|
(2) Funkcija člana občinskega sveta ni združljiva s funkcijo župana,
člana nadzornega odbora, kot tudi ne z delom v
občinski upravi ter z drugimi funkcijami, za katere tako določa zakon. |
|
(3) Član občinskega sveta, ki je imenovan za podžupana, opravlja
funkcijo člana občinskega sveta in funkcijo podžupana hkrati. Podžupan,
ki v primeru predčasnega prenehanja mandata župana opravlja funkcijo
župana, v tem času ne opravlja funkcije člana občinskega sveta. |
|
18.
člen |
|
(župan) |
|
(1) Župan predstavlja občinski svet ter sklicuje in vodi njegove seje,
nima pa pravice glasovanja. |
|
(2) Funkcija župana ni združljiva s funkcijo člana občinskega sveta in
podžupana, članstvom v nadzornem odboru in z delom v občinski upravi ter
z drugimi funkcijami, za katere tako določa zakon. |
|
(3) Za vodenje sej občinskega sveta lahko župan pooblasti podžupana ali
drugega člana občinskega sveta. |
|
(4) Če nastopijo razlogi, zaradi katerih župan, podžupan oziroma
pooblaščeni član občinskega sveta ne more voditi že sklicane seje, jo
brez posebnega pooblastila vodi najstarejši navzoči član občinskega
sveta. |
|
(5) Župan sklicuje seje občinskega sveta v skladu z določbami tega
statuta in poslovnika občinskega sveta ter glede na potrebe odločanja na
občinskem svetu, mora pa jih sklicati najmanj štirikrat letno. Podžupan
lahko opravi sklic seje le na podlagi posamičnega pooblastila župana. |
|
(6) Župan mora sklicati sejo občinskega sveta, če to zahteva najmanj
četrtina članov občinskega sveta, seja pa mora biti v petnajstih dneh po
tem, ko je bila podana pisna zahteva za sklic seje, ki je vsebovala
predlog dnevnega reda in nujno potrebno gradivo oziroma utemeljeno
zahtevo občinski upravi za pripravo gradiva. Župan mora dati na dnevni
red seje predlagane točke. Predlagan dnevni red pa lahko dopolni še z
novimi točkami. Če seja občinskega sveta ni sklicana v roku sedmih dni
po prejemu pisne zahteve, jo lahko skličejo člani občinskega sveta, ki
so zahtevo podali. Župan in občinska uprava so dolžni zagotoviti pogoje
za vodenje in izvedbo seje. |
|
19.
člen |
|
(organizacijsko in administrativno delo za potrebe občinskega sveta) |
|
Strokovno pripravo gradiv, organizacijsko in administrativno delo za
potrebe občinskega sveta ter pomoč pri pripravi in vodenju sej
občinskega sveta ter njegovih komisij in odborov zagotavlja občinska
uprava. |
|
20.
člen |
|
(seje občinskega sveta) |
|
(1) Občinski svet dela in odloča na sejah. |
|
(2) Dnevni red seje občinskega sveta predlaga župan. |
|
(3) Vsak član občinskega sveta lahko predlaga občinskemu svetu v sprejem
odloke in druge akte iz njegove pristojnosti, razen proračuna in
zaključnega računa proračuna in drugih aktov, za katere je v zakonu ali
v statutu občine določeno, da jih sprejme občinski svet na predlog župana. |
|
(4) Župan mora predloge komisij in odborov občinskega sveta ter predloge
članov občinskega sveta iz prejšnjega odstavka dati na dnevni red, ko so
pripravljeni tako, kot je določeno v poslovniku občinskega sveta. |
|
(5) O sprejemu dnevnega reda odloča občinski svet na začetku seje. |
|
(6) Na vsaki seji občinskega sveta mora biti predvidena točka za
vprašanja in odgovore na vprašanja, ki jih postavljajo člani sveta. Na
seji se odgovarja na vsa vprašanja in pobude, ki so bila oddana do
začetka seje, ter na ustna vprašanja, dana ob obravnavi vprašanj in
pobud članov sveta. Če zahteva odgovor na vprašanje podrobnejši pregled
dokumentacije oziroma proučitev, lahko župan ali direktor občinske
uprave odgovorita na naslednji seji. |
|
(7) Za vsako sejo občinskega sveta se pošlje vabilo županu, podžupanu,
članom občinskega sveta, predsedniku nadzornega odbora občine,
direktorju občinske uprave in vodji organa skupne občinske uprave. O
sklicu seje občinskega sveta se obvesti javna občila. Vabilo z gradivom
za sejo sveta se objavi v katalogu informacij javnega značaja občine na
svetovnem spletu. |
|
(8) Predsednik nadzornega odbora občine, predsedniki komisij in odborov
občinskega sveta, direktor občinske uprave in organ skupne občinske
uprave so se dolžni udeležiti seje občinskega sveta in odgovarjati na
vprašanja članov občinskega sveta, kadar se obravnavajo vprašanja iz
njihove pristojnosti oziroma njihovega področja dela. |
|
21.
člen |
|
(odločanje članov občinskega sveta) |
|
(1) Občinski svet veljavno sklepa, če je na seji navzoča večina njegovih
članov. Občinski svet sprejema odločitve z večino opredeljenih glasov
navzočih članov, razen če zakon določa drugačno večino. |
|
(2) Občinski svet sprejema odločitve z javnim glasovanjem. Tajno se
glasuje v primeru, ko je tako določeno z zakonom ali če tako sklene
občinski svet. |
|
(3) Način dela in odločanja, razmerja do drugih občinskih organov ter
druga vprašanja delovanja občinskega sveta se določijo s poslovnikom
občinskega sveta, ki ga sprejme občinski svet z dvotretjinsko večino
navzočih članov. |
|
(4) Odločitve občinskega sveta izvršujeta župan in občinska uprava. |
|
(5) Župan in direktor občinske uprave o
izvrševanju odločitev občinskega sveta poročata občinskemu svetu redno
na vsaki seji.
|
|
22.
člen |
|
(predčasno prenehanje mandata člana občinskega sveta) |
|
(1) Predčasno prenehanje mandata člana občinskega sveta ureja zakon. |
|
(2) Razlogi za prenehanje mandata člana občinskega sveta se ugotovijo na
podlagi pravnomočne sodne odločbe ali pisnega obvestila o odločitvi
člana občinskega sveta. |
|
(3) Članu občinskega sveta preneha mandat z dnem, ko občinski svet na
podlagi poročila komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja
ugotovi, da so nastali zakonski razlogi za prenehanje mandata, razen v
primeru odstopa. Ugotovitveni sklep sprejme občinski svet na prvi seji
po nastanku razlogov in drugega odstavka tega člena. |
|
(4) Če član občinskega sveta odstopi, mu preneha mandat z dnem, ko je
podal odstopno izjavo županu. Kot
odstopno izjavo se lahko šteje tudi ustno odpoved na seji občinskega
sveta. Župan mora občinski svet in občinsko volilno komisijo
obvestiti o odstopu člana občinskega sveta v roku osmih dni od prejema
pisne odstopne izjave. |
|
(5) Če župan v roku iz prejšnjega odstavka ne obvesti občinskega sveta
in občinske volilne komisije, lahko občinski funkcionar, ki mu je
prenehal mandat, v osmih dneh od poteka roka iz prejšnjega odstavka
vloži tožbo na upravno sodišče. Upravno sodišče o tožbi iz tega odstavka
in tožbi iz drugega odstavka tega člena odloči meritorno v 30 dneh. O
morebitni pritožbi odloči vrhovno sodišče v 30 dneh. Enako sodno varstvo
lahko uveljavlja tudi kandidat za člana občinskega sveta, ki bi bil
izvoljen, če ne bi bil izvoljen član občinskega sveta, ki mu je mandat
prenehal, predstavnik kandidature oziroma predstavnik liste kandidatov
za člane občinskega sveta, s katere bi bil ta kandidat izvoljen. |
|
(6) Izvolitev oziroma potrditev mandata nadomestnega člana občinskega
sveta določa zakon. |
|
23.
člen |
|
(komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja) |
|
(1) Občinski svet ima komisijo za mandatna vprašanja, volitve in
imenovanja. |
|
(2) Občinski svet lahko ustanovi eno ali več komisij in odborov kot
svoja stalna ali občasna delovna telesa. |
|
(3) Organizacijo in delovno področje stalnih delovnih teles občinskega
sveta določa poslovnik občinskega sveta. |
|
(4) Občasna delovna telesa ustanovi občinski svet s sklepom, s katerim
določi naloge delovnega telesa in število članov ter opravi imenovanje. |
|
24.
člen |
|
(naloge komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja) |
|
(1) Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja ima tri (3)
člane, ki jih občinski svet imenuje izmed svojih članov. |
|
(2) Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja opravlja
zlasti naslednje naloge: |
|
-
občinskemu svetu predlaga kandidate za delovna telesa občinskega sveta
in druge organe, ki jih imenuje občinski svet, |
|
-
občinskemu svetu ali županu daje pobude oz. predloge v zvezi s
kadrovskimi vprašanji v občini, |
|
-
pripravlja predloge odločitev občinskega sveta v zvezi s plačili za
opravljanje funkcije ter drugimi prejemki občinskih funkcionarjev ter
izvršuje odločitve občinskega sveta, zakone in predpise, ki urejajo
plačila za opravljanje funkcije in druge prejemke občinskih
funkcionarjev, |
|
-
opravlja naloge po zakonu, ki ureja preprečevanje korupcije, |
|
-
obravnava druga vprašanja, ki mu jih določi občinski svet, |
|
- izdaja
akte v zvezi s pravicami in obveznostmi funkcionarjev. |
|
25.
člen |
|
(stalna in občasna delovna telesa občinskega sveta) |
|
(1) Občinski svet lahko ustanovi enega ali več odborov in komisij kot
svoja stalna ali občasna delovna telesa. |
|
(2) Stalna delovna telesa občinskega sveta so: |
|
- odbor
za finance, |
|
- odbor
za negospodarstvo, |
|
- odbor
za gospodarstvo in okolje, |
|
-
statutarno pravna komisija. |
|
(3) Odbori in komisije štejejo do pet (5) članov, statutarno pravna
komisija pa tri (3 člane). Delovno področje, število članov posameznega
delovnega telesa občinskega sveta, sestava delovnega telesa in način
oblikovanja predlogov za člane delovnega telesa se določi s poslovnikom
občinskega sveta. |
|
26.
člen |
|
(imenovanje članov odborov in komisij) |
|
(1) Člane odborov in komisij imenuje občinski svet izmed svojih članov
in največ polovico članov izmed drugih občanov. Predlog kandidatov za
člane pripravi Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. |
|
(2) Delo delovnega telesa občinskega sveta vodi član občinskega sveta
kot predsednik. |
|
(3) Prvo sejo delovnega telesa skliče župan najkasneje 90 dni po
konstituiranju občinskega sveta. |
|
(4) Članstvo v komisiji ali odboru občinskega sveta ni združljivo s
članstvom v nadzornem odboru občine ali z delom v občinski upravi. |
|
27.
člen |
|
(pristojnosti komisij in odborov občinskega sveta) |
|
(1) Komisije in odbori občinskega sveta v okviru svojega delovnega
področja, določenega s poslovnikom občinskega sveta, obravnavajo zadeve
iz pristojnosti občinskega sveta in dajejo občinskemu svetu mnenja in
predloge. |
|
(2) Komisije in odbori občinskega sveta lahko predlagajo občinskemu
svetu v sprejem odloke in druge akte iz njegove pristojnosti, razen
proračuna in zaključnega računa proračuna in drugih aktov, za katere je
v zakonu ali v statutu občine določeno, da jih sprejme občinski svet na
predlog župana. |
|
28.
člen |
|
(razrešitev člana delovnega telesa občinskega sveta) |
|
Občinski svet lahko razreši predsednika, posameznega člana delovnega
telesa občinskega sveta ali delovno telo v celoti na predlog najmanj
tretjine članov občinskega sveta. Predlog novih kandidatov za člane
delovnih teles občinskega sveta pripravi Komisija za mandatna vprašanja,
volitve in imenovanja do prve naslednje seje občinskega sveta. |
|
|
|
29.
člen |
|
(župan) |
|
(1) Župana volijo volivci na neposrednih in tajnih volitvah. Volitve
župana se opravijo v skladu z zakonom. |
|
(2) Mandatna doba župana traja štiri leta. |
|
(3) Novoizvoljeni župan nastopi mandat, ko občinski svet na svoji prvi
seji po izvolitvi članov občinskega sveta na podlagi potrdila občinske
volilne komisije o izvolitvi župana odloči o morebitnih pritožbah drugih
kandidatov ali predstavnikov kandidatur za župana oziroma ugotovi, da
takih pritožb ni bilo. |
|
(4) Župan svojo funkcijo opravlja nepoklicno, lahko pa se odloči, da bo
funkcijo opravljal poklicno. O svoji odločitvi je župan dolžan obvestiti
občinski svet na prvi naslednji seji. |
|
30.
člen |
|
(pristojnosti župana) |
|
(1) Župan predstavlja in zastopa občino. Župan predstavlja občinski
svet, ga sklicuje in vodi seje občinskega sveta, nima pa pravice
glasovanja. |
|
(2) Poleg tega župan predvsem: |
|
-
predlaga občinskemu svetu v sprejem proračun občine in zaključni račun
proračuna, odloke in druge akte iz pristojnosti občinskega sveta, |
|
-
izvršuje občinski proračun ter pooblašča druge osebe za izvajanje
posameznih nalog izvrševanja občinskega proračuna, |
|
- skrbi
za izvajanje splošnih aktov občine in drugih odločitev občinskega sveta, |
|
- odloča
o pridobitvi in odtujitvi premičnega premoženja ter o pridobitvi
nepremičnega premoženja občine, če zakon ali predpis občine ne določa
drugače, |
|
- skrbi
za objavo statuta, odlokov in drugih splošnih aktov občine, |
|
-
predlaga ustanovitev organov občinske uprave in njihovega delovnega
področja, naloge in notranjo organizacijo občinske uprave, določa
sistemizacijo delovnih mest v občinski upravi, odloča o imenovanju
javnih uslužbencev v nazive ter o sklenitvi delovnega razmerja
zaposlenih v občinski upravi in odloča o drugih pravicah in obveznostih
javnih uslužbencev iz delovnega razmerja, |
|
- imenuje
in razrešuje direktorja občinske uprave in vodjo organa skupne
občinske uprave skupaj z drugimi župani občin ustanoviteljic, |
|
- usmerja
in nadzoruje delo občinske uprave in organov skupne občinske uprave, |
|
-
opravlja druge naloge, ki jih določa zakon in ta statut. |
|
31.
člen |
|
(zadržanje objave splošnega akta) |
|
(1) Župan zadrži objavo splošnega akta občine, če meni, da je neustaven
ali nezakonit, in predlaga občinskemu svetu, da o njem ponovno odloči na
prvi naslednji seji, pri čemer mora navesti razloge za zadržanje. |
|
(2) Če občinski svet vztraja pri svoji odločitvi, se splošni akt objavi,
župan pa lahko vloži pri ustavnem sodišču zahtevo za oceno njegove
skladnosti z ustavo in zakonom. |
|
(3) Župan zadrži izvajanje odločitve občinskega sveta, če meni, da je
nezakonita ali je v nasprotju s statutom ali drugim splošnim aktom
občine, in predlaga občinskemu svetu, da o njej ponovno odloči na prvi
naslednji seji, pri čemer mora navesti razloge za zadržanje. |
|
(4) Ob zadržanju izvajanja odločitve občinskega sveta župan opozori
pristojno ministrstvo na nezakonitost take odločitve. Če občinski svet
ponovno sprejme enako odločitev, lahko župan začne postopek pri upravnem
sodišču. |
|
(5) Če se odločitev občinskega sveta nanaša na zadevo, ki je z zakonom
prenesena v opravljanje občini, župan opozori pristojno ministrstvo na
nezakonitost oziroma neprimernost take odločitve. |
|
32.
člen |
|
(naloge župana na področju zaščite in reševanja) |
|
Župan opravlja z zakonom predpisane naloge na področju zaščite in
reševanja, predvsem pa: |
|
- skrbi
za izvajanje priprav za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami in
uresničevanje zaščitnih ukrepov ter za odpravljanje posledic naravnih in
drugih nesreč, |
|
- imenuje
poveljnike in štabe civilne zaščite občine ter poverjenike za civilno
zaščito, |
|
- sprejme
načrt zaščite in reševanja, |
|
- vodi
zaščito, reševanje in pomoč, |
|
- določi
organizacije, ki opravljajo javno službo oziroma naloge zaščite,
reševanja in pomoči in organizacije, ki morajo izdelati načrte zaščite
in reševanja, |
|
-
ugotavlja in razglaša stopnjo požarne ogroženosti v naravnem okolju na
območju občine, |
|
-
sprejema akte in ukrepe v vojnem stanju, če se občinski svet ne more
sestati, |
|
- v
primeru nastale nevarnosti odredi evakuacijo ogroženih in prizadetih
prebivalcev, |
|
-
predlaga pristojnemu organu razporeditev državljanov na delovno
dolžnost, dolžnost v civilni zaščiti ter materialno dolžnost. |
|
33. člen |
|
(nujni ukrepi) |
|
V primeru razmer, v katerih bi bilo lahko v večjem obsegu ogroženo
življenje in premoženje občanov, pa se občinski svet ne more pravočasno
sestati, lahko župan sprejme začasne nujne ukrepe. Te mora predložiti v
potrditev občinskemu svetu takoj, ko se ta lahko sestane. |
|
34.
člen |
|
(podžupan občine) |
|
(1) Za pomoč pri opravljanju nalog župana ima občina enega podžupana.
Podžupana izmed članov občinskega sveta imenuje in razrešuje župan.
|
|
(2) Podžupan pomaga županu pri njegovem delu ter opravlja posamezne
naloge iz pristojnosti župana, za katere ga župan pooblasti. |
|
(3) Podžupan nadomešča župana v primeru njegove odsotnosti ali
zadržanosti. V času nadomeščanja opravlja podžupan tekoče naloge iz
pristojnosti župana in tiste naloge, za katere ga župan pooblasti. |
|
(4) Podžupan v primeru predčasnega prenehanja mandata župana začasno
opravlja funkcijo župana. Podžupan, ki opravlja funkcijo župana, nima
pravice glasovati za odločitve občinskega sveta. |
|
(5)
V soglasju z županom se lahko tudi podžupan odloči, da bo funkcijo
opravljal poklicno. O poklicnem opravljanju funkcije
podžupan obvesti občinski svet. |
|
35.
člen |
|
(nadomeščanje župana in podžupana) |
|
(1) Kadar nastopijo razlogi, da tako župan kot podžupan ne moreta
opravljati svoje funkcije, nadomešča župana član občinskega sveta, ki ga
določi župan, če ga ne določi, pa najstarejši član občinskega sveta. |
|
(2) V času nadomeščanja opravlja član občinskega sveta tekoče naloge iz
pristojnosti župana. |
|
36.
člen |
|
(komisije in drugi strokovni organi občine) |
|
(1) Če je tako določeno v zakonu ali drugem predpisu, lahko tudi župan
imenuje komisije in druge strokovne organe občine. |
|
(2) Župan lahko ustanovi komisije in druga delovna telesa kot strokovna
in posvetovalna telesa za proučevanje posameznih zadev iz svoje
pristojnosti. |
|
37.
člen |
|
(predčasno prenehanje mandata) |
|
(1) Predčasno prenehanje mandata župana je določeno z zakonom. |
|
(2) Razlogi za prenehanje mandata župana se ugotovijo na podlagi
pravnomočne sodne odločbe ali pisnega obvestila o odločitvi župana. |
|
(3) Županu preneha mandat z dnem, ko občinski svet na podlagi pisne
izjave oziroma predloga komisije za mandatna vprašanja, volitve in
imenovanja ugotovi, da so nastali razlogi za prenehanje mandata, razen v
primeru odstopa. |
|
(4) Če župan odstopi, mu preneha mandat z dnem, ko o svojem odstopu
pisno obvesti občinski svet in občinsko volilno komisijo. |
|
(5) Ugotovitveni sklep iz tretjega odstavka tega člena sprejme občinski
svet na prvi seji po nastanku razlogov iz drugega odstavka tega člena. |
|
(6) Ugotovitveni sklep posreduje občinski svet predsedniku občinske
volilne komisije. Če županu preneha mandat več kot šest mesecev pred
potekom mandatne dobe, razpiše občinska volilna komisija nadomestne
volitve. |
|
(7) Podžupanu preneha mandat s prenehanjem mandata člana občinskega
sveta. |
|
(8) Podžupanu preneha mandat podžupana, če ga župan razreši in z
izvolitvijo novega župana, če je prejšnjemu predčasno prenehal mandat.
|
|
|
|
38.
člen |
|
(nadzorni odbor občine) |
|
(1) Nadzorni odbor občine je najvišji organ nadzora javne porabe v
občini. |
|
(2) Nadzorni odbor ima v skladu z zakonom naslednje pristojnosti: |
|
-
opravlja nadzor nad razpolaganjem s premoženjem občine, |
|
-
nadzoruje namenskost in smotrnost porabe sredstev občinskega proračuna, |
|
-
nadzoruje finančno poslovanje uporabnikov proračunskih sredstev. |
|
(3) Nadzorni odbor v okviru svojih pristojnosti ugotavlja zakonitost in
pravilnost poslovanja občinskih organov, občinske uprave, javnih
zavodov, javnih podjetij in občinskih skladov ter drugih porabnikov
sredstev občinskega proračuna in pooblaščenih oseb z občinskimi javnimi
sredstvi in občinskim premoženjem ter ocenjuje učinkovitost in
gospodarnost porabe občinskih proračunskih sredstev. |
|
39.
člen |
|
(imenovanje in razrešitev članov nadzornega odbora) |
|
(1) Nadzorni odbor ima pet članov. Člane nadzornega odbora imenuje
občinski svet izmed občanov najkasneje v 45 dneh po svoji prvi seji.
Zaradi uspešnega dela morajo člani nadzornega odbora imeti najmanj VI.
stopnjo strokovne izobrazbe in primerne izkušnje s
finančno-računovodskega ali pravnega področja. Kandidate za člane
nadzornega odbora občine predlaga občinskemu svetu
Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. |
|
(2) Člani nadzornega odbora ne morejo biti člani občinskega sveta,
župan, podžupan, člani krajevnih odborov, direktor občinske uprave,
delavci občinske uprave ter člani poslovodstev javnih zavodov, javnih
podjetij in občinskih skladov ter drugih organizacij, ki so uporabniki
občinskih proračunskih sredstev. |
|
(3) Članstvo v nadzornem odboru preneha z dnem razrešitve oziroma z dnem
poteka mandata članom občinskega sveta, ki je nadzorni odbor. Za
predčasno razrešitev člana nadzornega odbora se primerno uporabljajo
razlogi za predčasno prenehanje mandata člana občinskega sveta.
Razrešitev opravi občinski svet na predlog nadzornega odbora. |
|
40.
člen |
|
(konstituiranje nadzornega odbora) |
|
(1) Prvo sejo nadzornega odbora občine po imenovanju skliče župan.
Nadzorni odbor se konstituira, če je na prvi seji navzočih večina
članov. |
|
(2) Člani nadzornega odbora izvolijo izmed sebe predsednika nadzornega
odbora. |
|
(3) Predsednik predstavlja nadzorni odbor, sklicuje in vodi njegove
seje. |
|
(4) Nadzorni odbor dela in sprejema odločitve na seji, na kateri je
navzočih večina članov nadzornega odbora, z večino opredeljenih glasov
navzočih članov. |
|
(5) Sedež nadzornega odbora je na sedežu Občine Divača, Kolodvorska
ulica 3a, Divača. Nadzorni odbor za seje uporablja prostore
občine. |
|
(6) Nadzorni odbor za svoja pisanja uporablja svoj žig. |
|
41.
člen |
|
(program dela nadzornega odbora) |
|
(1) Nadzorni odbor samostojno določa svoj program dela, ki vsebuje letni
nadzorni program in predlog finančnega načrta, ki ju v mesecu decembru
koledarskega leta predloži županu. |
|
(2) Nadzorni odbor mora vsako proračunsko leto izvesti nadzor: |
|
- zaključnega računa proračuna občine, katerega sestavni del so tudi
finančni načrti in zaključni računi posrednih in neposrednih uporabnikov
proračuna (krajevne skupnosti, javni zavodi, javna podjetja in drugi) v
delu, ki je financiran iz občinskega proračuna. |
|
(3) Nadzorni odbor lahko začne postopek nadzora le, če je tak nadzor
določen v nadzornem programu. Če nadzorni odbor želi izvesti nadzor, ki
ni vključen v nadzorni program, mora najprej dopolniti nadzorni program.
Dopolnitev nadzornega programa posreduje županu in občinskemu svetu.
Enako velja za spremembo nadzornega programa. Dopolnitev in sprememba
nadzornega programa mora biti obrazložena. |
|
(4) Nadzorni odbor mora sodelovati z županom in občinskim svetom ter
drugimi organi občine in njenih ožjih delov, organi uporabnikov
občinskih proračunskih sredstev in drugimi osebami. |
|
(5) Predsednik ali od njega pooblaščen član nadzornega odbora se udeleži
seje občinskega sveta, ko se obravnava predlog proračuna in druge
zadeve, za katere nadzorni odbor oceni, da so pomembne za njegovo delo. |
|
42.
člen |
|
(pristojnosti nadzornega odbora) |
|
(1) Nadzorni odbor preverja finančno poslovanje uporabnikov proračunskih
sredstev (javnih podjetij, javnih zavodov in drugih) na podlagi
preverjanj poslovnih poročil in zaključnih računov ter sklenjenih pogodb
med občino in uporabnikom proračunskih sredstev in po potrebi druge
pridobljene dokumentacije. |
|
(2) Nadzorni odbor pred nadzorom obvesti o nadzoru župana in odgovorno
osebo uporabnika proračuna. Sklep o izvedbi nadzora mora vsebovati
opredelitev vsebine nadzora, časa in kraja nadzora in navedbo
nadzorovane osebe. |
|
(3) V postopku nadzora so odgovorni in nadzorovane osebe dolžni
nadzornemu odboru predložiti vso potrebno dokumentacijo, sodelovati v
postopku nadzora, odgovoriti na ugotovitve in dajati pojasnila. |
|
43.
člen |
|
(izločitev člana nadzornega odbora) |
|
(1) Nadzorni odbor izloči člana nadzornega odbora iz nadzora in
odločanja na seji v primeru, če so podane okoliščine, ki vzbujajo dvom o
njegovi nepristranskosti. |
|
(2) Šteje se, da so podane okoliščine iz prejšnjega odstavka, če: |
|
- je
odgovorna oseba, zakonit zastopnik, prokurist ali pooblaščenec
nadzorovane osebe s članom nadzornega odbora v krvnem sorodstvu v ravni
vrsti ali v stranski vrsti do vštetega četrtega kolena ali če je z njo v
zakonski ali zunajzakonski skupnosti ali v svaštvu do vštetega drugega
kolena, četudi je zakonska zveza ali zunajzakonska skupnost prenehala, |
|
- je član
nadzornega odbora skrbnik, posvojitelj, posvojenec ali rejnik odgovorne
osebe, zakonitega zastopnika, prokurista ali pooblaščenca nadzorovane
osebe, |
|
- če je
član nadzornega odbora udeležen ali je sodeloval v postopku, ki je
predmet nadzora. |
|
(3) Izločitev člana nadzornega odbora lahko zahteva tudi nadzorovana
oseba in sam član nadzornega odbora. Zahtevo za izločitev mora vložiti
pri nadzornem odboru. V zahtevi je potrebno navesti okoliščine, na
katere opira svojo zahtevo za izločitev. O izločitvi odloči nadzorni
odbor z večino glasov vseh članov. |
|
44.
člen |
|
(poročilo nadzornega odbora) |
|
(1) Za posamezen nadzor je pristojen član nadzornega odbora, ki je
določen v nadzornem programu (v nadaljevanju: nadzornik). Nadzornik
pripravi osnutek poročila o nadzoru in ga posreduje predsedniku
nadzornega odbora. Osnutek poročila o nadzoru mora vsebovati enake
sestavine kot poročilo o nadzoru. |
|
(2) Predsednik nadzornega odbora lahko poda v roku treh dni pripombe na
osnutek poročila o nadzoru. Če pripomb nadzornik ne upošteva, predsednik
nadzornega odbora pošlje osnutek poročila o nadzoru, skupaj s
pripombami, ostalim članom nadzornega odbora in skliče sejo najpozneje v
roku 8 dni od posredovanega osnutka poročila o nadzoru. |
|
(3) Osnutek poročila obravnava nadzorni odbor na seji. Vsak član se mora
o osnutku poročila izjaviti, na koncu izjavo poda še predsednik
nadzornega odbora. Po podanih izjavah nadzorni odbor sprejme osnutek
poročila o nadzoru. |
|
(4) Če osnutek poročila o nadzoru ni sprejet, je dolžan nadzorni odbor
sprejeti usmeritve za njegovo spremembo ali dopolnitev. Nadzornik mora
upoštevati usmeritve in osnutek poročila o nadzoru dopolniti. |
|
(5) Osnutek poročila o nadzoru podpiše predsednik nadzornega odbora. |
|
45.
člen |
|
(odzivno poročilo) |
|
(1) Nadzorni odbor pošlje nadzorovani osebi osnutek poročila o nadzoru
najpozneje v roku osmih (8) dni po sprejemu. Nadzorovana oseba ima
pravico v roku petnajstih (15) dni od prejema osnutka poročila o nadzoru
odgovoriti na posamezne navedbe (odzivno poročilo). Odzivno poročilo
vsebuje mnenja, pripombe in pojasnila nadzorovanega organa za vsako
posamezno ugotovitev iz osnutka poročila, pri kateri se ugotovijo
kršitve predpisov. Če nadzorovani organ razpolaga z listinskimi dokazi,
jih priloži odzivnemu poročilu. |
|
(2) Po preteku roka iz prejšnjega odstavka sprejme nadzorni odbor
poročilo o nadzoru, ki ga pošlje nadzorovani osebi, občinskemu svetu in
županu, po potrebi pa tudi računskemu sodišču in pristojnemu
ministrstvu. |
|
46. člen |
|
(vsebina poročila nadzornega odbora) |
|
(1) Poročilo o nadzoru mora vsebovati obvezne sestavine v skladu z
zakonom in pravilnikom o obveznih sestavinah poročila nadzornega odbora
občine, ki ga izda pristojni minister. |
|
(2) V ugotovitvah se navede popolno in verodostojno dejansko stanje, ki
je bilo ugotovljeno v nadzoru in na katerem temeljijo ocene, mnenje,
priporočila oziroma predlogi. |
|
(3) Z ocenami nadzorni odbor presodi, kateri predpisi so bili kršeni
(pravilnost poslovanja) in/ali je bilo poslovanje nadzorovane osebe
smotrno glede na ugotovitve in ocene v nadzoru. |
|
(4) V mnenju se izrazi, ali je bilo poslovanje nadzorovane osebe
pravilno in/ali smotrno. |
|
(5) Nepravilno poslovanje je takrat, če je nadzorovana oseba poslovala v
nasprotju s predpisi, proračunom in drugimi akti (pogodbo, kolektivno
pogodbo in drugimi splošnimi ter posamičnimi akti), ki bi jih morala
upoštevati pri svojem poslovanju. |
|
(6) Nesmotrno poslovanje je negospodarno in/ali neučinkovito in /ali
neuspešno. |
|
(7) Negospodarno poslovanje je tisto poslovanje, ko bi nadzorovana oseba
enake učinke lahko dosegla pri manjših stroških. |
|
(8) Neučinkovito poslovanje je tisto, ko bi pri enakih stroških lahko
nadzorovana oseba dosegla večje učinke. |
|
(9) Neuspešno poslovanje je tisto, ko se niso uresničili cilji
poslovanja nadzorovane osebe. |
|
(10) Priporočila vsebujejo predloge za izboljšanje pravilnosti
poslovanja oziroma smotrnosti (za gospodarnejšo, učinkovitejšo in
uspešnejšo porabo sredstev javnih financ). S priporočili oziroma
predlogi nadzorni odbor praviloma svetuje, kako nadzorovana oseba
izboljša poslovanje tako, da nakaže le poti za izboljšanje. |
|
47.
člen |
|
(postopanje nadzornega odbora) |
|
(1) Če je nadzorni odbor ugotovil hujšo kršitev predpisov ali
nepravilnosti pri poslovanju občine, ki so opredeljene v poslovniku
nadzornega odbora, mora o teh kršitvah v petnajstih dneh od dokončnosti
poročila obvestiti pristojno ministrstvo in Računsko sodišče Republike
Slovenije. |
|
(2) V primeru, da nadzorni odbor ugotovi, da obstaja utemeljen sum, da
je nadzorovana oseba ali odgovorna oseba storila prekršek ali kaznivo
dejanje, je dolžan svoje ugotovitve posredovati pristojnemu organu
pregona. |
|
48.
člen |
|
(obravnava poročila nadzornega odbora) |
|
(1) Nadzorovane osebe so dolžne spoštovati mnenja, priporočila in
predloge nadzornega odbora. Občinski svet, župan in organi porabnikov
občinskih proračunskih sredstev so dolžni obravnavati poročila
nadzornega odbora in v skladu s svojimi pristojnostmi upoštevati
priporočila in predloge nadzornega odbora. |
|
(2) Župan je dolžan nadzorni odbor tekoče seznanjati s pomembnimi zakoni
in drugimi predpisi ter akti občine, ki se nanašajo na javne finance in
lokalno samoupravo (proračun občine, odlok, statut, akt o sistemizaciji
delovnih mest in akt, ki določa plačni sistem, akti o ustanovitvi
pravnih oseb javnega prava, katerih ustanoviteljica je občina, in drugi)
ter za poslovanje občine pomembnimi odločitvami, in sicer z: |
|
-
zadolževanjem občine, |
|
-
načrtovanjem oziroma izvajanjem investicij, |
|
-
pridobitvijo, odtujitvijo ali zamenjavo stvarnega premoženja, |
|
- naložbo
denarnih sredstev, nakupom in prodajo vrednostnih papirjev in deležev, |
|
- odpisi
terjatev, |
|
-
ustanovitvijo javnega podjetja, javnega zavoda in drugega uporabnika
občinskih proračunskih sredstev. |
|
(3) Za zneske, ki so nižji od 10.000 EUR se nadzorni odbor seznani
enkrat letno. |
|
(4) Župan je dolžan vabiti predsednika nadzornega odbora na seje
občinskega sveta ter ga obveščati o pomembnejših ugotovitvah iz
pristojnosti občinskega sveta, ki se nanašajo na pravilnost in smotrnost
poslovanja občine ali finančno poslovanje pravnih oseb javnega prava, ki
jih je ustanovila občina. |
|
49.
člen |
|
(letno poročilo o delu in porabi sredstev nadzornega odbora) |
|
(1) Nadzorni odbor mora županu in občinskemu svetu predložiti pisno
letno poročilo o delu in porabi sredstev in najmanj enkrat na leto
poročati o svojem delu ter ju seznaniti s pomembnimi ugotovitvami s
področja svojega dela in predlagati rešitve za izboljšanje poslovanja.
Nadzorni odbor podatke o porabi sredstev za svoje delovanje pridobi pri
občinski upravi. |
|
50. člen |
|
(javnost dela nadzornega odbora) |
|
(1) Delo nadzornega odbora je javno. |
|
(2) Nadzorni odbor vse sprejete sklepe o nadzoru, program dela in končna
poročila o nadzorih objavlja na spletni strani občine Divača. |
|
(3) Nadzorni odbor lahko z večino glasov vseh svojih članov odloči, da
se javnost dela omeji ali izključi, če to zahtevajo razlogi varovanja
osebnih podatkov, dokumentov in gradiv, ki vsebujejo podatke, ki so v
skladu z zakonom, drugim predpisom ali splošnim aktom občine oziroma
druge javne ali zasebno pravne osebe zaupne narave oziroma državna,
vojaška ali uradna tajnost. |
|
(4) Nadzorni odbor lahko z večino glasov vseh svojih članov odloči, da
se iz letnega poročila o njegovem delu in posameznega poročila o
nadzoru, ki se javno objavi, izločijo podatki, če so podani razlogi, ki
jih zakon, ki ureja dostop do informacij javnega značaja, določa kot
razloge, zaradi katerih je mogoče zavrniti zahtevo za informacijo
javnega značaja. |
|
(5) Način zagotavljanja javnosti dela in način omejitve javnosti dela
nadzornega odbora določa poslovnik. |
|
(6) Za obveščanje javnosti o delu nadzornega odbora je pristojen
predsednik nadzornega odbora oziroma oseba, ki jo on pooblasti. |
|
51.
člen |
|
(strokovna in administrativna pomoč za delo nadzornega odbora ) |
|
(1) Strokovno in administrativno pomoč za delo nadzornega odbora
zagotavljata župan in občinska uprava. |
|
(2) Župan določi javnega uslužbenca v občinski upravi, ki pomaga pri
pripravi in vodenju sej ter pisanju in odpravi zapisnikov in drugih
pisanj nadzornega odbora, arhiviranje gradiva, sprejemanje in urejanje
pošte ter za opravljanje drugih opravil, potrebnih za nemotena
administrativna tehnična dela nadzornega odbora. |
|
(3) Strokovno pomoč lahko nudijo nadzornemu odboru javni uslužbenci,
zaposleni v občinski upravi ali zunanji strokovnjaki, notranji revizorji
in drugi. Za posamezne posebne strokovne naloge nadzora lahko poda izvid
in mnenje izvedenec, ki ga na predlog nadzornega odbora imenuje občinski
svet. |
|
52.
člen |
|
(sredstva za delo nadzornega odbora) |
|
Sredstva za delo nadzornega odbora se zagotavljajo v občinskem proračunu
na posebni proračunski postavki, na podlagi letnega programa dela in
finančnega načrta nadzornega odbora. Za porabo sredstev župan določi
skrbnika. |
|
53.
člen |
|
(plačilo za opravljanje dela članov nadzornega odbora) |
|
Predsednik in člani nadzornega odbora imajo pravico do plačila za
opravljanje dela v skladu z aktom občinskega sveta – pravilnikom o
plačah občinskih funkcionarjev in nagradah članov delovnih teles
občinskega sveta ter članov volilnih drugih občinskih organov ter o
povračilih stroškov, ki ga je sprejel občinski svet. Izvedencu in drugim
strokovnjakom pripada plačilo, ki se določi s podjemno pogodbo ali
avtorsko pogodbo, ki jo sklene župan. Za delo izvedenca se plačilo
določi na podlagi pravilnika o tarifi za sodne izvedence. |
|
54. člen |
|
(poslovnik o delu nadzornega odbora) |
|
Podrobneje uredi nadzorni odbor svoje delo s poslovnikom, ki ga sprejme
z večino glasov svojih članov. Poslovnik se objavi v uradnem glasilu
občine. |
|
|
|
55.
člen |
|
(občinska uprava) |
|
(1) Notranjo organizacijo in delovno področje občinske uprave določi
občinski svet na predlog župana z odlokom. |
|
(2) Podrobnejšo notranjo organizacijo in sistemizacijo delovnih mest v
občinski upravi določi župan. |
|
56.
člen |
|
(ustanovitev skupne občinske uprave) |
|
(1) Občinski svet lahko na predlog župana odloči, da se z drugo občino
ali z drugimi občinami ustanovi skupna občinska uprava. |
|
(2) Organizacija in delo skupne občinske uprave se določi z odlokom o
ustanovitvi, ki ga na skupen predlog županov sprejmejo občinski sveti
občin. |
|
57. člen |
|
(odločanje o upravnih zadevah) |
|
(1) Organi občine odločajo o pravicah in dolžnostih posameznikov in
pravnih oseb ter o njihovih pravnih koristih v upravnih zadevah v
upravnem postopku. |
|
(2) Občina odloča s posamičnimi akti o upravnih zadevah iz lastne
pristojnosti in iz prenesene državne pristojnosti. |
|
(3) O upravnih zadevah iz občinske pristojnosti odloča na prvi stopnji
občinska uprava, na drugi stopnji župan, če ni za posamezne primere z
zakonom drugače določeno. |
|
(4) O pritožbah zoper odločbe organa skupne občinske uprave odloča župan
občine, v katere krajevno pristojnost zadeva spada, če zakon ne določa
drugače. |
|
58.
člen |
|
(pristojnosti za odločanje v upravnih zadevah) |
|
(1) Posamične upravne akte iz pristojnosti občinske uprave podpisuje
direktor občinske uprave po pooblastilu župana, ki lahko vsebuje
pooblastilo za pooblaščanje drugih uradnih oseb občinske uprave, ki
izpolnjujejo zakonske pogoje za odločanje v upravnih zadevah, za
opravljanje posameznih dejanj v postopku ali za vodenje celotnega
postopka in za odločanje v upravnih zadevah. |
|
(2) Osebe iz prejšnjega odstavka odločajo tudi o upravnih zadevah iz
prenesene državne pristojnosti, če ni z zakonom drugače določeno. |
|
59.
člen |
|
(izvajanje zakona o splošnem upravnem postopku) |
|
Direktor občinske uprave skrbijo in so odgovorni za dosledno izvajanje
zakona o splošnem upravnem postopku in drugih predpisov o upravnem
postopku in zagotavlja upravno poslovanje v skladu z uredbo vlade. |
|
60. člen |
|
(odločanje o upravnih zadevah iz izvirne pristojnosti občine) |
|
O upravnih zadevah iz občinske izvirne pristojnosti lahko odloča samo
uradna oseba, ki je pooblaščena za opravljanje teh zadev in izpolnjuje
pogoje v skladu z Uredbo o izobrazbi in strokovnem izpitu za vodenje in
odločanje v upravnem postopku oziroma ima opravljen strokovni izpit iz
upravnega postopka. |
|
61. člen |
|
(odločanje o pristojnostih zoper posamične akte) |
|
(1) O pritožbah zoper posamične akte iz izvirne pristojnosti občinske
uprave odloča župan. Zoper odločitev župana je dopusten upravni spor. |
|
(2) O pritožbah zoper posamične akte, ki jih v zadevah iz državne
pristojnosti na prvi stopnji izdaja občinska uprava, odloča državni
organ, določen z zakonom. |
|
62.
člen |
|
(izločitev uradne osebe) |
|
(1) O izločitvi zaposlenega v občinski upravi odloča direktor občinske
uprave, ki v primeru izločitve javnega uslužbenca o stvari tudi odloči,
če je javni uslužbenec pooblaščen za odločanje v upravnih stvareh. |
|
(2) O izločitvi direktorja občinske uprave ali župana odloča občinski
svet, ki v primeru izločitve o stvari tudi odloči. |
|
|
|
63.
člen |
|
(občinsko pravobranilstvo) |
|
(1) Občina ima lahko občinsko pravobranilstvo, ki pred sodišči in
drugimi državnimi organi zastopa občino, občinske organe in ožje dele
občine. |
|
(2) Po pooblastilu lahko občinsko pravobranilstvo zastopa tudi druge
pravne osebe, ki jih je ustanovila občina. |
|
(3) Občinsko pravobranilstvo se ustanovi z odlokom, v katerem občinski
svet določi njegovo delovno področje oziroma pooblastila. Za občinsko
pravobranilstvo se smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja državno
pravobranilstvo. |
|
(4) Občina lahko skupaj s še eno ali več občinami ustanovi skupni organ
občinskega pravobranilstva. |
|
|
|
64.
člen |
|
(drugi organi občine) |
|
Organizacijo, delovno področje ter sestavo organov, ki jih mora občina
imeti v skladu s posebnimi zakoni, ki urejajo naloge občine na
posameznih področjih javne uprave, določi župan oziroma občinski svet na
podlagi zakona s sklepom o ustanovitvi in imenovanju članov posameznega
organa. |
|
65. člen |
|
(poveljnik in štab civilne zaščite) |
|
(1) Občina ima poveljnika in štab civilne zaščite, ki izvajata
operativno strokovno vodenje civilne zaščite in drugih sil za zaščito,
reševanje in pomoč v skladu s sprejetimi načrti. |
|
(2) Poveljnik in poverjeniki za civilno zaščito so za svoje delo
odgovorni županu. |
|
|
|
66. člen |
|
(krajevne skupnosti) |
|
(1) Zaradi zadovoljevanja posebnih skupnih potreb občanov na območju
posameznih naselij so v občini kot ožji deli občine ustanovljene
krajevne skupnosti. Krajevne skupnosti so del občine v teritorialnem,
funkcionalnem, organizacijskem, premoženjsko-finančnem in pravnem
smislu. |
|
(2) Pobudo za ustanovitev nove krajevne skupnosti, njeno ukinitev ali
spremembo njenega območja lahko da zbor občanov ožjega dela občine ali najmanj deset (10) odstotkov volivcev s tega
območja po postopku in na način, ki je določen s tem statutom za ljudsko
iniciativo. |
|
(3) Krajevne skupnosti ustanovi, ukine ali spremeni njihovo območje
občinski svet s statutom po poprej ugotovljeni volji prebivalcev o imenu
in območju skupnosti. Volja prebivalcev se ugotovi na zborih občanov, ki
jih skliče župan za območje, na katerem naj bi se ustanovila krajevna
skupnost. |
|
67.
člen |
|
(pristojnosti krajevnih skupnosti) |
|
Krajevne skupnosti sodelujejo pri opravljanju javnih zadev v
občini, in sicer: |
|
- dajejo
predloge in sodelujejo pri pripravi razvojnih programov na območju
občine na področju javne infrastrukture na svojem območju ter sodelujejo
pri izvajanju investicij v komunalno infrastrukturo in sodelujejo pri
nadzoru nad opravljenimi deli, |
|
-
sodelujejo pri pripravi programov oskrbe s pitno vodo in zaščiti virov
pitne vode, sodelujejo pri pridobivanju soglasij lastnikov zemljišč za
delo s področja javnih služb, |
|
- dajejo
predloge za sanacijo divjih odlagališč komunalnih odpadkov in sodelujejo
pri njihovi sanaciji, |
|
- dajejo
predloge za ureditev in olepševanje kraja v smislu ureditve in
vzdrževanja javnih prostorov, sprehajalnih poti ipd. in pri tem
sodelujejo, |
|
- dajejo
pobude za dodatno prometno ureditev (prometna signalizacija, ureditev
dovozov in izvozov, omejitve hitrosti ipd.), |
|
-
oblikujejo pobude za spremembo prostorskih, planskih in izvedbenih
aktov ter jih posredujejo pristojnemu organu občine, |
|
- dajejo
mnenja glede sprememb namembnosti kmetijskega prostora v druge namene,
predvidenih gradenj večjih proizvodnih in drugih objektov v skupnosti,
za posege v kmetijski prostor (agromelioracija, komasacija), pri katerih
je prišlo do spremembe režima vodnih virov, |
|
-
seznanjajo pristojni organ občine s problemi in potrebami prebivalcev
krajevne skupnosti na področju urejanja prostora in varstva okolja, |
|
-
sodelujejo pri organizaciji kulturnih, športnih in drugih prireditev, |
|
-
spremljajo nevarnosti na svojem območju in o tem obveščajo štab za
civilno zaščito ter po potrebi prebivalstvo in sodelujejo pri ostalih
nalogah s področja zaščite in reševanja, |
|
- dajejo
mnenje k odločitvi o razpolaganju in upravljanju s premoženjem, ki je
skupnostim dano za uporabo za opravljanje njihovih nalog, |
|
-
opravljajo ostale naloge po svoji presoji, ki ne smejo posegati v
ostale pristojnosti občine. |
|
68.
člen |
|
(naloge krajevnih skupnosti) |
|
(1) Krajevne skupnosti lahko opravljajo naloge iz pristojnosti občine,
ki se nanašajo na prebivalce krajevne skupnosti. Krajevne skupnosti
praviloma samostojno: |
|
- skrbijo
za urejenost pokopališč in organizirajo pogrebno službo na krajevno
običajen način, če ni z odlokom določeno drugače, |
|
- skrbijo
za vzdrževanje javnih cest na svojem območju, če ni z odlokom določeno
drugače, |
|
-
vzdržujejo turistično infrastrukturo (poti, spomeniki,
hortikultura,..) |
|
-
upravljajo z lastnim premoženjem ali s premoženjem, ki jim je dano v
uporabo, |
|
-
izdelujejo načrt zaščite in reševanja na podlagi predpisov in potreb
občine, |
|
-
pripravljajo in izvajajo projekte v okviru celostnega razvoja podeželja
in obnove vasi na svojem področju, |
|
-
pospešujejo kulturne, športne in druge društvene dejavnosti na svojem
območju ter organizirajo kulturne, športne in druge prireditve oziroma
nudijo pomoč pri takih prireditvah, kadar je organizator občina, |
|
- obvezno
sodelujejo pri pripravi projektov. |
|
(2) Naloge iz prvega odstavka tega člena se podrobneje opredelijo z
odlokom. |
|
69.
člen |
|
(status krajevnih skupnosti) |
|
(1) Krajevna skupnost je pravna oseba javnega prava v okviru nalog, ki
jih opravlja samostojno, v skladu s tem statutom. Krajevna skupnost ne
more biti delodajalec po predpisih o zaposlovanju. |
|
(2) Krajevna skupnost nastopa v pravnem prometu v svojem imenu in za
svoj račun. Pravni posli, ki jih sklene krajevna skupnost brez soglasja
župana, so nični, vendar lahko predpis občine, ki je potreben za
izvršitev proračuna določi, kateri pravni posli in v kakšni višini so ti
pravni posli, ki jih sklene krajevna skupnost, veljavni brez predhodnega
soglasja župana. |
|
(3) Krajevna skupnost odgovarja za svoje obveznosti z vsem svojim
premoženjem in sredstvi, s katerimi razpolaga. Občina odgovarja za
obveznosti krajevne skupnosti subsidiarno. |
|
(4) Krajevno skupnost zastopa predsednik
sveta krajevne skupnosti .
|
|
70.
člen |
|
(svet krajevne skupnosti) |
|
(1) Organ krajevne skupnosti je svet, ki ga izvolijo krajani s stalnim
prebivališčem na območju krajevne skupnosti. Način izvolitve članov
sveta določa zakon. |
|
(2) Član sveta krajevne skupnosti ne more biti župan, podžupan, javni
uslužbenec v občinski upravi in javni uslužbenec v službi ožjega dela
občine. |
|
(3) Število članov sveta določi občinski svet z odlokom, s katerim
določi volilne enote za volitve v svet skupnosti. |
|
(4) Volitve v svet krajevne skupnosti razpiše župan. |
|
(5) Mandat članov sveta krajevne skupnosti se začne in konča istočasno
kot mandat članov občinskega sveta. |
|
(6) Funkcija člana je nezdružljiva s funkcijo člana v nadzornem odboru
občine ter z delom v občinski upravi. Določbe zakona in tega statuta, ki
urejajo predčasno prenehanje mandata članu občinskega sveta se smiselno
uporabljajo tudi za prenehanje mandata člana sveta krajevne skupnosti.
|
|
71.
člen |
|
(sklic prve seje sveta krajevne skupnosti) |
|
Prvo sejo sveta krajevne skupnosti skliče župan najkasneje dvajset (20)
dni po izvolitvi članov sveta krajevne skupnosti. Svet je konstituiran,
ko so potrjeni mandati več kot polovici njegovih članov. Za potrditev
mandatov in konstituiranje sveta se uporabljajo določbe statuta, ki
veljajo za konstituiranje občinskega sveta. |
|
72.
člen |
|
(predsednik in podpredsednik sveta krajevne skupnosti) |
|
(1) Svet krajevne skupnosti ima predsednika, ki ga izmed sebe izvolijo
člani sveta. |
|
(2) Predsednik sveta krajevne skupnosti zastopa in predstavlja krajevno
skupnost, sklicuje in vodi seje njenega sveta ter opravlja druge naloge,
ki mu jih določi svet krajevne skupnosti, Pravni posli, ki jih kot
zastopnik krajevne skupnosti sklene predsednik njenega sveta, so
veljavni le ob pisnem soglasju župana, razen, če je z veljavnim odlokom
o proračunu občine drugače določeno. |
|
(3) Svet krajevne skupnosti na predlog predsednika izvoli
podpredsednika. Podpredsednik nadomešča predsednika in opravlja naloge,
ki mu jih določi predsednik. |
|
73.
člen |
|
(seje sveta krajevne skupnosti) |
|
(1) Svet krajevne skupnosti dela ter sprejema svoje odločitve na
seji, na kateri je navzočih večina članov, z večino glasov navzočih
članov. |
|
(2) Župan ima pravico biti navzoč na seji sveta krajevne skupnosti in
razpravljati, vendar nima pravice glasovati. |
|
(3) Predsednik sveta krajevne skupnosti skliče svet najmanj štirikrat na
leto oziroma večkrat v primeru, da je to potrebno. Predsednik mora
sklicati svet krajevne skupnosti, če to zahteva župan ali najmanj
polovica članov občinskega sveta. |
|
(4) Za delovanje sveta krajevne skupnosti se smiselno uporablja
poslovnik občinskega sveta. |
|
74.
člen |
|
(naloge sveta krajevne skupnosti) |
|
(1) Svet krajevne skupnosti izvršuje naloge, ki so v skladu s tem
statutom naloge krajevne skupnosti. Svet tudi: |
|
-
obravnava vprašanja iz občinske pristojnosti, ki se nanašajo na območje
krajevne skupnosti in njene prebivalce, ter oblikuje svoja stališča in
mnenja, |
|
- daje
pobude in predloge za sprejem odlokov in drugih splošnih aktov občine, |
|
- sprejema odločitve o uporabi sredstev
skupnosti in razpolaganju ter gospodarjenju s skupnim premoženjem
krajevne skupnosti.
|
|
(2) Stališča, mnenja, pobude in predlogi sveta krajevne skupnosti niso
pogoj za izvrševanje nalog občine, za katere so pristojni občinski svet,
župan ali občinska uprava in jih ne zavezujejo, razen če ni s tem
statutom ali odlokom drugače določeno. |
|
(3) Svet krajevne skupnosti lahko za obravnavo posameznih vprašanj
sklicuje zbore krajanov krajevne skupnosti. Za sklic in izvedbo zbora
krajanov se smiselno uporabljajo določbe tega statuta, s katerimi je
urejen zbor občanov. |
|
75.
člen |
|
(svet predsednikov svetov krajevnih skupnosti) |
|
Zaradi obravnave določenih skupnih vprašanj in nalog ter za obravnavo
zadev iz občinske pristojnosti lahko župan oblikuje svet predsednikov
svetov krajevnih skupnosti kot svoj posvetovalni organ. |
|
76.
člen |
|
(sredstva za delovanje krajevne skupnosti) |
|
(1) Za delovanje in opravljanje nalog krajevnih skupnosti se zagotovijo
sredstva v proračunu občine. |
|
(2) Za uresničevanje posebnih skupnih potreb in interesov prebivalcev
krajevnih skupnosti lahko občina pridobiva sredstva iz prostovoljnih
prispevkov njihovih prebivalcev, podjetij, zavodov in drugih organizacij
ter samoprispevkov. Tako pridobljena sredstva je občina dolžna posebej
evidentirati in porabiti v skladu z njihovim namenom. |
|
(3) Prostore, opremo in materialna sredstva, ki jih potrebujejo za svoje
delovanje sveti krajevnih skupnosti, zagotovi občina. |
|
(4) Izvajanje strokovnih nalog (računovodstvo,..) za potrebe krajevnih
skupnosti zagotavlja občinska uprava. Administrativna opravila za
potrebe krajevnih skupnosti in njihovih svetov izvajajo krajevne
skupnosti same. |
|
77.
člen |
|
(premoženje krajevne skupnosti) |
|
(1) Krajevna skupnost ima lastno premoženje, ki ga sestavljajo
nepremičnine, premičnine, denarna sredstva in pravice. |
|
(2) Krajevna skupnost mora s svojim premoženjem gospodariti kot dober
gospodar. Za razpolaganje s premoženjem skupnosti se smiselno
uporabljajo določbe zakona, ki ureja razpolaganje s premoženjem občine
ter določbe tega statuta. |
|
(3) Če krajevna skupnost preneha obstajati ali če ji preneha pravna
subjektiviteta, preidejo vse njene pravice in obveznosti na občino. |
|
78. člen |
|
(financiranje krajevne skupnosti) |
|
(1) Delovanje krajevne skupnosti se financira iz
občinskega proračuna, s prostovoljnimi prispevki fizičnih in pravnih
oseb, s plačili za storitve, s samoprispevkom in s prihodki od
premoženja ožjega dela občine. |
|
(2) Kriteriji in merila za financiranje nalog in delovanje krajevne
skupnosti se določijo z odlokom. |
|
(3) Krajevne skupnosti se ne smejo zadolževati. |
|
(4) Prihodki in odhodki krajevne skupnosti morajo biti zajeti v
finančnih načrtih, ki jih za posamezno proračunsko leto oblikujejo in
občinskemu svetu predlagajo njihovi sveti. |
|
(5) Finančne načrte, ki so sestavni del občinskega proračuna, sprejme na
predlog župana občinski svet. |
|
(6) Občina ne prevzema finančnih obveznosti krajevne skupnosti, ki niso
zajeti v proračunu občine. |
|
(7) Za izvrševanje finančnega načrta krajevne skupnosti sta odgovorna
predsednik sveta in svet krajevne skupnosti. Krajevne skupnosti lahko
imajo svoje transakcijske račune. Sklep o posebnem transakcijskem računu
izda župan. |
|
(8) Za izvrševanje finančnih načrtov krajevne skupnosti se uporabljajo
določbe predpisov, ki urejajo financiranje javne porabe in določbe
odloka o proračunu občine. |
|
(9) Nadzor nad finančnim poslovanjem krajevne skupnosti opravlja
nadzorni odbor. |
|
79. člen |
|
(razpustitev sveta krajevne skupnosti) |
|
(1) Občinski svet lahko na predlog župana, nadzornega odbora občine,
četrtine članov sveta krajevne skupnosti ali zbora občanov krajevne
skupnosti razpusti svet krajevne skupnosti in razpiše predčasne volitve: |
|
- če se
po najmanj trikratnem sklicu svet krajevne skupnosti ne sestane, |
|
- če ne
izvršuje nalog, ki so mu v skladu s tem statutom zaupane oziroma jih
izvršuje v nasprotju z zakonom, predpisi in splošnimi akti občine, |
|
- če se
ugotovi, da očitno nezakonito razpolaga s sredstvi občanov, ali če se
sredstva, ki so skupnosti dodeljena iz občinskega proračuna, uporabljajo
namensko. |
|
(2) Občinski svet lahko s spremembo statuta ukine krajevne skupnosti, če
ugotovi, da svet krajevne skupnosti ne opravlja svojih nalog, da ni
kandidatov za člane sveta oziroma da občani na njenem območju nimajo
interesa za opravljanje nalog krajevne skupnosti v skladu s tem
statutom. |
|
|
|
80.
člen |
|
(neposredne oblike sodelovanja občanov pri odločanju v občini) |
|
Oblike neposrednega sodelovanja občanov pri odločanju v občini so:
|
|
- zbor
občanov, |
|
-
referendum, |
|
- ljudska
iniciativa. |
|
|
|
81.
člen |
|
(zbor občanov) |
|
(1) Občani na zboru občanov: |
|
-
obravnavajo pobude in predloge za spremembo območja občine, njenega
imena ali sedeža ter dajejo pobude v zvezi s tem in oblikujejo mnenja, |
|
-
obravnavajo predloge in pobude za sodelovanje in povezovanje z drugimi
občinami v širše samoupravne lokalne skupnosti lokalna skupnost" , |
|
-
obravnavajo pobude in predloge za ustanovitev ali ukinitev ožjih delov
občine oziroma za spremembo njihovih območij, |
|
-
predlagajo, obravnavajo in oblikujejo stališča o spremembah območij
naselij, imen naselij ter imen ulic, |
|
-
opravljajo naloge zborov volivcev v skladu z zakonom, |
|
- dajejo
predloge občinskim organom v zvezi s pripravo programov razvoja občine,
gospodarjenja s prostorom ter varovanja življenjskega okolja, |
|
-
oblikujejo stališča v zvezi z večjimi posegi v prostor, kot so gradnja
energetskih objektov, odlagališč odpadkov in nevarnih stvari, |
|
-
obravnavajo in oblikujejo mnenja, stališča ter odločajo o zadevah, za
katere je tako določeno z zakonom, s tem statutom ali odlokom občine ter
o zadevah, za katere tako sklene občinski svet ali župan. |
|
(2) Odločitve, predloge, pobude, stališča in mnenja zbora občanov so
občinski organi, v katerih pristojnost posamezna zadeva spada, dolžni
obravnavati in pri izvajanju svojih nalog upoštevati. Če pristojni
občinski organ meni, da predlogov, pobud, stališč, mnenj in odločitev
zbora občanov ni mogoče upoštevati, je občanom dolžan na primeren način
in v primernem roku svoje mnenje predstaviti in utemeljiti. |
|
82.
člen |
|
(sklic zbora občanov) |
|
(1) Zbor občanov se lahko skliče za vso občino, za eno ali več krajevnih
skupnosti ali za njen posamezen del. |
|
(2) Zbor občanov skliče župan na lastno pobudo ali na pobudo občinskega
sveta ali sveta krajevne skupnosti. |
|
(3) Župan mora sklicati zbor občanov, če je tako predpisano z zakonom
ali statutom občine ali če tako zahteva najmanj pet (5) odstotkov
volivcev v občini. Zbor občanov za del občine pa na zahtevo najmanj pet
(5) odstotkov volivcev tega dela. |
|
(4) Zahteva volivcev za sklic zbora občanov mora vsebovati pisno
obrazložen predlog zadeve, ki naj jo zbor obravnava. Zahtevi je treba
priložiti seznam volivcev, ki so zahtevo podprli. Seznam mora vsebovati
ime in priimek volivca, datum rojstva in naslov stalnega prebivališča
ter njihove podpise. Župan lahko zahtevo s sklepom zavrne, če ugotovi,
da zahteve ni podprlo zadostno število volivcev. Sklep z obrazložitvijo
se vroči pobudniku zahteve ali prvemu podpisanemu volivcu na seznamu.
Župan skliče zbor občanov najkasneje v tridesetih dneh po prejemu
pravilno vložene zahteve. |
|
83.
člen |
|
(območje, kraj in čas sklica zbora občanov) |
|
(1) Sklic zbora občanov mora vsebovati območje, za katerega se sklicuje
zbor občanov, kraj in čas zbora občanov ter predlog dnevnega reda. |
|
(2) Sklic zbora občanov je treba objaviti na krajevno običajen način. |
|
84.
člen |
|
(vodenje zbora občanov) |
|
(1) Zbor občanov vodi župan ali od njega pooblaščeni podžupan. Župan
lahko zboru občanov predlaga imenovanje predsedstva zbora, ki naj zbor
vodi. |
|
(2) Zbor občanov veljavno sprejema svoje odločitve, predloge, pobude,
stališča in mnenja, če na zboru sodeluje najmanj trideset (30) odstotkov
volivcev z območja občine, za katero je zbor sklican. Odločitev zbora
občanov je sprejeta, če zanjo glasuje več kot polovica volivcev, ki
sodelujejo na zboru. |
|
(3) Javni uslužbenec, ki ga določi direktor občinske uprave ali župan,
ugotovi sklepčnost zbora občanov, koliko volivcev je glasovalo za
njegove odločitve ter vodi zapisnik o odločitvah zbora. Z zapisnikom
zbora občanov direktor občinske uprave seznani občinski svet in župana
ter ga na krajevno običajen način objavi. |
|
(4) Odločitve sprejete na zboru občanov so za občinski svet posvetovalne
narave. |
|
|
|
85. člen |
|
(referendum o splošnem aktu občine) |
|
(1) Občani lahko odločajo na referendumu o vprašanjih, ki so vsebina
splošnih aktov občine , ki jih sprejema občinski svet, razen o proračunu
in zaključnem računu občine ter o splošnih aktih, s katerimi se v skladu
z zakonom predpisujejo občinski davki in druge dajatve. |
|
(2) Občinski svet lahko o splošnem aktu iz prejšnjega odstavka razpiše
referendum na predlog župana ali člana občinskega sveta. |
|
(3) Občinski svet mora razpisati referendum, če to zahteva najmanj pet
(5) odstotkov volivcev v občini in če tako določa zakon ali statut
občine. |
|
86. člen |
|
(razpis referenduma) |
|
(1) Predlog za razpis referenduma je treba vložiti oziroma občinski
svet pisno seznaniti s pobudo volivcev za vložitev zahteve za razpis
referenduma v petnajstih dneh po sprejemu splošnega akta občine. |
|
(2) Če je vložen predlog za razpis referenduma ali je dana pobuda
volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma, župan zadrži objavo
splošnega akta do odločitve o predlogu ali pobudi oziroma do odločitve
na referendumu. |
|
87.
člen |
|
(naknadni referendum) |
|
(1) Referendum se opravi kot naknadni referendum, na katerem občani
potrdijo ali zavrnejo sprejeti splošni akt občine ali njegove posamezne
določbe. |
|
(2) Če je splošni akt občine ali njegove posamezne določbe na
referendumu potrjen, ga mora župan objaviti skupaj z objavo izida
referenduma. |
|
(3) Če je sprejeti splošni akt ali so njegove posamezne določbe
zavrnjene, se splošni akt ne objavi, dokler se ob upoštevanju volje
volivcev ne spremeni. |
|
(4) Odločitev volivcev na referendumu zavezuje občinski svet do konca
njegovega mandata. Odločitev volivcev na referendumu, s katero je bil
splošni akt občine zavrnjen ali so bile zavrnjene njegove posamezne
določbe, zavezuje občinski svet, ki je splošni akt, o katerem je bil
izveden referendum, sprejel, do konca njegovega mandata. |
|
88.
člen |
|
(vložitev zahteve za referendum) |
|
(1) Pobuda volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma o splošnem
aktu občine ali njegovih posameznih določbah mora vsebovati že
oblikovano zahtevo za razpis referenduma. Zahteva mora vsebovati jasno
izraženo vprašanje, ki naj bo predmet referenduma, in obrazložitev. |
|
(2) Pobudo volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma lahko da
vsak volivec, politična stranka v občini ali svet ožjega dela občine.
Pobuda mora biti podprta s podpisi najmanj stotih volivcev v občini.
Podporo pobudi dajo volivci na seznamu, ki vsebuje osebne podatke
podpisnikov: ime in priimek, datum rojstva, naslov stalnega
prebivališča. |
|
(3) Pobudnik o pobudi volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma
pisno seznani občinski svet in pobudo predloži županu. |
|
(4) Če župan meni, da pobuda z zahtevo ni oblikovana v skladu s prvim
odstavkom tega člena ali je v nasprotju z zakonom in s statutom občine,
o tem v osmih dneh po prejemu pobude obvesti pobudnika in ga pozove, da
ugotovljeno neskladnost odpravi v osmih dneh. Če pobudnik tega ne stori,
se šteje, da pobuda ni bila vložena. Župan o tem nemudoma obvesti
pobudnika in občinski svet. |
|
(5) Pobudnik lahko v osmih dneh po prejemu obvestila iz predhodnega
odstavka zahteva, naj odločitev župana preizkusi upravno sodišče. |
|
89.
člen |
|
(podpora zahtevi za razpis referenduma) |
|
(1) Volivci dajejo podporo zahtevi za razpis referenduma z osebnim
podpisovanjem. |
|
(2) Župan določi obrazec za podporo z osebnim podpisovanjem, ki vsebuje
jasno izraženo zahtevo za razpis referenduma, in rok za zbiranje
podpisov. |
|
(3) Osebno podpisovanje se izvaja pred državnim organom, pristojnim za
vodenje evidence volilne pravice. |
|
(4) Šteje se, da je zahteva za razpis referenduma vložena, če jo je v
določenem roku podprlo s svojim podpisom zadostno število volivcev. |
|
90.
člen |
|
(razpis referenduma) |
|
(1) Občinski svet razpiše referendum v petnajstih dneh po sprejemu
odločitve o predlogu župana ali občinskega svetnika za razpis
referenduma oziroma v petnajstih dneh od vložitve zahteve volivcev za
razpis referenduma v skladu s četrtim odstavkom prejšnjega člena, razen,
če v skladu z zakonom zahteva ustavnosodno presojo take zahteve. |
|
(2) Referendum se izvede najprej trideset in najkasneje petinštirideset
dni od dne razpisa, v nedeljo ali drug dela prost dan. |
|
(3) Z aktom o razpisu referenduma določi občinski svet vrsto
referenduma, splošni akt, o katerem se bo odločalo oziroma njegove
določbe, o katerih se bo odločalo, besedilo referendumskega vprašanja, o
katerem se bo odločalo na referendumu tako, da se bo obkrožilo “ZA”
oziroma “PROTI”, dan razpisa in dan glasovanja. |
|
(4) Akt o razpisu referenduma se objavi na način, ki je s tem statutom
določen za objavo splošnih aktov občine. |
|
(5) Petnajst dni pred dnem glasovanja objavi občinska volilna komisija
akt o razpisu referenduma v javnih občilih. |
|
91.
člen |
|
(pravica glasovati na referendumu) |
|
(1) Pravico glasovati na referendumu imajo vsi občani, ki imajo pravico
voliti člane občinskega sveta, če zakon ne določa drugače. |
|
(2) Odločitev na referendumu je sprejeta, če zanjo glasuje večina
volivcev, ki so glasovali. |
|
92. člen |
|
(postopek za izvedbo referenduma) |
|
(1) Postopek za izvedbo referenduma vodijo organi, ki vodijo lokalne
volitve. O ugovoru zaradi nepravilnosti pri delu volilnega odbora odloča
občinska volilna komisija. |
|
(2) Glede glasovanja na referendumu in drugih vprašanjih izvedbe
referenduma veljajo določbe zakona, ki urejajo referendum in ljudsko
iniciativo ter lokalne volitve, če ni s tem statutom v skladu z zakonom
o lokalni samoupravi posamezno vprašanje drugače urejeno. |
|
(3) Poročilo o izidu glasovanja na referendumu pošlje občinska volilna
komisija občinskemu svetu ter ga objavi na način, ki je v statutu
občine določen za objavo splošnih aktov občine. |
|
|
|
93.
člen |
|
(svetovalni referendum) |
|
(1) Občinski svet lahko pred odločanjem o posameznih vprašanjih iz svoje
pristojnosti razpiše svetovalni referendum. |
|
(2) Svetovalni referendum se razpiše za vso občino ali za njen del. |
|
(3) Svetovalni referendum se izvede v skladu z določbami tega statuta,
ki urejajo referendum o splošnem aktu občine. |
|
(4) Odločitev volivcev na svetovalnem referendumu ne zavezuje občinskih
organov. |
|
|
|
94.
člen |
|
(referendum o samoprispevku in drugih vprašanjih) |
|
(1) Občani lahko odločajo na referendumu o samoprispevkih in tudi o
drugih vprašanjih, če tako določa zakon. |
|
(2) Referendum iz prejšnjega odstavka se opravi v skladu z določbami
tega statuta, če z zakonom, ki določa in ureja referendum, ni drugače
določeno. |
|
|
|
95.
člen |
|
(ljudska iniciativa) |
|
(1) Najmanj pet odstotkov volivcev v občini lahko zahteva izdajo ali
razveljavitev splošnega akta ali druge odločitve iz pristojnosti
občinskega sveta oziroma drugih občinskih organov. |
|
(2) Glede pobude volivcem za vložitev zahteve iz prejšnjega odstavka in
postopka s pobudo se primerno uporabljajo določbe zakona in tega
statuta, s katerimi je urejen postopek s pobudo volivcem za razpis
referenduma o splošnem aktu občine. |
|
(3) Če se zahteva nanaša na razveljavitev splošnega akta občine ali
drugo odločitev občinskega sveta, mora občinski svet obravnavo zahteve
uvrstiti na prvo naslednjo sejo, o njej pa odločiti najkasneje v treh
mesecih od dne pravilno vložene zahteve. |
|
(4) Če se zahteva nanaša na odločitve drugih občinskih organov, morajo
ti o njej odločiti najkasneje v enem mesecu od dne pravilno vložene
zahteve. |
|
96. člen |
|
(sredstva za neposredno sodelovanje občanov pri odločanju v občini) |
|
Sredstva za neposredno sodelovanje občanov pri odločanju v občini na
zborih občanov in referendumih ter njihovo izvedbo se zagotovijo v
občinskem proračunu. |
|
|
|
97. člen |
|
(občinske javne službe) |
|
(1) Občina zagotavlja opravljanje javnih služb, ki jih sama določi, in
javnih služb, za katere je tako določeno z zakonom. |
|
(2) Opravljanje javnih služb zagotavlja občina: |
|
-
neposredno v okviru občinske uprave, |
|
-
z ustanavljanjem javnih zavodov in javnih podjetij, |
|
-
z dajanjem koncesij. |
|
98. člen |
|
(občinske javne službe na področju družbenih dejavnosti) |
|
(1) Na področju družbenih dejavnosti zagotavlja občina javne službe za
izvajanje naslednjih dejavnosti: |
|
-
osnovnošolsko izobraževanje, |
|
-
predšolska vzgoja in varstvo otrok, |
|
-
osnovno zdravstvo in lekarna, |
|
-
osebna pomoč družini in |
|
-
knjižničarstvo. |
|
(2) Občina lahko zagotavlja javne službe tudi na drugih področjih,
zlasti na področju glasbene vzgoje, izobraževanja odraslih, kulture,
športa in drugih dejavnosti, s katerimi se zagotavljajo javne potrebe. |
|
99. člen |
|
(ustanovitev skupne pravne osebe javnega prava) |
|
Občina lahko skupaj z drugimi občinami zaradi gospodarnega in
učinkovitejšega zagotavljanja javnih služb ustanovi skupno pravno osebo
javnega prava za izvajanje javne službe. |
|
100.
člen |
|
(gospodarske javne službe) |
|
(1) Na območju občine se kot obvezne lokalne gospodarske javne službe
opravljajo naslednje dejavnosti: |
|
-
oskrba s
pitno vodo, |
|
-
odvajanje
in čiščenje komunalne in padavinske odpadne vode, |
|
-
zbiranje
komunalnih odpadkov, |
|
-
prevoz
komunalnih odpadkov, |
|
-
odlaganje
ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov, |
|
-
urejanje
in čiščenje javnih površin, |
|
-
vzdrževanje občinskih javnih cest, |
|
-
pomoč, oskrba in namestitev zapuščenih živali v zavetišču. |
|
(2) Občina lahko določi kot gospodarsko javno službo tudi druge
dejavnosti, ki so pogoj za izvrševanje nalog iz njene pristojnosti ali
so takšne dejavnosti pogoj za izvrševanje gospodarskih, socialnih ali
ekoloških funkcij občine. |
|
101.
člen |
|
(ustanovitev pravne osebe javnega prava) |
|
(1) Pravne osebe javnega prava, ki izvajajo občinske javne službe,
ustanavlja občina z odlokom ob upoštevanju pogojev, določenih z zakonom. |
|
(2) Občina lahko zaradi gospodarnega in učinkovitega zagotavljanja
dejavnosti gospodarskih javnih služb ustanovi v okviru zaokroženih
oskrbovalnih sistemov skupaj z drugimi občinami skupno pravno osebo
javnega prava za izvajanje občinskih javnih služb. |
|
102. člen |
|
(izvrševanje ustanoviteljskih pravic) |
|
(1) Za izvrševanje ustanoviteljskih pravic v skupnih pravnih osebah
javnega prava, ki so ustanovljene za območje dveh ali več občin,
občinski sveti občin ustanoviteljic ustanovijo skupni organ, ki ga
sestavljajo župani občin ustanoviteljic. |
|
(2) V aktu o ustanovitvi skupnega organa se določijo njegove naloge,
organizacija dela in način sprejemanja odločitev, način financiranja in
delitve stroškov za delo skupnega organa. |
|
(3) Občina mora zagotoviti izvajanje tistih javnih služb, ki so po
zakonu obvezne. |
|
|
|
103. člen |
|
(premoženje občine) |
|
(1) Premoženje občine sestavljajo nepremičnine in premičnine (stvarno
premoženje) v lasti občine, denarna sredstva in pravice. |
|
(2) Občina mora s premoženjem gospodariti kot dober gospodar. |
|
(3) Za odločanje o odtujitvi in pridobitvi premoženja občine je
pristojen občinski svet. Občinski svet na predlog župana sprejme načrt
ravnanja s stvarnim premoženjem. Sprejeti načrt ravnanja s stvarnim
premoženjem izvršuje župan. |
|
(4) Prodaja ali zamenjava stvarnega premoženja v lasti občine se izvede
po postopku in na način, ki ga določa zakon in predpisi, ki veljajo za
ravnanje s stvarnim premoženjem lokalnih skupnosti. |
|
(5) Za neodplačno pridobitev premoženja je treba predhodno pridobiti
soglasje občinskega sveta, če bi takšno premoženje povzročilo večje
stroške ali če je pridobitev povezana s pogoji, ki pomenijo obveznost
občine. |
|
104.
člen |
|
(prihodki občine) |
|
(1) Občina pridobiva prihodke iz lastnih virov, davkov, taks, pristojbin
in drugih dajatev v skladu z zakonom. |
|
(2) Občina je pod pogoji, določenimi z zakonom, upravičena do sredstev
finančne izravnave in drugih sredstev sofinanciranja iz državnega
proračuna. |
|
105.
člen |
|
(proračun občine) |
|
(1) Prihodki in drugi prejemki ter odhodki in drugi izdatki občine so
zajeti v proračunu občine, ki ga sprejme občinski svet po postopku,
določenem v poslovniku občinskega sveta. |
|
(2) Občinski svet mora sprejeti proračun občine v roku, ki omogoča
njegovo uveljavitev s 1. januarjem leta, za katerega se sprejema. |
|
(3) Za pripravo in predložitev proračuna občine občinskemu svetu v
sprejem v skladu z zakonom je odgovoren župan. |
|
(4) Predlogi za povečanje izdatkov proračuna morajo vsebovati predlog za
povečanje prejemkov proračuna ali za zmanjšanje drugih izdatkov v isti
višini, pri čemer povečani izdatki ne smejo biti v breme proračunske
rezerve, splošne proračunske rezervacije ali v breme dodatnega
zadolževanja. |
|
106.
člen |
|
(sestava proračuna občine) |
|
(1) Proračun občine sestavljajo splošni del, posebni del, načrt
razvojnih programov ter obrazložitve. |
|
(2) Splošni del proračuna sestavljajo skupna bilanca prihodkov in
odhodkov, račun finančnih terjatev in naložb ter račun financiranja. |
|
(3) Posebni del proračuna sestavljajo finančni načrti neposrednih
uporabnikov proračuna občine. |
|
(4) Načrt razvojnih programov sestavljajo letni načrti razvojnih
programov neposrednih uporabnikov proračuna občine, ki so opredeljeni z
dokumenti dolgoročnega načrtovanja. |
|
107.
člen |
|
(izvrševanje proračuna občine) |
|
(1) Za izvrševanje proračuna je župan odgovoren občinskemu svetu. |
|
(2) V okviru izvrševanja proračuna ima župan pooblastila, določena z
zakonom, predpisi, izdanimi na podlagi zakona, odlokom o proračunu
občine ali drugim splošnim aktom občine. |
|
(3) Župan mora zagotoviti izvajanje nalog notranjega
finančnega nadzora v skladu z zakonom in predpisom ministra, pristojnega
za finance, izdanim na podlagi zakona. |
|
(4) Župan je odredbodajalec za sredstva proračuna. Za izvrševanje
proračuna občine lahko župan pooblasti podžupana in posamezne javne
uslužbence občinske uprave. |
|
(5) Župan v mesecu juliju poroča občinskemu svetu o izvrševanju
proračuna za tekoče leto. Poročilo vsebuje podatke in informacije, ki
jih določa zakon, ki ureja sistem javnih financ. |
|
108.
člen |
|
(sprejem proračuna občine) |
|
(1) Proračun občine se sprejme z odlokom, rebalans oziroma spremembe
proračuna občine se sprejmejo z odlokom o rebalansu proračuna oziroma z
odlokom o spremembah proračuna |
|
(2) Odlok o proračunu občine določa ukrepe za zagotavljanje likvidnosti
proračuna, prerazporejanje sredstev, začasno zadržanje izvrševanja
proračuna, ukrepe za zagotavljanje proračunskega ravnovesja ter druge
ukrepe in posebna pooblastila za izvrševanje proračuna. |
|
(3) V odloku o proračunu se določi obseg zadolževanja proračuna in obseg
predvidenih poroštev ter drugi elementi, ki jih določa zakon. |
|
(4) Rebalans proračuna predlaga župan, če v teku proračunskega leta ni
možno uravnovesiti proračuna občine. |
|
(5) Župan predlaga spremembe proračuna občine pred začetkom leta, na
katerega se sprejeti proračun nanaša. |
|
109.
člen |
|
(začasno financiranje) |
|
(1) Če proračun občine ni sprejet pred začetkom leta, na katero se
nanaša, se financiranje občine začasno nadaljuje na podlagi zadnjega
sprejetega proračuna in za iste namene. V obdobju začasnega financiranja
se smejo uporabiti sredstva do višine sorazmerno porabljenih sredstev v
enakem obdobju v proračunu za preteklo leto. |
|
(2) Župan sprejme sklep o začasnem financiranju v skladu z zakonom.
Sklep velja največ tri mesece in se lahko na županov predlog s sklepom
občinskega sveta podaljša še za tri mesece. |
|
110. člen |
|
(uporaba sredstev proračuna) |
|
Sredstva proračuna občine se smejo uporabljati, če so izpolnjeni vsi z
zakonom ali drugim aktom določeni pogoji, le za namene in v višini,
določeni s proračunom. |
|
111. člen |
|
(prerazporejanje proračunskih sredstev) |
|
(1) Proračunskih sredstev ni mogoče prerazporejati, razen pod pogoji in
na način, določen z zakonom ali odlokom o proračunu občine. |
|
(2) Če se
med letom spremeni delovno področje proračunskega uporabnika,
župan sorazmerno poveča ali zmanjša obseg sredstev za njegovo delo
oziroma, če se uporabnik ukine in njegovega dela ne prevzame drug
uporabnik proračuna, na katerega se sredstva prerazporedijo, prenese
sredstva v proračunsko rezervo. |
|
(3) Župan mora o izvršenih prerazporeditvah poročati občinskemu svetu v
mesecu juliju. |
|
112. člen |
|
(zaključni račun) |
|
(1) Neposredni uporabnik občinskega proračuna pripravi zaključni
račun svojega finančnega načrta in letno poročilo za preteklo leto in ga
predloži županu do 28. februarja tekočega leta. |
|
(2) Župan pripravi predlog zaključnega računa občinskega proračuna za
preteklo leto in ga predloži ministrstvu, pristojnemu za finance, do 31.
marca tekočega leta. |
|
(3) Župan predloži predlog zaključnega računa občinskega proračuna
občinskemu svetu v sprejem do 15. aprila tekočega leta. |
|
(4) Župan o sprejetem zaključnem računu občinskega proračuna obvesti
ministrstvo, pristojno za finance, v 30 dneh po sprejemu. |
|
113.
člen |
|
(zadolževanje občine) |
|
Občina se lahko dolgoročno zadolži za investicije, ki jih sprejme
občinski svet , v skladu s pogoji, določenimi z zakonom. |
|
114.
člen |
|
(zadolževanje javnih podjetij in javnih zavodov) |
|
(1) Javna podjetja in javni zavodi, katerih ustanoviteljica je občina,
se lahko zadolžujejo in izdajajo poroštvo samo, če je to dovoljeno z
zakonom in pod pogoji, ki jih določi občinski svet. Soglasje izda
župan. |
|
(2) O poroštvih za izpolnitev obveznosti javnih podjetij in javnih
zavodov, katerih ustanoviteljica je občina, odloča na predlog župana
občinski svet. |
|
(3) Kadar občina z eno ali več občinami ustanovi javno podjetje ali
javni zavod, o soglasju k zadolževanju odločajo občinski sveti vseh
občin ustanoviteljic. |
|
115. člen |
|
(finančno poslovanje občine) |
|
(1) Finančno poslovanje občine izvršuje finančna služba v okviru
občinske uprave ali skupnega organa občinske uprave. |
|
(2) Opravljanje posameznih nalog finančne službe ali notranjega
finančnega nadzora sme župan naročiti pri izvajalcu, ki izpolnjuje
pogoje strokovnosti oziroma pogoje, predpisane z zakonom in
podzakonskimi predpisi. |
|
116. člen |
|
(javno naročanje) |
|
Nabavo blaga, nabavo storitev ter oddajo gradbenih del izvaja župan v
skladu s predpisi, ki urejajo javno naročanje. |
|
|
|
|
|
10.1 Splošni akti občine
|
|
117.
člen |
|
(splošni akti občine) |
|
(1) Splošni akti občine so statut, poslovnik občinskega sveta, odloki,
odredbe, pravilniki in navodila. |
|
(2) Občinski svet sprejema kot splošne akte tudi prostorske in druge
načrte razvoja občine, občinski proračun in zaključni račun, ki sta
posebni vrsti splošnih aktov. |
|
(3) Kadar ne odloči z drugim aktom, sprejme občinski svet sklep, ki je
lahko splošni ali posamični akt. |
|
(4) Postopek za sprejem splošnih aktov občine ureja poslovnik občinskega
sveta. |
|
118.
člen |
|
(statut) |
|
(1) Statut je temeljni splošni akt občine, ki ga sprejme občinski svet z
dvotretjinsko večino glasov vseh članov občinskega sveta. |
|
(2) Statut se sprejme po enakem postopku, kot je predpisan za sprejem
odloka. |
|
119.
člen |
|
(poslovnik občinskega sveta) |
|
S poslovnikom, ki ga sprejme občinski svet z
dvotretjinsko večino glasov navzočih članov, se uredi organizacija in
način dela občinskega sveta ter uresničevanje pravic in dolžnosti članov
občinskega sveta. |
|
120.
člen |
|
(odlok občine) |
|
(1) Z odlokom ureja občina na splošen način zadeve iz svoje
pristojnosti, ustanavlja organe občinske uprave in določa način
njihovega dela ter ustanavlja javne službe. |
|
(2) Z odlokom ureja občina tudi zadeve iz prenesene pristojnosti, kadar
je tako določeno z zakonom. |
|
121.
člen |
|
(pravilnik) |
|
S pravilnikom se razčlenijo posamezne določbe statuta ali odloka v
procesu njihovega izvrševanja. |
|
122.
člen |
|
(objavljanje splošnih aktov) |
|
(1) Statut, odloki in drugi predpisi občine morajo biti objavljeni v
uradnem glasilu občine, ki je Uradno glasilo slovenskih občin, in na
spletnem portalu občine in pričnejo veljati praviloma petnajsti dan po
objavi, če ni v njih drugače določeno. |
|
(2) V Uradnem glasilu slovenskih občin in na spletnem portalu občine
se objavljajo tudi drugi akti, za katere tako določi občinski svet. |
|
|
|
123.
člen |
|
(posamični akti občine) |
|
(1) Posamični akti občine so odločbe in sklepi. |
|
(2) S posamičnimi akti – sklepom ali odločbo – odloča občina o upravnih
stvareh iz lastne pristojnosti in iz prenesene državne pristojnosti. |
|
|
|
124.
člen |
|
(odločanje o pritožbah zoper posamične akte občine) |
|
(1) O pritožbah zoper posamične akte, ki jih izdajo organi občinske
uprave v upravnem postopku, odloča na drugi stopnji, če ni za posamezne
primere z zakonom drugače določeno. |
|
(2) O pritožbah zoper posamične akte, izdane v upravnih stvareh iz
prenesene državne pristojnosti, odloča državni organ, ki ga določi
zakon. |
|
(3) O zakonitosti dokončnih posamičnih aktov občinskih organov odloča v
upravnem sporu pristojno sodišče. |
|
|
|
125.
člen |
|
(zahteva za presojo ustavnosti in zakonitosti) |
|
Občinski svet ali župan lahko vloži zahtevo za presojo ustavnosti in
zakonitosti predpisov države, s katerimi se posega v ustavni položaj in
v pravice občine. |
|
126. člen |
|
(spor o pristojnosti) |
|
Občinski svet ali lahko začneta pred ustavnim sodiščem spor o
pristojnosti, če državni zbor ali vlada s svojimi predpisi urejata
razmerja, ki so po ustavi in zakonih v pristojnosti občine. Enako lahko
postopa, če pokrajina ali druga občina posega v njeno pristojnost. |
|
127.
člen |
|
(upravni spor) |
|
Župan lahko kot stranka v upravnem sporu spodbija konkretne upravne akte
in ukrepe, s katerimi državni organi izvršujejo oblastni nadzor. Upravni
spor lahko sproži tudi, če osebe javnega in zasebnega prava z dokončnimi
upravnimi akti uveljavljajo pravice na škodo javnih koristi občine.
Župan mora od pristojnih državnih organov zahtevati, da je občina
obveščena o vsakem upravnem postopku, v katerem pristojni državni organ
odloča na podlagi predpisov občine. Ta organ mora občino
pisno obvestiti o začetku upravnega postopka v osmih dneh. |
|
128.
člen |
|
(upravni in sodni postopki) |
|
Župan lahko vstopi v upravni ali sodni postopek kot stranka ali kot
stranski intervenient, če bi lahko bile v teh postopkih oziroma, če so z
že izdanimi akti prizadete pravice in pravne koristi občine, določene z
ustavo in zakoni. |
|
129.
člen |
|
(mnenje delovnega telesa) |
|
Delovna telesa so dolžna za potrebe občinskega sveta oblikovati mnenje
glede pripravljajočih se predpisov, ki se tičejo koristi občine. Na tej
podlagi oblikuje občinski svet svoje mnenje, ki ga pošlje državnemu
zboru. |
|
|
|
130.
člen |
|
(nadzor nad zakonitostjo dela) |
|
(1) Vsako ministrstvo na svojem področju nadzoruje zakonitost splošnih
in posamičnih aktov, ki jih iz svoje izvirne pristojnosti izdajajo
župan, občinski svet in pooblaščeni delavci občinske uprave. |
|
(2) Ministrstvo mora zaradi opravljanja nadzorstva nad zakonitostjo dela
organov občin zagotoviti ustrezno sodelovanje, medsebojno obveščanje in
strokovno pomoč organom občin. |
|
(3) V zadevah, ki jih na organe občine prenese država, opravljajo
pristojna ministrstva tudi nadzorstvo nad primernostjo in strokovnostjo
njihovega dela. |
|
(4) Pri izvajanju nadzorstva po prejšnjem odstavku lahko pristojno
ministrstvo predpiše organizacijo služb za izvajanje nalog iz državne
pristojnosti in pogoje za opravljanje nalog na teh delovnih mestih ter
daje obvezna navodila za opravljanje nalog iz državne pristojnosti. |
|
|
|
131. člen |
|
(veljavnost sprejetih aktov) |
|
(1) Splošni akti Občine Divača, sprejeti na podlagi statuta Občine
Divača (Uradni list RS, št. 38/95) in na podlagi Statuta Občine Divača
(Uradni list RS, št. 39/99, 77/06 in 115/07) ostanejo v veljavi, kolikor
niso v nasprotju s tem statutom. |
|
(2) Vsi splošni akti Občine Divača, ki niso v skladu s tem statutom, se
morajo uskladiti v roku enega leta od uveljavitve tega statuta.
|
|
132.
člen |
|
(obravnava že pričetih postopkov) |
|
Postopki za sprejem predpisov (odlokov, pravilnikov,…) začeti pred
veljavnostjo tega Statuta, se končajo po do tedaj veljavnih predpisih. |
|
133.
člen |
|
(prenehanje veljavnosti) |
|
Z dnem uveljavitve tega statuta preneha veljati Statut Občine Divača
(Uradni list RS, št. 39/99, 77/06 in 115/07). |
|
134.
člen |
|
(objava in začetek veljavnosti) |
|
(1) Ta statut se objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin in Uradnem
listu Republike Slovenije. |
|
(2) Ta statut prične veljati s 1.2.2014. Določila statuta, ki se
nanašajo na število članov Občinskega sveta, volilni sistem, število
članov ter imena stalnih in občasnih delovnih teles občinskega sveta pa
se začnejo uporabljati s prenehanjem tekočega mandata občinskega sveta. |
|
|
|
Številka: 007-0001/2010-27 |
|
Datum: 19.12.2013 |
|
|
|
|
Občina Divača |
|
Drago Božac, župan |
|
|
|
|
Sprememba Statuta Občine Divača
(Uradno
glasilo slovenskih občin, št. 24/2014)
vsebuje naslednjo prehodno in končno
določbo: |
|
2.
člen |
|
(objava in začetek veljavnosti) |
|
Sprememba Statuta Občine Divača se objavi v Uradnem glasilu slovenskih
občin in začne veljati naslednji dan po objavi, uporabljati pa se začne
s prvimi naslednjimi lokalnimi volitvami. |
|
|