Na
podlagi 61. člena
Zakona
o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 –
ZVO-1B, 108/09, 80/10 – ZUPUDPP (106/10 – popr.) in 57/12) in 7. člena
Statuta Občine Žiri
(Uradni list RS, št. 30/07, 94/11) je Občinski
svet Občine Žiri na 12. redni seji dne 31. 1. 2013 sprejel |
|
O D L
O K
o Občinskem podrobnem prostorskem načrtu za območje ZI-11 Ob cesti v
Osojnico |
|
I. SPLOŠNE DOLOČBE |
|
1. člen |
|
(podlaga načrta) |
|
(1) S
tem odlokom se ob upoštevanju Odloka o Občinskem prostorskem načrtu
Občine Žiri (Uradni list RS, št. 1/11) sprejme Občinski podrobni
prostorski načrt za območje ZI-11 Ob cesti v Osojnico (v nadaljnjem
besedilu: OPPN V Osojnico ZI-11).
(2) OPPN V Osojnico ZI-11 je izdelalo podjetje Arealine d.o.o., pod št.
projekta U-08/2012. |
|
2. člen |
|
(vsebina in sestava načrta) |
|
(1) OPPN
V Osojnico ZI-11 vsebuje besedilo odloka, grafični del in zakonsko
predpisane obvezne priloge.
(2) Besedilo odloka določa: |
|
I. Splošne
določbe, |
II. Opis
prostorskih ureditev, |
III.
Ureditveno območje OPPN z mejo ureditve, |
IV.
Umestitev načrtovanih ureditev v prostor, |
V. Rešitve
načrtovanih objektov in površin, |
VI. Zasnova
projektnih rešitev in pogojev glede |
priključevanja objektov na gospodarsko javno |
infrastrukturo in grajeno javno dobro, |
VII. Pogoji
in usmeritve za vodnogospodarsko urejanje, |
VIII. Pogoji
priključevanja na komunalno, energetsko in |
drugo
infrastrukturo, |
IX. Rešitve
in ukrepi za celostno ohranjanje kulturne |
dediščine, |
X. Rešitve
in ukrepi za varovanje okolja, naravnih virov |
in
ohranjanja narave, |
XI. Rešitve
in ukrepi za obrambo ter varstvo pred |
naravnimi in drugimi nesrečami, |
XII. Začasna
namembnost zemljišč, |
XIII.
Etapnost izvajanja, |
XIV.
Dopustna odstopanja od načrtovanih rešitev, |
XV.
Obveznosti investitorjev, |
XVI.
Usmeritve za določitev meril in pogojev po prenehanju |
veljavnosti OPPN, |
XVII. Končne
določbe. |
(3) Grafični
del: |
1.
Izsek iz grafičnega načrta kartografskega dela |
občinskega prostorskega načrta, |
2.
Območje podrobnega načrta z obstoječim parcelnim |
stanjem, |
3.
Prikaz vplivov in povezav s sosednjimi območji, |
4.
Prikaz enot urejanja, |
5.aUreditvena situacija, |
5.bZazidalna situacija, |
6.
Prikaz ureditve – potek omrežij in priključevanje |
objektov na gospodarsko javno infrastrukturo, |
7.
Prikaz ureditve za obrambo ter varstvo pred |
naravnimi in drugimi nesrečami, vključno |
z
varstvom pred požarom, |
8.
Načrt parcelacije. |
(4)
Obvezne priloge:
– Izvleček iz Občinskega prostorskega načrta Občine Žiri,
– Strokovne podlage – geodetski posnetek obstoječega stanja,
– Prikaz stanja,
– Smernice in mnenja,
– Obrazložitev in utemeljitev OPPN-ja,
– Povzetek za javnost. |
|
II. OPIS PROSTORSKIH UREDITEV |
|
3. člen |
|
(1) V
veljavnem občinskem prostorskem načrtu (OPN) je robno območje naselja
Žiri ob razvejani poti v smeri proti Idriji imenovano Cesta v Osojnico,
opredeljeno kot razvojno območje stavbnih zemljišč z oznako enote
urejanja prostora (EUP) ZI 11. Območje je namenjeno stanovanjskim
površinam v območju mesta, ki so namenjene bivanju in spremljajočim
dejavnostim. V območju obdelave je pozidan obcestni pas. Zaledje območja
so pretežno nepozidane površine. Te proste površine so v primarni rabi
pretežno travniki in pašniki, nekateri z zaraščenimi robovi.
(2) Obravnavano območje ima obcestno pozidavo, ki jo sestavljajo
domačije z izoblikovanimi raznolikimi dvorišči. V okviru domačij so še
gospodarski objekti. V nekaterih gospodarskih objektih so proizvodno
skladiščne dejavnosti. Načrtovana zaokrožitev območja je namenjena
vključevanju zalednih in obcestnih površin, kjer se načrtuje razvojna
zgostitev relativno redke gradnje s popolnitvijo vrzeli in oživitvijo s
spremljajočimi dejavnostmi. Območje je namenjeno stanovanjski gradnji s
spremljajočimi dejavnostmi z upoštevanjem lokalne tipologije.
(3) Izhodišča prostorskih ureditev V Osojnico ZI-11 so:
– razvojni pristop k urejanju z zgoščevanjem in popolnitvijo osrednjega
dela EUP,
– povezava obstoječe gradnje z novimi strukturami,
– racionalno in učinkovito umeščanje objektov z izboljšavo prometnih
priključkov,
– prenova in ureditev obstoječe prometne in javne gospodarske
infrastrukture.
(4) Ureditve odprtih zelenih površin:
Obravnavano območje leži na robu naselja, kar pomeni, da so v zaledju
predvidene pozidave proste površine oziroma zeleno zaledje naselja za
pasiven oddih in sprostitev stanovalcev. Glede na dobro dostopnost
zelenega zaledja naselja in osrednjih površin naselja Žiri, se v okviru
ureditve tega dela ne načrtujejo posebne ureditve javnih površin.
(5) Racionalna infrastrukturna opremljenost:
Obstoječi objekti so priključeni na nujno infrastrukturo. Ob posegih v
prometne površine se sočasno izvede tudi rekonstrukcija ali nadomeščanje
obstoječih vodov javne gospodarske infrastrukture. Primarni in
sekundarni vodi naj potekajo po površinah javnega dobra s krajšimi
priključnimi odseki do porabnikov. |
|
III. UREDITVENO OBMOČJE OPPN Z MEJO UREDITVE |
|
4. člen |
|
(obseg ureditvenega območja) |
|
(1)
Obravnavano območje je določeno v veljavnem občinskem prostorskem načrtu
(OPN) z oznako enote prostorskega urejanja ZI-11 V Osojnico. Območje je
redko pozidano z raznoliko tako namensko kot oblikovno gradnjo.
(2) Območje OPPN V Osojnico ZI-11 zajema zemljišča in dele zemljišč s
parc. št. *186, *248, *249, 463/6, 463/7, 463/8, 463/9, 463/10, 517/3,
517/4, 521/1, 521/2, 522/1, 522/2, 526/1, 526/2, 526/3, 526/4, 527/1,
527/2, 527/3, 536, 1290/2, vse k.o. Žiri. V primeru odstopanja navedenih
parcel in stanja glede na grafični prikaz velja grafični prikaz.
(3) Velikost območja:
Površina urejanja meri cca 1,40 ha.
(4) Enote urejanja:
Za potrebe podrobnega načrtovanja se območje ZI-11 deli na urejevalne
enote: |
+----------+----------------+-----------------------------------+ |
|ZI/11-1
|ZAHODNI DEL |Stanovanjska pozidava z dopolnilnim| |
|
| |kmetijskim programom | |
+----------+----------------+-----------------------------------+ |
|ZI/11-2
|OSREDNJE OBMOČJE|Stanovanjska pozidava z dopolnilnim| |
|
| |proizvodno-poslovnim programom | |
+----------+----------------+-----------------------------------+ |
|ZI/11-3
|VZHODNI OBCESTNI|Stanovanjska pozidava z dopolnilnim| |
|
|DEL |storitvenim programom (trgovina, | |
|
| |gostinstvo) | |
+----------+----------------+-----------------------------------+ |
Urejevalne enote so razvidne iz grafičnih načrtov št. 04 »Prikaz enot
urejanja«. |
|
5. člen |
|
(namenska raba) |
|
(1)
Skladno z Občinskim prostorskim načrtom (OPN) je znotraj območja
urejanja, območje namenjeno stanovanjskim površinam v območju mesta
(SSm). Glede na obstoječo pozidavo in lego na izhodu iz poselitvenega
dela v odprt prostor, prehaja območje v površine podeželskega naselja.
(2) Dovoljena je stanovanjska gradnja:
– enostanovanjske stavbe,
– večstanovanjske stavbe,
– stanovanjske stavbe za posebne namene.
(3) Poleg bivanja so v območju dovoljene dopustne dejavnosti:
– trgovske in druge storitvene dejavnosti,
– garažne stavbe – samo za potrebe EUP,
– stavbe splošnega družbenega pomena,
– stavbe za opravljanje verskih obredov,
– športna igrišča,
– drugi gradbeno inženirski objekti za šport, rekreacijo in prosti čas.
(4) Pogojno dovoljeni posegi (dopolnilna namenska raba):
– uporaba objektov za proizvodne dejavnosti z uporabnim dovoljenjem,
– gradnja proizvodnih objektov ali poslovnih objektov s proizvodnimi
prostori,
– gradnja poslovno stanovanjskih ali poslovno proizvodnih objektov, ki
ne presegajo 30 m2 uporabne površine, z ukrepi preprečevanja negativnih
vplivov na bivalno okolje,
– uporaba in gradnja objektov za potrebe podjetništva ter terciarnih in
kvartarnih dejavnosti,
– gradnja nezahtevnih objektov za lastne potrebe, ograje, škarpe in
podporni zidovi, pomožni infrastrukturni objekti, pomožni
kmetijsko-gozdarski objekti, vodni zbiralnik,
– gradnja enostavnih objektov: objekt za lastne potrebe razen nadzemnih
rezervoarjev, pomožni infrastrukturni objekti, pomožni
kmetijsko-gozdarski objekti, ograje, začasni objekti,
– urejanja odprtih površin, kot so zelenice, parki, športne površine,
otroška igrišča, peš poti, ploščadi, parkirišča. |
|
IV. UMESTITEV NAČRTOVANIH UREDITEV V PROSTOR |
|
6. člen |
|
(vplivi in povezave prostorskih ureditev s sosednjimi območji) |
|
(1)
Območje OPPN V Osojnico ZI-11 je vpeto v prostor z obstoječo redkejšo
pozidavo, ob cesto Žiri–Idrija (R3 610, odsek 1371) in sicer severni del
nad cesto v strmo pobočje. Obstoječe poselitveno območje je kot prehod
iz osrednjega dela občinskega središča v odprt prostor povezano z
ostalimi deli naselja in odprtim prostorom, predvsem v prometnem smislu
in infrastrukturnemu napajanju. Z dopolnilno gradnjo, preureditvami in
rekonstrukcijami bistveno ne posega na sosednja območja. Z izgradnjo
novih infrastrukturnih priključnih vodov in korekcijo dovodov se
izboljša stanje pozidave širšega območja.
(2) Neposredno so vplivi na samih mejah OPPN-ja, in sicer:
– rekonstrukcija dvojnega priključka (uvoz k stanovanjski hiši parc. št.
*249, k.o. Žiri) in dovozne poti (parc. št. 522/1/1, k.o. Žiri),
– rekonstrukcija razpotja serpentinaste poti na parcelah 1290/2 in
521/1, obe k.o. Žiri,
– prestavitev obstoječega priključka (na parceli št. 526/2 k.o. Žiri) in
nova gradnja skupnega priključka na parceli št. 526/1 k.o. Žiri, ki
napaja parc. št. 526/1, 526/2, 526/3, 527/1 in 527/2, vse k.o. Žiri). |
|
7. člen |
|
(vrste gradenj) |
|
Vrste
dopustnih gradenj in posegov v skladu s pogoji tega odloka so:
– odstranitev objektov ali delov objektov,
– vzdrževanje in rekonstrukcija objektov,
– gradnja novih objektov,
– dozidave in nadzidave že legalno zgrajenih objektov do velikosti
določene s tem odlokom oziroma do dovoljenega faktorja zazidanosti,
– sprememba namembnosti v delu stanovanjskih stavb z namensko rabo
dovoljeno v tem odloku,
– gradnja, rekonstrukcija in vzdrževalna dela prometnih in zunanjih
površin, komunalnih, energetskih in telekomunikacijskih objektov ter
naprav. |
|
8. člen |
|
(vrste objektov) |
|
(1)
Vrste dopustnih objektov v skladu s pogoji tega odloka so:
– 111 enostanovanjske stavbe,
– 112 večstanovanjske stavbe,
– 113 stanovanjske stavbe za posebne namene v velikosti stanovanjskih
hiš,
– 123 trgovske in druge stavbe za storitvene dejavnosti,
– 12420 garažne stavbe – samo za potrebe EUP,
– 1251 proizvodni in skladiščni objekti – obstoječi objekt in delavnice
v sklopu hiš do 30 m2,
– 126 stavbe splošnega družbenega pomena v velikosti stanovanjskih hiš,
– 1271 nestanovanjske kmetijske stavbe v velikosti stanovanjskih hiš,
– 12730 kulturni spomeniki,
– 24110 športna igrišča (samo igrišča na prostem – dopolnitev bivalnemu
prostoru),
– 24122 drugi gradbeno inženirski objekti za šport, rekreacijo in prosti
čas (samo otroška igrišča in druga javna igrišča, vrtovi, parki in trgi,
ki služijo samo za potrebe območja),
– 2302 energetski objekti – dopustni samo za fotovoltaične sisteme, ki
so del strehe, fasade objektov ali so montirani na višje oporne zidove v
ravnini brežin padajočega terena.
(2) Dopolnilna namenska raba, ki se lahko gradi oziroma se uporabljajo
obstoječi objekti pod pogoji:
– 1211 gostinske stavbe in druge gostinske stavbe za kratkotrajno
nastanitev,
– 12203 druge upravne in pisarniške stavbe,
– 12520 skladišča v sklopu objektov,
– 12713 stavbe za spravilo pridelka,
– 12714 druge nestanovanjske kmetijske stavbe.
(3) V delih stanovanjskih stavb so dovoljene gradnje ali spremembe
namembnosti za dejavnosti, navedene v 2. točki tega člena tega odloka.
(4) Dozidave do predpisanega faktorja zazidanosti (FZ) se lahko izvedejo
tudi za potrebe dejavnosti, navedene kot dopolnilna namenska raba (5.
člen), do obsega 30 % tlorisne površine etaže na terenu, skupaj z
načrtovanim prizidanim delom. |
|
9. člen |
|
(stopnja zazidanosti parcele namenjene gradnji) |
|
(1)
Faktor zazidanosti parcele namenjene gradnji (FZ) je razmerje med
tlorisno projekcijo zunanjih dimenzij najbolj izpostavljenih nadzemnih
in podzemnih delov objekta na zemljišče, vključujoč napušče, nadstreške,
balkone in podobne gradbene elemente in površino parcele namenjene
gradnji.
V FZ parcele namenjene gradnji se štejejo tudi tlorisne projekcije
enostavnih in nezahtevnih objektov na isti parceli namenjeni gradnji.
(2) Faktor odprtih zelenih površin (FOZP) je razmerje med površino
zelenih in tlakovanih površin, namenjenih zunanjemu bivanju, ki služijo
skupni rabi prebivalcev objekta, zagotavljajo kvaliteto bivanja ter ne
služijo kot prometne površine in površine za uporabo in delovanje
objekta (npr. dostopi, dovozi, parkirišča in prostori za ekološke otoke)
ter celotno površino parcele namenjene gradnji.
(3) Na območju tega OPPN je določen faktor zazidanosti parcele namenjene
gradnji za stanovanjske objekte FZ = 40 %, za stanovanjske objekte z
dopolnilno dejavnstjo FZ = 55 %, za obstoječe proizvodne objekte in
objekte storitvene dejavnosti do FZ = 80 %. Faktor odprtih zelenih
površin FOZP = 10 %.
(4) V smislu racionalne izrabe prostora se v bruto etažno površino (BEP)
objekta ne šteje površina kletnih prostorov, vkopanih s treh strani ali
pod parkiriščem in dovozom. |
|
10. člen |
|
(opis rešitev načrtovanih objektov in površin) |
|
(1)
Območje se napaja z regionalno cesto R3 610 odsek 1371 Pečnik–Žiri. Ob
cesti so zgrajeni objekti različnih namenskih rab in različnih stavbnih
mas. Zaledje obcestne pozidave so prosta nezazidana stavbna zemljišča.
Za dostop na zaledni del se rekonstruira obstoječ priključek na
regionalni cesti. Ob tem se rekonstruira obstoječa pot v dovozno cesto.
Za potrebe nove gradnje v območju ZI/11-3 se izvede nova gradnja
skupnega priključka, ki obenem nadomesti tudi individualen obstoječ
priključek v tej enoti urejanja.
(2) Na prostih površinah se gradijo novi objekti in sicer pretežno
stanovanjski. Obstoječi objekti ob cesti pa se lahko rekonstruirajo,
odstranijo ali nadomestijo za potrebe osnovne in dopolnilne namenske
rabe.
(3) Območje oziroma EUP se glede na izdelano zasnovo deli na zahodni
del, osrednje območje in vzhodni obcestni del. |
Osojnica ZI-
ZI/11-1– zahodni del: 2 parceli |
11: obstoječa pozidava namenjeni gradnji |
|
ZI/11-2– osrednji del z 1 parcela |
zaledno gradnjo: namenjeni gradnji |
obstoječa pozidava –2 parceli |
gradnja v nizu namenjeni gradnji |
novogradnja |
|
ZI/11-3– vzhodni obcestni 2 parceli |
del: namenjeni gradnji |
obstoječa pozidava 5 parcel |
novogradnja namenjenih gradnji |
-------------------------------------------------------------- |
SKUPAJ: 12 parcel |
namenjenih gradnji |
|
V. REŠITVE NAČRTOVANIH OBJEKTOV IN POVRŠIN |
|
11. člen |
|
(pogoji in usmeritve za projektiranje in gradnjo) |
|
+------------------+--------------------------------------------+ |
|OZNAKA
OBMOČJA |Gabariti in pogoji oblikovanja | |
+------------------+--------------------------------------------+ |
|ZI/11-
1 |ZAHODNI DEL | |
|SS |Stanovanjske površine v območju mesta. | |
+------------------+--------------------------------------------+ |
|Tip
zazidave |Območje je razvrščeno v območje stanovanj. | |
| |Izvedbeni pogoji glede velikosti in | |
| |oblikovanja se za vse objekte ne glede na | |
| |namensko rabo in klasifikacijo objekta | |
| |prilagodijo oblikovanju stanovanjskih | |
| |stavb. V območju se nahajajo stanovanjske | |
| |stavbe s pomožnimi objekti kmetijske | |
| |dejavnosti, zato se namenske rabe posegov, | |
| |kot so dozidave, nadzidave, rekonstrukcije | |
| |in spremembe namembnosti prilagodijo | |
| |pogojem bivanja, stanovanjskim zasnovam in | |
| |oblikovanju. | |
+------------------+--------------------------------------------+ |
|Vrste
objektov |Primarno se ohranja obstoječa pozidava. | |
|po
klasifikaciji |Dozidave, rekonstrukcije in spremembe | |
| |namembnosti so dovoljene kot dopolnitev. | |
| |1110 Enostanovanjske stavbe, | |
| |1121 Dvostanovanjske stavbe, | |
| |12730 Kulturni spomeniki. | |
+------------------+--------------------------------------------+ |
|Spremljajoče |12301 Prodajalne in druge storitvene | |
|dejavnosti
oziroma|dejavnosti, skupaj do 40 % koristne | |
|zahtevni in
manj |površine pritličja (ali etaže na terenu), | |
|zahtevni
objekti |12713 in 12714 Nestanovanjske kmetijske | |
| |stavbe, ki lahko presegajo velikost | |
| |stanovanjskih objektov skupaj za 10 %, pri | |
| |tem morajo zagotoviti neovirane dovoze, | |
| |dostope in vzdrževanje objektov. | |
+------------------+--------------------------------------------+ |
|Izključujoče |1261 Stavbe splošnega družbenega pomena, | |
|dejavnosti |1251 Industrijske stavbe in skladišča, | |
| |V enoti urejanja niso dovoljeni objekti, ki | |
| |po velikosti izstopajo od individualne | |
| |stanovanjske gradnje za več kot 10 %. | |
+------------------+--------------------------------------------+ |
|Tlorisni
gabariti |1. Obstoječi objekti: | |
| |OB1 dim. 10,00 x 10,30 m, | |
| |OB2 dim. 12,20 x 9,60 m; | |
| |gospodarski objekt GK1 dim. 8,05 x 5,90 m; | |
| |– Obstoječi objekti ohranjajo obstoječe | |
| |gabarite. Dozidave so možne v eni smeri do | |
| |maksimalno 30 % tlorisne površine | |
| |obstoječega pritličja (etaže na terenu) ob | |
| |upoštevanju potrebnih odmikov od ceste, | |
| |sosednjih objektov in posestnih mej, | |
| |– zaradi reliefnih pogojev so dovoljene | |
| |dozidave k obstoječim objektom ali gradnje | |
|
|v nizu (se z eno stranico dotikajo | |
| |obstoječega objekta), v linearni smeri pa | |
| |lahko z zamikom ali pravokotno na vzdolžno | |
| |os obstoječega objekta (gradnja na ključ), | |
|
|– pri večjih dozidavah je nujno upoštevati | |
| |požarne odmike, dovoze, dostope in primerno | |
| |osvetlitev obstoječih in novih prostorov | |
| |tangiranih objektov. | |
+------------------+--------------------------------------------+ |
|
12. člen |
|
+------------------+--------------------------------------------+ |
|OZNAKA
OBMOČJA |Gabariti in pogoji oblikovanja | |
+------------------+--------------------------------------------+ |
|ZI/11 –
2 |OSREDNJE OBMOČJE | |
|SS |Stanovanjske površine v območju mesta. | |
+------------------+--------------------------------------------+ |
|Tip
zazidave |Ker je območje razvrščeno v območje | |
| |stanovanj, se izvedbeni pogoji glede | |
| |velikosti in oblikovanja vsi objekti ne | |
| |glede na namensko rabo in klasifikacijo | |
| |objekta prilagodijo oblikovanju | |
| |stanovanjskih stavb. | |
| |V območju je obstoječa proizvodna | |
| |dejavnost. V primeru posebne tehnologije, | |
| |ki jo je v osnovi možno umestiti v objekte, | |
| |kot je okoliška stanovanjska pozidava, so | |
| |možna manjša odstopanja zaradi tehnologije | |
| |in izvedbe ukrepov zaradi zmanjšanja | |
| |vplivov na bivalno okolje sosednjih | |
| |objektov. | |
+------------------+--------------------------------------------+ |
|Vrste
objektov |Ohranja se obstoječa pozidava. V območju je | |
|po
klasifikaciji |predvidena gradnja stanovanjskih ter | |
| |poslovnih objektov in objektov z | |
| |dopolnilnim programom. | |
| |1110 Enostanovanjske stavbe, | |
| |1121 Dvostanovanjske stavbe, | |
| |1230 Trgovske in druge za storitvene | |
| |dejavnosti, | |
| |1251 Stavbe za proizvodnjo, | |
| |12420 Garažne stavbe samo za potrebe EUP; | |
| |12730 Kulturni spomeniki. | |
+------------------+--------------------------------------------+ |
|Spremljajoče |1251 Stavbe za proizvodnjo, delavnice, | |
|dejavnosti
oziroma|skladišča v obstoječih površinah z | |
|zahtevni in
manj |uporabnim dovoljenjem oziroma v delih | |
|zahtevni
objekti |objekta, ki ne presegajo 30 m2 uporabne | |
| |površine tako, da bivalno okolje ni moteno, | |
| |12713 in 12714 Nestanovanjske kmetijske | |
| |stavbe, ki ne presegajo velikost | |
| |stanovanjskih objektov skupaj za +10 % | |
| |stavbišča, pri tem morajo zagotoviti | |
| |neovirane dovoze, dostope in vzdrževanje | |
| |objektov. | |
+------------------+--------------------------------------------+ |
|Izključujoče |1261 Stavbe splošnega družbenega pomena | |
|dejavnosti |V enoti urejanja niso dovoljeni vsi | |
| |objekti, ki po velikosti izstopajo od | |
| |obstoječih objektov z enako gradnje več kot | |
| |10 %. | |
+------------------+--------------------------------------------+ |
|Tlorisni
gabariti |1. obstoječi objekti: | |
| |– proizvodni objekt OB3 dim. 6.00 m X 27,00 | |
| |m, | |
| |ostane v obstoječih gabaritih z možnostjo | |
| |izvedbe obzidave + 0,50 m, | |
| |– dozidava nadstrešnice B1 na južni stani | |
|
|objekta OB3 po celotni dolžini | |
| |obcestne fasade v širini dim. 43,00 m X | |
| |4,50 m, | |
| |– obstoječa stanovanjska hiša se lahko | |
|
|nadomesti z objektom za potrebe trgovske | |
| |ali storitvene dejavnosti; | |
| |2. nova gradnja: | |
| |– zasnova objektov je pravokotna, | |
| |prevladujejo naj enostavni pravokotni | |
| |volumni z razmerjem stranic 1,2: 1 ali | |
| |daljši; | |
| |– stanovanjska hiša A1 – nova gradnja: | |
| |9,00 x 14,00 m s toleranco ± 0,70 m v obe | |
| |smeri, | |
| |vkopana klet Ak – nova gradnja: | |
| |6,50 x 8,05 m + 6,50 x 6,50 m s toleranco ± | |
| |0,70 m v obe smeri, | |
| |– stanovanjska hiša A2 – nadomestna | |
| |gradnja: | |
| |9,00 x 12,00 m s toleranco ± 0,70 m v obe | |
| |smeri, | |
| |– objekt B2 – obstoječ stanovanjski objekt | |
| |se lahko v celoti spremeni ali | |
| |nadomesti v objekt za trgovske ali druge | |
| |storitvene dejavnosti, | |
| |prenova, rekonstrukcija ali nadomestna | |
| |gradnja: | |
| |9,00 x 16,00 m s toleranco ± 0,70 m v obe | |
| |smeri | |
| |dozidava nadstrešnice po celotni dolžini | |
| |obcestne fasade v širini 4,50 m, | |
| |– lociranje objektov je razvidno iz | |
| |grafičnih podlag, | |
| |– znotraj danega maksimalnega oboda | |
| |objektov, ki je označen v grafičnih | |
| |prilogah, se objekt lahko lomi oziroma | |
| |sestavi v obeh med seboj pravokotnih smereh | |
|
|osnovnega objekta, | |
| |– odprte nadstrešnice, ki služijo kot | |
| |funkcionalna dopolnitev dejavnosti, morajo | |
| |biti arhitekturno usklajene z osnovnim | |
|
|stanovanjskim objektom ter ostalimi objekti | |
| |znotraj območja, | |
| |– večje nadstrešnice se projektno obdelajo | |
| |kot manj zahteven objekt, nadstrešnice nad | |
| |vhodi in terasah se vključijo v projekt | |
| |osnovnega objekta. | |
+------------------+--------------------------------------------+ |
|
13. člen |
|
+------------------+--------------------------------------------+ |
|OZNAKA
OBMOČJA |Gabariti in pogoji oblikovanja | |
+------------------+--------------------------------------------+ |
|ZI/11 –
3 |VZHODNI OBCESTNI DEL | |
|SS |Stanovanjske površine v območju mesta. | |
+------------------+--------------------------------------------+ |
|Tip
zazidave |Območje je razvrščeno v območje stanovanj, | |
| |zato se izvedbeni pogoji glede velikosti in | |
| |oblikovanja za objekte ne glede na namensko | |
| |rabo in klasifikacijo objekta prilagodijo | |
| |oblikovanju stanovanjskih stavb. | |
+------------------+--------------------------------------------+ |
|Vrste
objektov |Primarno je predvidena gradnja | |
|po
klasifikaciji |stanovanjskih objektov in objekti z | |
| |dopolnilnim programom. | |
| |1110 Enostanovanjske stavbe, | |
| |1121 Dvostanovanjske stavbe, | |
|
|1122 Tri- in večstanovanjske stavbe, | |
| |1230 Trgovske in druge za storitvene | |
| |dejavnosti, | |
| |12420 Garažne stavbe samo za potrebe EUP. | |
+------------------+--------------------------------------------+ |
|Spremljajoče |1122 Tri- in večstanovanjske stavbe, pomeni | |
|dejavnosti
oziroma|niz stanovanjskih stavb vezanih na skupni | |
|zahtevni in
manj |cestni priključek, | |
|zahtevni
objekti |12112 Gostilne, restavracije in točilnice, | |
| |do celotne koristne površine pritličja | |
| |oziroma etaže na terenu, | |
| |12203 Stavbe s pisarnami in poslovnimi | |
| |prostori, do celotne koristne površine ene | |
| |etaže, | |
| |12301 Prodajalne, skupaj do celotne | |
| |koristne površine pritličja oziroma etaže | |
| |na terenu, | |
| |12713 in 12714 Nestanovanjske kmetijske | |
| |stavbe, na načrtovani lokaciji stanovanjske | |
| |hiše, ki ne presegajo velikost | |
| |stanovanjskih objektov skupaj za +10 % | |
| |stavbišča, pri tem morajo zagotoviti | |
| |neovirane dovoze, dostope in vzdrževanje | |
| |objektov. | |
+------------------+--------------------------------------------+ |
|Izključujoče |1252 Industrijske stavbe, | |
|dejavnosti |1261 Stavbe splošnega družbenega pomena, | |
|
|V enoti urejanja niso dovoljeni vsi objekti | |
| |ne glede na dejavnost. | |
+------------------+--------------------------------------------+ |
|Tlorisni
gabariti |1. obstoječi objekti: | |
|
|– stanovanjska hiša OB4 dim. 16,00 x 10,30 | |
| |m, | |
| |ostane v obstoječih gabaritih z možnostjo | |
| |izvedbe obzidave + 0,50 m, | |
| |– stanovanjska hiša OB5 dim. 17,45 x 11,70 | |
| |m, | |
| |ostane v obstoječih gabaritih z možnostjo | |
| |izvedbe obzidave + 0,50 m, | |
| |– obstoječe gospodarsko poslopje GK 2 dim. | |
| |8,80 x 8,50 m | |
| |ostane v obstoječih gabaritih, možna je | |
| |sprememba namembnosti v okvirih | |
| |dovoljenih dejavnosti, | |
| |2. nova gradnja: | |
| |– zasnova objektov je podolgovata, | |
| |prevladujejo naj enostavni pravokotni | |
| |volumni z razmerjem stranic 1,2:1 ali | |
| |daljši; glede na prostorske danosti je | |
| |možno objekte vzdolžno sestaviti v niz ob | |
| |skupnem dovozu. Poleg tega je željeno | |
| |višinski gabarit vpeti v padajoč teren – z | |
| |zamikom posameznih etaž. | |
| |Izhodiščni tlorisni gabariti so označeni v | |
| |grafiki: | |
| |– stanovanjska hiša S1 – nova gradnja: | |
| |8,00 x 11,00 m s toleranco ± 0,70 m v obe | |
| |smeri, | |
| |– stanovanjska hiša S2 – nova gradnja: | |
| |8,50 x 11,00 m + 7,05 x 6,50 m, | |
| |– stanovanjski hiši S3, S4 – nova gradnja: | |
| |8,50 x 11,00 m, | |
| |– stanovanjska hiša S5 – nova gradnja: | |
| |8,50 x 11,00 m + 6,50 x (5,70 + 1,55), | |
| |– gospodarsko garažni objekti: G1, G2, G3, | |
| |G4 in G5 – nova gradnja: | |
| |6,50 x 6,50 m, | |
| |– izhodišče lociranja objektov je razvidno | |
| |iz grafičnih podlag, | |
| |– tolerance velikosti objektov so podane z | |
| |mejami možnosti širitve objektov v smislu | |
| |druge ali mansardne etaže, druga ali | |
| |dodatna toleranca pri umeščanju objekta v | |
| |padajoč teren pa je meja območja | |
| |zazidljivosti. Te tolerance veljajo | |
| |predvsem za objekte: S2, S3, S4, S5, | |
|
|– znotraj danega oboda objektov, ki je | |
| |označen v grafičnih prilogah, se objekt | |
| |lahko lomi oziroma sestavi v niz med seboj | |
| |povezanih delov, | |
|
|– odprte nadstrešnice, ki služijo kot | |
| |funkcionalna dopolnitev dejavnosti, morajo | |
| |biti arhitekturno usklajene z osnovnim | |
| |stanovanjskim objektom ter ostalimi objekti | |
| |znotraj območja in ne smejo posegati v | |
| |svetel profil ceste – skupen dovoz, | |
| |– večje nadstrešnice se projektno obdelajo | |
| |kot manj zahteven objekt, manjše | |
| |nadstrešnice nad vhodi in terasah se | |
| |vključijo v projekt osnovnega objekta. | |
+------------------+--------------------------------------------+ |
|
14. člen |
|
Pogoji
višinskih gabaritov in oblikovanja objektov na celotnem obravnavanem
območju so za vse enote urejanja tega odloka enake, in sicer: |
+------------------+--------------------------------------------+ |
|Umestitev
objekta |Odmiki novih objektov so definirani v 37. | |
| |členu Odloka o Občinskem prostorskem načrtu | |
|
|Občine Žiri – OPN (Uradni list RS, št. | |
| |1/11). | |
+------------------+--------------------------------------------+ |
|
+------------------+--------------------------------------------+ |
|Etažnost |– višinski gabarit je v izhodišču prilagojen| |
| |okoliški pozidavi K +P+M ali P+1+M, v vsakem| |
| |primeru je gabarit visok 3 etaže, kjer je | |
| |spodnja etaža vpeta v padajoč teren in je | |
| |kota srednje (2.) etaže lahko maksimalno | |
| |0,50 m n ad raščenim terenom najbolj | |
| |vkopanega dela objekta; | |
| |– skladno z določili OPN-ja je izjemoma | |
| |maksimalna dopustna etažnost klet, | |
| |pritličje, 1. nadstropje in mansarda ali | |
| |podstrešje (K+P+1N+M). V teh primerih je | |
| |potrebno objekt vpeti v teren tako, da ne | |
| |izstopa od silhuete poselitve oziroma je | |
| |najvišja kota fasade na kapni strani objekta| |
| |na nižjem raščenem terenu nad terenom največ| |
| |10,00 m do kapi; | |
| |– vkopana klet ima samo kletno etažo; | |
| |– pri sestavljenem objektu so posamezni deli| |
| |lahko nižji; | |
| |– objekti so lahko tudi medetažni tako, da | |
| |sledijo konfiguraciji terena in | |
| |funkcionalnim rešitvam programa in v | |
| |maksimalnih višinah ne presegajo določenega | |
| |vertikalnega gabarita. | |
+------------------+--------------------------------------------+ |
|Strehe |– izhodišče je simetrična dvokapna streha, | |
| |– naklon strešin je med 38° in 45°, | |
|
|– sleme je vzporedno z daljšo stranico | |
| |objekta ali prilagojeno gradnji v nizu, | |
| |– pri teh strehah je kritina opečna, rjavo | |
| |rdeča ali temno siva, | |
|
|– v mansardnem delu je možno izvesti frčade,| |
| |ki sledijo členitvi fasad, | |
| |– energetske sprejemnike (kolektorje in | |
| |sončne celice) je možno namestiti na ploskev| |
| |strešine, | |
| |– dovoljena je zelena streha nižjega naklona| |
| |ali prilagojena reliefnim nagibom. | |
| |Streha je lahko sestavljena: | |
| |– nad delom objekta je lahko streha | |
| |enokapnica položena kot strešina osnovne | |
| |strehe ali pravokotna na osnovno os, | |
| |– sestavljena in kombinirana streha je lahko| |
| |z zeleno streho, pohodno ali nepohodno | |
| |streho z naklonom 2°–10°, | |
| |– Na strehe nižjega naklona je priporočljiva| |
| |namestitev sončnih kolektorjev ali | |
| |fotovoltaike. | |
+------------------+--------------------------------------------+ |
|Materiali
in |– Prednost naj imajo naravni materiali. | |
|barve |– Fasade morajo biti za objekt izdelane po | |
| |enotnem konceptu in slediti oblikovanju | |
| |tovrstnih objektov. Avtor objekta izbere | |
| |barvno kompozicijo v spektru, ki je | |
| |kompatibilen z objekti v okolici in sicer v | |
| |spektru svetlih naravnih tonov do temnejših | |
| |peščenih tonov. | |
| |– Nasičene barvne fasade so dopustne samo | |
| |kot oblikovni poudarek in ne smejo presegati| |
| |20 % površine posamezne fasade. | |
+------------------+--------------------------------------------+ |
|Enostavni
objekti |– Na parcelah namenjene gradnji obstoječih | |
| |in novih objektov so dopustni vsi enostavni | |
| |in nezahtevni objekti za lastne potrebe. | |
| |– Na celotnem območju so dovoljeni pomožni | |
| |infrastrukturni objekti in postavitev urbane| |
| |opreme. | |
+------------------+--------------------------------------------+ |
|
15. člen |
|
(višinska umestitev nove gradnje) |
|
Višinske
kote so določene na podlagi prostorskih danosti in načrtovane ceste, na
katero se objekti navezujejo. Zaradi konfiguracije terena se višinsko
umeščanje pri vseh objektih navezuje na koto priključka, kateremu se
prilagodi dovoz s parkiriščem in vhodom v objekt. Zato so v preglednici
navedene izhodiščne kote cestnega priključka. Osnova tolerance višinske
kote cestnega priključka je trasiranje novih ali rekonstruiranih cestnih
povezav in dovozov. |
+-------+------------+--------+--------------+------------------+ |
| Oznaka|
Višinska |Višinski| Opomba: | Izhodiščne | |
|objekta|
izhodiščna |gabarit | Lokacija | pritličja | |
| |
kota | |najnižje etaže| ali vhoda glede | |
|
| | | | na koto dovoza | |
+-------+------------+--------+--------------+------------------+ |
|A 1
|Pritličje |K+P+M |Pritličje na |Pritličje na | |
| |507.00
m | |terenu je |padajočem terenu, | |
|
|n.m. | |vezano na |kjer je vzhodni | |
|
| | |dovoz in |del dvignjen nad | |
|
| | |dovodno cesto.|raščen teren. Na | |
|
| | |Pod hišo se |nivoju pritličja | |
|
| | |lahko izvede |formirano | |
|
| | |klet. |dvorišče, na | |
|
| | | |katerega sta | |
|
| | | |vezana parkirišče | |
|
| | | |in uvoz v kletno | |
|
| | | |etažo. | |
+-------+------------+--------+--------------+------------------+ |
|Ak
|Klet |K |Klet na nivoju| | |
| |507.00
m | |dvorišča | | |
|
|n.m. | |stanovanjske | | |
|
| | |hiše A1. | | |
+-------+------------+--------+--------------+------------------+ |
|
|Pritličje |K+P+M |vkopana klet |Uvoz v kletno | |
|A2 |498,80
m | | |etažo iz vzhodne | |
|
|n.m. | | |strani iz dovozne | |
|
| | | |ceste. Dostop v | |
| |
| | |pritličje iz | |
|
| | | |raščenega terena | |
|
| | | |na severni | |
|
| | | |strani. | |
+-------+------------+--------+--------------+------------------+ |
|
|Klet |K+P+M |Dovoz iz|Uvoz v kletno | |
|B1 |492,85
m | |nivoja kleti |etažo iz južne | |
|
|n.m. | |na južni |strani preko | |
|
| | |strani preko |dvorišča iz | |
|
| | |dvorišča. |regionalne ceste. | |
|
| | | |Dostop v | |
|
| | | |pritličje iz | |
|
| | | |terase med | |
|
| | | |obstoječima | |
|
| | | |objektoma ali iz | |
|
| | | |raščenega terena | |
|
| | | |na severni | |
|
| | | |strani. | |
+-------+------------+--------+--------------+------------------+ |
|
|Klet |K+P+M |Dovoz iz|Uvoz v kletno | |
|B2 |492.55
m | |nivoja kleti |etažo iz južne | |
|
|n.m. | |na južni |strani preko | |
|
| | |strani preko |dvorišča iz | |
|
| | |dvorišča. |regionalne ceste. | |
|
| | | |Dostop v | |
|
| | | |pritličje iz | |
|
| | | |raščenega terena | |
|
| | | |na severni strani | |
|
| | | |ali preko | |
|
| | | |diferencialni | |
|
| | | |stopnic na | |
| |
| | |vzhodni strani. | |
+-------+------------+--------+--------------+------------------+ |
|S1
|Klet |K+P+M |Kota dovoza. |Dovoz v garažo iz | |
| |494.10
m | |Kota najnižje |zahodne strani | |
|
|n.m. | |etaže. |preko na | |
| |lahko
klet | | |rekonstruirano | |
| |493.15
m | | |obstoječo pot. | |
|
|n.m. | | |Hiša je lahko v | |
|
| | | |etažnem zamiku, | |
|
| | | |tako da je klet | |
|
| | | |na terenu na | |
|
| | | |južni strani. | |
+-------+------------+--------+--------------+------------------+ |
|S2
|Klet |K+P+M |Navezava na |Dovoz na nivoju | |
| |494.30
m | |skupinski |kleti preko | |
|
|n.m. | |dovoz. |skupinskega | |
|
| | | |dovoza. | |
+-------+------------+--------+--------------+------------------+ |
|S3
|Klet |K+P+M |Navezava na |Dovoz na nivoju | |
| |492.85
m | |skupinski |kleti preko | |
|
|n.m. | |dovoz. |skupinskega | |
|
| | | |dovoza. | |
+-------+------------+--------+--------------+------------------+ |
|S4
|Klet |K+P+M |Navezava na |Dovoz na nivoju | |
| |492.45
m | |skupinski |kleti preko | |
|
|n.m. | |dovoz. |skupinskega | |
|
| | | |dovoza. | |
+-------+------------+--------+--------------+------------------+ |
|S5
|Klet |K+P+M |Navezava na |Dovoz na nivoju | |
| |491.00
m | |skupinski |kleti preko | |
|
|n.m. | |dovoz. |skupinskega | |
|
| | | |dovoza. | |
+-------+------------+--------+--------------+------------------+ |
|
16. člen |
|
(splošni dopustni posegi) |
|
V
celotnem območju urejanja so dovoljene gradnje objektov sledeče
klasifikacije:
21120 Ceste in javne poti,
21110 Cestni priključki, prometne površine, počivališča, parkirišča,
22 Cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi,
24205 Drugi gradbeni inženirski objekti, ki niso uvrščeni drugje:
– ograja,
– oporni zid, škarpa,
– stabilizacijski objekt za vzdrževanje plazu. |
|
17. člen |
|
(postavitev objektov) |
|
(1)
Postavitev posameznih objektov sledi konfiguraciji terena, kjer je
daljša stranica vzporedna plastnicam. Enovita zasnova naselja se
navezuje na osnovani cestni skelet tako, da so definirane regulacijske
linije, ki sledijo obstoječi vzdolžni obcestni pozidavi. Poleg tega je
možno na osnovnem vzdolžnem delu objekta izvesti še dodaten del objekta
v pravokotni smeri.
(2) Dovozi do objektov in vhodi so orientirani glede na priključevanje
na cestno omrežje. Kote dovozov se prilagodijo napajalni cesti.
(3) Odmiki od cest, na katere se navezujejo stanovanjske hiše, so podani
z odmikom najbližjega vogala, ki je razviden v grafičnem delu. Odmiki
objektov od parcel namenjeni gradnji so tudi podani v grafičnem delu.
(4) Gradnja pomožnih in začasnih objektov v obcestnem pasu ni dovoljena,
kakor tudi ne ob meji z manjšim odmikom od 2,00 m, razen predvidene
gradnje v nizu, nadstrešnic nad parkirnimi mesti na parcelah namenjenih
gradnji s soglasjem mejaša.
(5) Delitev območja na parcele namenjene gradnji, razporeditev in
postavitev objektov na parcelo namenjene gradnji znotraj območja
zazidljivosti ter tlorisni gabariti so razvidni iz grafičnih prilog. |
|
18. člen |
|
(zunanje ureditve) |
|
(1)
Proste površine ob objektih so namenjene zagotavljanju primernega
števila parkirnih in odstavnih mest za osebna vozila ter ureditvi
dvorišč, teras, atrijev in parkovnih ureditev in vrtov.
(2) Ograje naj bodo enotno oblikovane, in sicer na klasično zidanem
podstavku (kamen); v višini do 0,50 m je lahko nameščena transparentna
ograja do skupne višine nad nivojem ceste pred objektom do 1,20 m. Lahko
pa se izvede samo nizek delilni zid do višine 0,50 m z zasaditvijo na
zemljišču investitorja.
(3) Ograje, ki ločujejo zasebne vrtove so lahko izvedene kot živa meja,
žična ali transparentna ograja do maksimalne skupne višine 1,50 m nad
nivojem raščenega terena.
(4) Zasaditev in ograje na cestnih priključkih ne smejo ovirati
preglednosti za vključevanje v promet na napajalnih cestah.
(5) Raščen teren je razgiban, zato je možna gradnja opornih zidov.
Manjše višinske razlike med parcelami namenjene gradnji (do 1,20 m) se
lahko izvedejo kot utrjene brežine, zasajene z ustrezno vegetacijo.
Večje višinske razlike, ki niso podaljšek stanovanjskih objektov, se
uredijo terasasto z vmesno zasaditvijo in z opornimi zidovi do višine
1,50 m. Kolikor so oporni zidovi podaljšek objekta, le-ti lahko segajo
do višine etaže.
(6) Obstoječi in novi oporni zidovi vzdolž regionalne ceste se lahko
gradijo na novo ali rekonstruirajo na severnem robu načrtovanega hodnika
za pešce, z upoštevanjem odvodnega jarka do višine 1,50 m skladno z
izvedbeno dokumentacijo, ki jo potrdi pristojni organ upravljavca ceste. |
|
19. člen |
|
(utrjene in zelene površine) |
|
(1)
Urejanje odprtih (utrjenih in zelenih) površin mora upoštevati
značilnosti širšega prostora. Zasnova stanovanjskega dela naselja
načrtuje kot javne površine samo vse prometne površine ob uvozih.
(2) Lokacija za postavitev spominskega ali kakega drugega obeležja ter
ureditev dostopov do obstoječih vrednot prostora naj bo izbrana na
podlagi vsakokratne podrobne urbanistične presoje prostora, tako da se s
postavitvijo izboljša orientacijska preglednost širšega prostora.
Izhodišča umestitve in oblikovanje poda pristojni zavod za kulturno
dediščino ali zavod za ohranjaje naravnih vrednot.
(3) Na prostih površinah izven funkcionalnih zemljišč grajenih struktur
je potrebno ohraniti avtohtono zasaditev, skupaj s posameznimi večjimi
drevesi znotraj posameznih parcel namenjene gradnji.
(4) Večji del površin znotraj območja urejanja so zelenice ob objektih
znotraj parcel namenjene gradnji. Pri urejanju teh zelenih površin se na
mestih, kjer je to mogoče, ohrani obstoječa avtohtona drevnina, predvsem
starejša, večja drevesa. Potrebno je vzdrževanje vrtov ob stanovanjskih
hišah, vključno z ograjami ter zidovi. Dovoljena je uporaba tudi drugih
drevesnih in grmovnih vrst, ne samo avtohtonih, kar velja tako za
prosto-stoječe rastline, skupine in žive meje. |
|
VI. ZASNOVA PROJEKTNIH REŠITEV IN POGOJEV GLEDE PRIKLJUČEVANJA OBJEKTOV
NA GOSPODARSKO JAVNO INFRASTRUKTURO IN GRAJENO JAVNO DOBRO |
|
20. člen |
|
(cestno omrežje) |
|
(1)
Osnovne prometne rešitve slonijo na prostorskih danostih in stanju
prometnega skeleta. Zasnova upošteva sistem obcestne pozidave s
posameznimi priključki.
(2) Načrtovane prostorske ureditve morajo zagotavljati:
– varno odvijanje prometa vseh udeležencev v prometu,
– opremljenost s prometno signalizacijo, ki udeležence v prometu
pravočasno opozarja na spremenjene razmere za varno odvijanje prometa,
– načrtovanje, usklajeno z najnovejšimi znanji tehnike projektiranja in
graditve cest ter z ekonomskimi načeli in merili za presojo
upravičenosti njihove graditve,
– da s predlaganim posegom v varovalni pas državne ceste ne bodo
prizadeti interesi varovanja državne ceste in prometa na njej, njene
širitve zaradi prihodnjega razvoja prometa ter varovanja njenega videza
oziroma moteno redno vzdrževanje državen ceste idr.
(3) Območje se navezuje na regionalno cesto R3 610 Pečnik (Marof)–Žiri,
odsek 1371. Za napajanje načrtovane gradnje se izvede rekonstrukcija
obstoječe poti v dovozno cesto širine 3,50 m s priključkom.
(4) Dovozna cesta v enoti urejanja ZI/11-2 je načrtovana z obojestransko
izvedbo bankine v širini 0,75 m v asfaltni izvedbi.
(5) Skupinski priključek in skupinski dovoz v enoti urejanja ZI/11-3 je
dvosmeren, in sicer priključek širine 5,50 m ter skupinski dovoz širine
4,50 m z izvedbo enostranske bankine 0,75 m.
(6) Dovozna cesta in skupinski priključek bosta opremljena z odvodom
meteornih vod z vozišča in povoznih površin preko lovilcev olj v
obstoječ odprt jarek.
(7) Ob regionalni cesti na severni strani se na vrhu jarka izvede
pločnik v širini 1,60 m.
(8) Ob ukinitvi priključka na parcelo 522/2 k.o. Žiri je treba pločnik
predvideti do novega skupnega priključka, tako da bo obstoječi
priključek fizično zaprt. |
|
21. člen |
|
(tehnični pogoji ureditev prometnih površin) |
|
(1) Na
podlagi idejne zasnove novih ali rekonstruiranih cestnih priključkov je
potrebno izdelati in upravljavcu državne ceste (Direkcija RS za ceste)
posredovati projektno nalogo za izdelavo projektne dokumentacije
(strokovnih podlag idr.), ki mora biti izdelana v skladu z navodili
upravljavca državne ceste. Projektna naloga mora biti potrjena s strani
pristojne komisije upravljavca državne ceste, kar je podlaga za izdelavo
projektne dokumentacije (projektov PGD, PZI idr).
(2) Pri določanju širine predvidenega pločnika je potrebno upoštevati
ustrezne širine za gibanje pešcev ter ustrezne varnostne širine, kot to
določa Pravilnik o projektiranju cest.
(3) V skladu z Zakonom o cestah morajo biti vse površine, ki so ob
vozišču namenjene pešcem, biti brez komunikacijskih ovir in morajo
zagotavljati varno uporabo vsem funkcionalno oviranim osebam. Investitor
mora na zaokrožitvah cestnih priključkov ali na lokacijah poglobljenih
robnikov, preko katerih poteka pločnik, izvesti klančino za gibanje oseb
z omejeno sposobnostjo gibanja. Pri dimenzioniranju površin za pešce se
dodatno upoštevajo dimenzije za otroški voziček ter za invalidski
voziček. Prehodi za invalidski voziček se oblikujejo s klančino
najmanjše širine 1,0 m in z nagibom do 12,0 %, ki se neposredno
priključi na niveleto vozišča. Stik klančine z voziščem mora biti
izveden brez stopnje. Detajl klančine mora biti sestavni del projektne
dokumentacije.
(4) Urejena mora biti ustrezna cestna razsvetljava v območju površin za
pešce. Predvidene površine za pešce in kolesarje morajo biti izdelane v
skladu s Pravilnikom o projektiranju cest. Pri prečkanjih kolesarjev in
pešcev preko vozišč je na njihovih prehodih potrebno zagotoviti ustrezne
navezave in klančine za invalidne osebe, prav tako morajo biti prečkanja
ustrezno pregledna in urejena s cestno razsvetljavo.
(5) Odvodnjavanje državne ceste zaradi ureditve tega območja ne sme biti
ovirano. Meteorna in druga odpadna voda iz priključkov ne sme pritekati
na državno cesto ali na njej celo zastajati in ne sme biti speljana v
naprave za odvodnjavanje državne ceste in njenega cestnega telesa.
(6) Prečkanja ter priključevanja komunalnih vodov z državnimi cestami
morajo biti v tehnični dokumentaciji ustrezno evidentirana in grafično
prikazana v tlorisni obliki in prečnimi prerezi napram državnim cestam.
Minimalna globina komunalnih vodov glede na nivo državne ceste in odmiki
morajo biti v skladu s Pravilnikom o projektiranju cest.
(7) Za vse priključke, križišča in prehode za pešce mora biti
zagotovljena ustrezna preglednost za dovoljeno hitrost.
(8) Znotraj meja cestnega sveta in preglednega trikotnika na predvidenih
priključkih ni dovoljena zasaditev, postavitev skulptur, reklamnih
panojev, likovnih del in podobnega na način, ki bi oviral preglednost na
območju državne ceste ali bi lahko kako drugače vplival na zmanjšanje
pretočnosti ali prometne varnosti na območju državne ceste (Pravilnik o
cestnih priključkih na javne ceste, Uradni list RS, št. 86/09).
(9) V obravnavanem območju se ne načrtuje izgradnja javnih parkirnih
mest. Za potrebe dela naselja se uredi na posameznem zemljišču
investitorja primerno število parkirnih ali odstavnih mest.
(10) Investitor oziroma izvajalec del si mora pred pričetkom del,
pogojenih z izgradnjo komunalnih priključkov (prekopi ...) pridobiti
potrebno soglasje – dovoljenje pristojne službe občinske uprave za
ceste. |
|
22. člen |
|
(mirujoči promet) |
|
(1)
Izhodišča za izračun zadostnega števila parkirnih mest pri posameznih
objektih: |
–
stanovanjske stavbe 2 PM na stanovanjsko enoto. |
(2) Za
potrebe dopolnilne dejavnosti je potrebno zagotoviti |
na
zemljišču investitorja: |
–
trgovske stavbe 1 PM / 25 m2 BTP, |
– druge
storitvene |
dejavnosti 1 PM / 40 m2 BTP, |
– obrtne
(proizvodne) |
dejavnosti 1,5 PM na dva zaposlena, |
–
gostinski lokal 1 PM / na 4 sedeže. |
(3)
Kolikor se v okviru parcele namenjene gradnji investitorja ne zagotovi
ustreznega števila parkirnih mest za potrebe kapacitet poslovne
dejavnosti, so investitorji za uporabo parkirišč na sosednjih območjih
dolžni prispevati sorazmerni delež za izgradnjo in urejanje le-teh.
(4) Na tlakovanih površinah ob objektih morajo investitorji zagotoviti
potrebne dostope do objektov in uvoze na parcele, manipulacijske
površine za obračanje osebnih vozil ter dostope za intervencijska vozila
v skladu s požarnimi predpisi. |
|
VII. POGOJI IN USMERITVE ZA VODNOGOSPODARSKO UREJANJE |
|
23. člen |
|
(varstvo voda) |
|
(1) V
obravnavanem območju in v vplivnem območju ni vodotoka. Posledično
območje ni ogroženo zaradi poplav.
(2) Vsi posegi v prostor morajo biti načrtovani tako, da ne pride do
poslabšanja stanja voda in, da se ne onemogoči varstva pred škodljivim
delovanjem voda.
(3) Padavinske odpadne vode iz streh objektov je potrebno ponikati (če
to dovoljujejo sama tla), pri tem pa morajo biti ponikovalnice locirane
izven vpliva povoznih in manipulativnih površin, možnost ponikanja
predvidenih vodnih količin pa računsko dokazana.
(4) Sanitarne odpadne vode morajo biti obvezno priključene na javni
kanalizacijski sistem. Pred izvedbo javnega kanalizacijskega sistema
naselja Žiri so sanitarne odpadne vode speljane v nepretočno greznico
ali malo čistilno napravo. Kanalizacijski odvodni sistem mora poleg
zbirnega in prenosnega omrežja obsegati tudi naprave za ustrezno
čiščenje voda pred izpustom v podtalje. Eventualne tehnološke odpadne
vode morajo biti pred izpustom v sistem nevtralizirane oziroma očiščene
do meje, ki jo sistem dopušča.
(5) Odvajanje padavinskih odpadnih voda iz asfaltiranih manipulativnih
površin oziroma dvorišč je nujno projektirati preko peskolova in
ustrezno dimenzioniranega lovilca maščob in olj v obstoječ obcestni
jarek. |
|
VIII. POGOJI PRIKLJUČEVANJA NA KOMUNALNO, ENERGETSKO IN DRUGO
INFRASTRUKTURO |
|
24. člen |
|
(splošno) |
|
(1) OPPN
obravnava komunalne vode in priključke znotraj ureditvenega območja ter
del tras kanalizacijskega, vodovodnega, elektroenergetskega, telekom
omrežja, ki segajo tudi preko meje območja urejanja. Razmejitev je
razvidna v karti št. 06: Prikaz ureditve – potek omrežij in
priključevanje objektov na gospodarsko javno infrastrukturo. Pri
pripravi, izvedbi in uporabi je potrebno upoštevati smernice za normalno
in kvalitetno izvajanje obveznih gospodarskih javnih služb: oskrbe s
pitno vodo, odvajanje in čiščenje odpadnih vod in ravnanje s komunalnimi
odpadki.
(2) Za vso gospodarsko javno infrastrukturo je potrebno izdelati
projekte PGD, PZI, ter pri tem upoštevati zahteve upravljavcev
posameznih vodov, komunalne koridorje ter predpisane odmike in zaščitne
ukrepe.
(3) Ureditve javne gospodarske infrastrukture se morajo izvajati na
način, ki zagotavljajo ustrezno varstvo okolja in ustreza
obrambno-zaščitnim zahtevam v skladu s predpisi, ki urejajo to
področje.
(4) Vse sekundarno razvodno omrežje gospodarske javne infrastrukture
mora biti medsebojno usklajeno in izvedeno v kabelski podzemni izvedbi.
Speljano naj bo vzporedno s potekom prometnic in dovozov k stavbam. Pod
asfaltiranimi površinami je vse električne in telekomunikacijske vode
obvezno položiti v kabelsko kanalizacijo.
(5) Vse stavbe se priključijo na gospodarsko javno infrastrukturo.
Posamezen investitor lahko zagotovi minimalno komunalno oskrbo na način,
ki omogoča samooskrbo objekta in sledi napredku tehnike. Za samooskrbne
objekte se v projektni dokumentaciji (PGD) obdela alternativni način, ki
izkazuje zadnje stanje tehnike. |
|
25. člen |
|
(vodovod) |
|
(1)
Obstoječi objekti so priključeni na javno vodovodno omrežje z
obstoječimi priključki. Pri projektiranju in izvedbi vodovoda in
priključkov morajo biti upoštevane smernice nosilca urejanja prostora za
vodooskrbo Občine Žiri, ki so v prilogah tega odloka.
(2) Preko dela območja poteka javni vodovod S 200 mm, ki služi kot
rezervni vodovod za naselje Žiri ter zagotavljanje požarne vode na
področju naselja Osojnica ter razbremenilni vod S 150 za izpust viška
vode iz vodohrana. V primeru kakršnihkoli gradbenih posegov v varovalni
pas navedenih vodovodnih cevi je potrebno predhodno obstoječe cevi
zamenjati.
(3) Vsi objekti, katerih namembnost je povezana s porabo pitne vode,
morajo biti priključeni na javno vodovodno omrežje, razen v primeru, da
se investitor odloči za tehnično in tehnološko primerno napajanje kot
samooskrba objekta. V primeru priključitve na javno vodovodno omrežje
mora biti le-to urejeno v skladu s sledečimi pogoji:
Vsaka posamezna stavba mora biti opremljena s samostojnim vodovodnim
priključkom, ki mora praviloma potekati po zemljiščih lastnika stavbe.
(4) Za vodovodne priključke, dimenzije do DN 50 se uporabijo cevi iz
polietilena z minimalno trdnostjo 10 Mpa, priključki enaki ali večji do
DN 89 pa morajo biti izdelani iz nodularne litine. V primeru, da se
vgradi priključna cev iz polietilena mora biti vgrajena v zaščiti PVC
ali PE cevi (minimalni premer zaščitne cevi pri cevovodu DN 50 je DN 5
cm) in tlačne stopnje minimalno PN 6. Praviloma je potrebno cevovod
projektirati v javnih površinah z vzporednim odmikom od parcelnih meja
min. 1,0 meter.
Upoštevati je potrebno vse določbe, navedene v tehničnih normativih in
normativih Občine Žiri.
(5) Novozgrajeni objekti se bodo priključevali na javni vodovod pod
pogoji upravljavca vodovoda.
(6) Vsa montažna dela vodovoda izvaja upravljavec vodovoda. |
|
26. člen |
|
(kanalizacijsko omrežje) |
|
(1) V
obravnavanem območju OPPN ni javnega kanalizacijskega omrežja. Območje
OPPN, s katerim se ureja razširitev naselja Stare Žiri je potrebno
opremiti z javnim kanalizacijskim omrežjem, s katerim bo urejeno
zbiranje, odvodnjavanje in čiščenje komunalnih odpadnih vod. Zasnova
javnega kanalizacijskega omrežja mora biti načrtovana v ločenem sistemu
tako, da se padavinske vode iz strešin ter utrjenih, tlakovanih in
drugih površin, odvodnjavajo ločeno od komunalnih odpadnih vod.
(2) Do izvedbe javnega kanalizacijskega sistema z ustrezno čistilno
napravo se odvod sanitarne kanalizacije rešuje z individualnimi malimi
čistilnimi napravami ali nepretočnimi greznicami, ki so locirane na
način, ki omogoča naknadno priključevanje na bodoči kolektorski sistem s
priključkom na novo čistilno napravo naselja Žiri. Po izgradnji javnega
kanalizacijskega sistema se bodo morali vsi objekti obvezno priključiti
na javno kanalizacijo.
(3) Pri izgradnji objektov posamezne faze se lahko gradijo male čistilne
naprave za skupino objektov (2 ali več stanovanjskih hiš skupaj). Vse te
male čistilne naprave so locirane na zemljišču investitorjev.
(4) Odvodnjavanje padavinske odpadne vode je potrebno reševati preko
ponikovalnih jarkov ali preko ponikovalnih drenažnih cevovodov v okviru
investitorjevih parcel namenjeni gradnji.
(5) Urediti je potrebno odvodnjavanje iz javnih poti in hodnikov za
pešce in kolesarske steze. Meteorna kanalizacija naj bo speljana preko
lovilcev maščob in peska v ponikanje.
(6) Drenažne in zaledne vode iz posameznih parcel ni dovoljeno
priključiti v javni kanalizacijski sistem, namenjen odvodnjavanju
komunalnih odpadnih vod.
(7) Novozgrajeni objekti se bodo priključevali na javno kanalizacijsko
omrežje pod pogoji upravljavca. Do izgradnje javnega omrežja imajo
individualne greznice ali male čistilne naprave.
(8) Vsa montažna dela kanalizacije sme izvršiti pooblaščeno podjetje ali
strokovno usposobljena oseba, vendar s soglasjem in pod nadzorstvom
upravljavca javnega kanalizacijskega omrežja. |
|
27. člen |
|
(električno omrežje) |
|
(1) Na
severnem delu ureditvenega območja sega zemljišče s parc. št. 517/3 k.o
Žiri v območje varovalnega pasu obstoječega srednjenapetostnega (v
nadaljevanju SN) daljnovoda, ki oskrbuje z električno energijo
transformatorske postaje TP 20/0,4 kV v smeri Ledin. Preko ureditvenega
območja poteka nizkonapetostni (NN) nadzemni vod (2-Žiri Vovčar), ki se
napaja iz bližnje transformatorske postaje TP 20/0,4 kV Žiri peskokop
(parc. št. 459 k.o. Žiri). Omenjen NN izvod napaja obstoječe objekte in
je izveden z vodniki tipiziranega prereza A1 4 X 70 mm2 oziroma A1 3 X
35+71,5 mm2.
(2) Pred pričetkom posega v prostor je potrebno v pristojnem
nadzorništvu Žiri zagotoviti nadzor pri vseh gradbenih delih v bližini
elektroenergetskih vodov in naprav s strani upravljavca distribucijskega
omrežja.
(3) Vsa projektiranja in gradnje je potrebno izvesti v skladu z
elektroenergetskim soglasjem za priključitev, ki ga je potrebno
predhodno pridobiti od pristojnega upravljavca distribucijskega omrežja
(Elektro Ljubljana d.d.).
(4) Merilno priključne omarice morajo biti postavljene na stalno
dostopnem mestu. Vsa odjemna mesta morajo biti opremljena s števci z
dajalnikom impulzov.
(5) PMO predvidenih objektov morajo biti locirane na stalno dostopnem
mestu in po potrebi omogočati vgradnjo večjega števila merilnih mest.
(6) Vsi zemeljski vodi, ki bodo potekali pod povoznimi površinami in
bodo namenjeni napajanju predivdenih objektov na obravnavanem območju,
naj se uvlečejo v njim namenjeno kabelsko kanalizacijo s kabelskimi
jaški ustreznih dimenzij.
(7) V priključno merilne kabelske omarice predvidenih objektov je
potrebno vgraditi prenapetostne odvodnike razreda I, na mestih iz
nadzemnega v podzemni vod pa je potrebno namestiti prenapetostne
odvodnike razreda II za zunanjo vgradnjo. V obeh primerih je potrebno
izvesti ustrezno ozemljitev, za katero je potrebno izvesti kontrolne
meritve.
(8) Po celotni trasi priključnega nizkonapetostnega zemeljskega voda je
potrebno položiti ozemljitveni valjanec Fe-Zn 4x25 mm. |
|
28. člen |
|
(izvedbeno tehnični pogoji priključevanja na elektro omrežje) |
|
(1)
Predviden poseg v prostor na območju obravnavane prostorske ureditve je
glede obstoječega NN omrežja v primeru ohranitve gabaritov
stanovanjskega objekta (zunanjih sten, naklon in sleme srehe), ki se
prekvalificira v poslovno proizvodni objekt ob obstoječem proizvodnem
objektu, možen brez posebnih pogojev. Pri morebitnem posegu v območje
varovalnega pasu omenjenega SN daljnovoda na severnem delu ureditvenega
območja, pa je potrebno upoštevati zahteve Pravilnika o pogojih in
omejitvah gradenj, uporabe objektov ter opravljanja dejavnosti v območju
varovalnega pasu elekroenergetskih omrežij oziroma predhodno izvesti
ustrezen umik SN daljnovoda skladno s tehničnimi normativi in standardi
ter veljavno tipizacijo podjetja Elektro Ljubljana d.d.
(2) V primeru izpolnjenih pogojev iz točke (1) bo za napajanje
predvidenih stanovanjskih objektov v 1. gradbeni fazi (ureditvena enota
ZI/11-2 SS) potrebno zgraditi nizkonapetostni odcep iz obstoječe
priljučno merilne omarice na fasadi objekta (parc. št. *186 k.o. Žiri),
ki mora biti izveden z vodniki minimalnega tipiziranega prereza A1 4x70
mm2. Pri tem mora biti dvižni vod na predmetnem objektu enak omenjenemu
prerezu. Obstoječo priključno merilno omarico na fasadi objekta pa se po
potrebi zamenja za večjo ustreznih dimenzij.
(3) V primeru posega v strukturo novo namenjenega objekta poslovno
proizvodni dejavnosti, pa se le-ta dopušča pod pogojem, da se na rob
parcele, v linijo obstoječega NN izvoda, ki poteka preko gospodarskega
objekta postavi zatezni drog ustrezne višine, na katerega se prestavi
oziroma podaljša omenjeni NN izvod in nanj preveže vse sosednje objekte.
Napajanje objektov v okviru ureditvene enote ZI/11-2 SS pa se zagotovi
preko novega NN priključnega zemeljskega voda minimalnega tipiziranega
prereza A1 4x70 mm2 od novega stojnega mesta do PMO na fasadi poslovno
proizvodnega objekta. Kolikor bodo gabariti nadomestnega
(novozgrajenega) objekta presegli min. varnostno oddaljenost od
obravnavanega NN izvoda, bo potrebno izvesti pokablitev le-tega skladno
s tehničnimi normativi in standardi ter veljavno tipizacijo podjetja
Elektro Ljubljana d.d. Pri tem je potrebno upoštevati zahteve Pravilnika
o pogojih in omejitvah gradenj, uporabe objektov ter opravljanja
dejavnosti v območju varovalnega pasu elektroenergetskih omrežij. Končna
stojna mesta (drogove), ki pomenijo prehod NN nadzemnega voda v
zemeljski vod se postavi na rob ureditvenega območja oziroma tako, da ne
ovirajo gradnje predvidenih objektov. Posebno pozornost je potrebno
posvetiti mehanskim zaščitam zemeljskih vodov na odsekih, ki bodo
potekali pod povoznimi površinami.
(4) Napajanje stanovanjskega objekta na zemljišču s parc. št. 522/2 k.o.
Žiri se zagotovi z vključitvijo v nov NN odcep, ki bo namenjen napajanju
dveh stanovanjskih objektov na ureditveni enoti ZI/11-2 SS. Vključitev
mora biti izvedena z vodniki enakih dimenzij.
(5) Za priklop preostalih objektov na ureditveni enoti ZI/11-3 SS bo
predhodno potrebno, med vpetjem na fasadi objekta s parc. št. *249 k.o.
Žiri in strešnim stojalom objekta s parc. št. 526/2 k.o. Žiri, zamenjati
obstoječ NN vod tipiziranega prereza A1 3x35+71,5 mm2 z vodniki večjega
prereza A1 4x70 mm2. Na zemljišču s parc. št. 526/1 k.o. Žiri pa se v
liniji obstoječega NN voda postavi zatezni drog in izvede prehod v
zemeljski vod enakega prereza, ki bo namenjen napajanju omenjenih
objektov. |
|
29. člen |
|
(TK omrežje) |
|
(1) V
območju OPPN-ja je obstoječe telefonsko omrežje. Pri vseh posegih v
prostor je potrebno upoštevati trase obstoječega TK omrežja. Pri
pripravi dokumentacije in gradnji objektov A1 in A2 v območju ZI/11-1 je
potrebno predhodno pridobiti soglasje Telekoma Slovenije d. d. k
projektnim rešitvam.
(2) Obstoječi objekti imajo TK priključke, katere je potrebno ustrezno
zaščititi oziroma prestaviti po navodilih predstavnika skrbniške službe
na kraju samem.
(3) Za predvideno območje je potrebno izvesti projekt TK priključkov
posameznih objektov na omrežje Telekoma Slovenije d.d. Investitor
objekta, kjer bo izveden TK priključek, predvidi vgradnjo dovodne TK
omarice in zagotovi ustrezni cevni dovod do objekta. V primeru kovinske
dovodne omarice, mora biti le-ta ozemljena na skupno ozemljilo objekta.
Dovodna TK omarica mora biti vgrajena na mesto, kjer je omogočen 24-urni
dostop.
(4) Notranja telekomunikacijska instalacija naj se izvede s tipiziranimi
materiali in elementi. Potrebno je zagotoviti električno napajanje
(vtičnica 220V).
(5) Novozgrajeni objekti se bodo priključevali na TK omrežje pod pogoji
upravljavca. |
|
30. člen |
|
(CaTV omrežje) |
|
(1) V
območju urejanja ni izvedenega CaTV omrežja. Načrtuje se kabelski CaTV
razvod v območju napajalnih cestah. Koaksialni kabli bodo pod asfaltnimi
površinami zaščiteni z zaščitnimi cevmi.
(2) Razdelilne omarice bodo razporejene tako, da vsaka pokriva del
območja. |
|
31. člen |
|
(toplovodno omrežje, ogrevanje) |
|
(1) Ob
območju OPPN-ja ni predvidena gradnja centralnega toplovodnega omrežja,
zato se ogrevanje rešuje individualno.
(2) Kolikor investitor želi okoljsko bolj upravičen sistem ogrevanja, se
ga upošteva v PGD projektih. Ogrevanje objektov in sanitarne vode je
možno z obnovljivimi viri energije kot so:
– kurišča na biomaso,
– toplotne črpalke, uporabo podtalnice in geotermalne energije,
– sončni kolektorji za proizvodnjo tople vode in sončne celice za
proizvodnjo električne energije.
Poleg tega je potrebno načrtovati in graditi energetsko varčne objekte,
pri čemer je treba izbirati primerne zasnove objektov ter uporabljati
ustrezne materiale. |
|
32. člen |
|
(ravnanje z odpadki) |
|
(1)
Komunalne odpadke je potrebno zbirati v zabojnike in odvažati na
komunalno deponijo skladno z Odlokom o ravnanju s komunalnimi odpadki v
občini. Komunalne odpadke, ki bodo nastajali na območju, je potrebno
zbirati ločeno v posamezne frakcije v kontejnerjih na določenih mestih
in odvažati na deponijo oziroma v predelavo. Posode za zbiranje odpadkov
bodo tipske.
(2) Vse ostale odpadke zbira vsak objekt znotraj svoje parcele namenjene
gradnji. Uporabniki morajo sami pripeljati komunalne odpadke do
odjemnega mesta na dan odvoza smeti, skladno s sistemom ravnanja z
odpadki v Občini Žiri. Odjemna mesta so razvidna iz grafičnih prilog.
(3) Eventualne nevarne odpadke je potrebno oddajati pooblaščenim
zbiralcem in jih ni dovoljeno začasno skladiščiti zunaj objektov.
Urejeno mora biti na način, kot ga določajo veljavni predpisi.
(4) Ravnanje z odpadki je potrebno izvajati v skladu s Pravilnikom o
ravnanju z odpadki (Uradni list RS, št. 84/98, 45/00, 20/01, 13/03). |
|
IX. REŠITVE IN UKREPI ZA CELOSTNO OHRANJANJE KULTURNE DEDIŠČINE |
|
33. člen |
|
(ohranjanje kulturne dediščine) |
|
Na
obravnavanem območju OPPN V Osojnico ZI 11 ni evidentirana nobena enota
kulturne dediščine ali njeno vplivno območje. |
|
X. REŠITVE IN UKREPI ZA VAROVANJE OKOLJA, NARAVNIH VIROV IN OHRANJANJA
NARAVE |
|
34. člen |
|
(varstvo pred hrupom) |
|
(1) Ta
prostorski načrt, glede na občutljivost za škodljive učinke hrupa,
določa enotno stopnjo varstva pred hrupom, ki so določene za
zmanjševanje onesnaževanja okolja s hrupom za posamezne površine.
(2) Skladno z določili Uredbe o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v
okolju (Uradni list RS, št. 105/05 in 34/08) se območje razporedi v III.
stopnjo varstva pred hrupom, ki je določena za površine podrobnejše
namenske rabe prostora, na katerih so dopustni z vidika hrupa manj
moteči posegi v okolje:
– na območju stanovanjskih površin: urbana strnjena stanovanjska
pozidava (SS).
(3) Mejne vrednosti kazalcev hrupa za III. območje varstva pred hrupom
znašajo:
L(noč) – 50 dBA oziroma L(dvn) – 60 dBA.
(4) Obremenjevanje okolja s hrupom ne sme presegati mejnih vrednosti
hrupa. Pri gradbenih delih se zagotavlja da:
– so vsi gradbeni stroji in delovne naprave tehnično brezhibni ter
ustrezajo standardom kakovosti glede emisij hrupa;
– se dela in prevoz opravljajo le podnevi, zvečer in ponoči ter ob
nedeljah in praznikih pa samo izjemoma oziroma pri neodložljivih
opravilih. |
|
35. člen |
|
(varstvo zraka) |
|
(1)
Zrak, ki se spušča v ozračje, ne sme presegati mejnih količin vsebnosti
snovi, določenih z Uredbo o emisiji snovi v zrak iz malih in srednjih
kurilnih naprav (Uradni list RS, št. 34/07).
(2) Za zagotovitev nižje stopnje onesnaženosti zraka je zaželeno objekte
oskrbovati z obnovljivimi viri energije ter načinom energetsko varčne
gradnje.
(3) Med gradnjo je izvajalec dolžan upoštevati naslednje ukrepe za
varstvo zraka:
– predpise v zvezi z emisijami gradbene mehanizacije in transportnih
sredstev;
– preprečevanje prašenja odkritih delov gradbišča;
– vlaženje sipkih materialov in nezaščitenih površin,
– preprečevanje raznosa materiala z gradbišča. |
|
36. člen |
|
(varstvo voda) |
|
(1)
Upoštevati je potrebno pogoje upravljavca za odvod sanitarnih in
meteornih voda.
(2) Varstvo voda bo urejeno z izgradnjo javnega kanalizacijskega
sistema, na katerega je obvezen priklop vseh objektov. Do izvedbe
javnega kanalizacijskega sistema se odvod sanitarne kanalizacije rešuje
z individualnimi malimi čistilnimi napravami ali nepretočnimi
greznicami.
(3) Meteorne odplake s strešin je potrebno speljati preko peskolovov v
ponikovalnice.
(4) Meteorne odplake s prometnih površin bodo speljane v meteorno
kanalizacijo preko ustrezno dimenzioniranih lovilcev olj in odprti kanal
za odvajanje meteornih voda.
(5) Na območju niso dovoljene poslovne dejavnosti, pri katerih bi lahko
prišlo do onesnaževanja voda, zato na tem področju niso predvideni
nobeni okoljevarstveni ukrepi. Zagotoviti je potrebno izpolnjevanje
pogojev, ki so določeni v Uredbi o emisiji snovi in toplote pri
odvajanju odpadnih voda iz virov onesnaževanja (Uradni list RS, št.
35/96). |
|
37. člen |
|
(varstvo tal) |
|
(1)
Plodno zemljo, ki bo odstranjena pred gradnjo objektov in prometne,
komunalne ter energetske infrastrukture in omrežja zvez, je treba
deponirati in jo uporabiti za ureditev nasipov ter zelenic. Začasne
deponije rodovitne prsti je potrebno izvesti v kupih, visokih do 1,20 m
tako, da se ohrani njena plodnost in količina. Pri tem ne sme priti do
mešanja živice in mrtvice, do onesnaževanja in erozije.
(2) Nenevarni odpadki, ki bodo nastali ob pripravi zemljišč in gradnji
objektov, naj se predajo izvajalcu javne službe odlaganja odpadkov na
registrirano odlagališče nenevarnih odpadkov.
(3) Pri gradnji naj se uporabljajo transportna sredstva in gradbeni
stroji, ki so tehnično brezhibni ter materiali, za katera obstajajo
dokazila o njihovi neškodljivosti za okolje. S transportnih in gradbenih
površin je potrebno preprečiti emisije prahu in gradbenih materialov ter
odtekanje vod v podtalnico. Pri ravnanju z odpadnimi vodami se
uporabljajo določila opredeljena v poglavju komunalne in energetske
infrastrukture. |
|
38. člen |
|
(ohranjanje narave) |
|
(1) Na
območju urejanja ni evidentirana nobena naravna vrednota.
(2) Območje se nahaja v življenjskem območju medveda – robno območje. |
|
XI. REŠITVE IN UKREPI ZA OBRAMBO TER ZA VARSTVO PRED NARAVNIMI IN
DRUGIMI NESREČAMI |
|
39. člen |
|
(požarna varnost) |
|
(1)
Požarna varnost obstoječih objektov se zaradi izvedbe OPPN-ja ne sme
poslabšati. Pri gradnji in vzdrževanju je potrebno upoštevati pasivne in
aktivne ukrepe varstva pred požarom. V OPPN-ju so upoštevani in
prikazani prostorski, gradbeni in tehnični ukrepi varstva pred požarom,
zlasti pa so zagotovljeni:
– pogoji za varen umik ljudi, živali in premoženja iz objektov, kar
zagotavlja zadostno število ustrezno razmeščenih izhodov, ki vodijo do
zunanjih evakuacijskih poti in na predvidena zunanja zbirna mesta, ki
niso v coni nevarnosti;
– potreben odmik med objekti ali potrebna protipožarna ločitev;
– prometne in delovne površine za intervencijska vozila so za celoten
kompleks zagotovljene z ustreznimi dostopi, zadostno nosilnostjo vozišč
in ustreznim režimom prometa, širino poti, uvozno izvoznimi radii na
uvozih do objektov in možnost obračanja intervencijskih vozil na koncu
poti (SIST DIN 14090, površine za gasilce na zemljišču);
– viri za zadostno oskrbo z vodo za gašenje se zagotovijo z zunanjim
hidrantnim omrežjem.
(2) Vsi intervencijski dostopi, predvidene tehnične rešitve požarne
zaščite ter sistem zunanjega hidrantnega omrežja so razvidni iz
grafičnih prilog. Ukrepi in zahteve v zvezi s požarno zaščito se
smiselno uporabijo tudi v primeru drugih nesreč, kot so katastrofalni
potres ali vojna.
(3) Za zagotavljanje požarne varnosti je potrebno upoštevati načrtovano
prometno in komunalno ureditev.
(4) V sklopu projektne dokumentacije se prikažejo rešitve:
– zagotavljanje zadostne oskrbe z vodo za gašenje,
– poti za varen umik ljudi in premoženja, zadostno število dostopov,
dovozov in delovnih površin za intervencijska vozila. |
|
40. člen |
|
(naravne omejitve) |
|
(1)
Območje ni izpostavljeno eroziji ali plazovitosti.
(2) Za območje OPPN-ja je potrebno pri statičnem izračunu upoštevati
projektni gravitacijski pospešek tal 0,225 g, za zahodni del (enota
ZI/11-1) pa gravitacijski pospešek tal 0,2 g. |
|
XII. ZAČASNA NAMEMBNOST ZEMLJIŠČ |
|
41. člen |
|
(1) Vsa
zemljišča znotraj OPPN se lahko uporabljajo za enak namen, kot so se
uporabljala pred veljavnostjo tega odloka. V primeru kakršnegakoli
posega v obstoječe objekte, novogradnje, dopolnilne gradnje ali ureditve
na zemljišču, so obvezna določila tega odloka tako glede namenske rabe
kot ostalih pogojev.
(2) Kolikor se zemljišče v primarni rabi uporablja v kmetijske namene,
je na zemljišču možno postaviti vse pomožne kmetijske objekte, vključno
z ograjami. |
|
XIII. ETAPNOST IZVAJANJA |
|
42. člen |
|
(1)
Ureditve, zasnovane v predmetnem OPPN-ju, se lahko izvajajo v več etapah
v daljšem časovnem obdobju oziroma se posamezna gradnja lahko izvaja
ločeno od naslednjih gradenj ves čas veljavnosti tega OPPN-ja.
(2) Gradnja stanovanjskih objektov je dovoljena tudi na neopremljenih
stavbnih zemljiščih, če se sočasno z gradnjo objektov zagotavlja tudi
opremljanje stavbnih zemljišč po pogodbi med investitorji in Občino
Žiri. |
|
XIV. DOPUSTNA ODSTOPANJA OD NAČRTOVANIH REŠITEV |
|
43. člen |
|
(dovoljena odstopanja) |
|
(1) Pri
realizaciji OPPN so dopustna odstopanja od tehničnih rešitev, če se v
nadaljnjem podrobnejšem proučevanju prometnih, geoloških, geomehanskih,
hidroloških in drugih razmer ter na podlagi podrobnejših programskih in
oblikovalskih izhodišč najdejo tehnične rešitve, ki so racionalnejše in
primernejše z oblikovalskega, prometno tehničnega ali okoljevarstvenega
vidika, s katerimi pa se ne smejo poslabšati prostorski in okoljski
pogoji.
Dopustne so tolerance:
– pri prometnem, komunalnem in energetskem urejanju prostora na podlagi
ustrezne projektno-tehnične dokumentacije, če to pogojujejo primernejši
obratovalni parameter, ekonomsko primernejša investicijska vlaganja in
če se prestavitve ne spreminjajo vsebinskega koncepta načrta.
(2) V grafičnih prilogah (05b – Zazidalna situacija) so gabariti
novonačrtovanih objektov podani izhodiščno, in z označeno možnostjo
širitve tlorisnega gabarita z izzidanimi deli v etažah. Objekti so lahko
poljubno manjši, s tem da ohranjajo podolgovato tlorisno zasnovo oziroma
se združujejo v vzdolžnih nizih. Tolerance samih objektov so možne v
območju, ki ga označujejo meje zazidljivosti in regulacijske linije.
Postavitev samih objektov mora slediti izhodiščem v grafičnih prilogah.
(3) Z uporabo toleranc se ne smeta spreminjati vpliv objektov in naprav
na sosednje parcele ter načrtovani videz območja. Prav tako se ne smejo
poslabšati bivalne in delovne razmere obravnavanega območja. |
|
XV. OBVEZNOSTI INVESTITORJEV |
|
44. člen |
|
(1)
Poleg obveznosti iz predhodnih določil morajo investitorji in
izvajalci:
– pred začetkom del obvestiti upravljavce prometne, komunalne,
energetske, telekomunikacijske infrastrukture in upravljavce voda ter
skupno z njimi zakoličiti in zaščititi obstoječe infrastrukturne vode,
– zagotoviti zavarovanje gradbišča tako, da bosta zagotovljeni varnost
in raba bližnjih objektov in zemljišč,
– uporabljati materiale, za katera obstajajo dokazila o njihovi
neškodljivosti za okolje,
– v času gradnje ali obnove objektov in ureditev zagotoviti ustrezno
odvijanje motornega in peš prometa po obstoječem omrežju cest in poti,
– sanirati oziroma povrniti v prvotno stanje vse poti in ceste, ki bodo
zaradi uporabe v času gradnje objekta prekinjene ali poškodovane,
– zagotoviti nemoteno komunalno in energetsko oskrbo objektov preko
obstoječih infrastrukturnih omrežij, objektov in naprav,
– v času gradnje zagotoviti vse potrebne varnostne ukrepe in
organizacijo gradbišča, da bo preprečeno onesnaženje okolja in voda, ki
bi nastalo zaradi transporta, skladiščenja in uporabe tekočih goriv in
drugih škodljivih snovi oziroma v primeru nezgode.
(2) Vsi navedeni ukrepi se morajo izvajati v skladu s smernicami k
OPPN-ju za načrtovanje pristojnih nosilcev urejanja prostora, na podlagi
gradbenega dovoljenja ter ob upoštevanju veljavne zakonodaje. |
|
XVI. USMERITVE ZA DOLOČANJE MERIL IN POGOJEV PO PRENEHANJU VELJAVNOSTI
OPPN |
|
45. člen |
|
Po
realizaciji s tem OPPN načrtovanih prostorskih ureditev in gradenj je
pri določanju nadaljnjih meril in pogojev potrebno upoštevati usmeritve
in načela kontinuitete arhitektonskega, kulturno varstvenega in
urbanističnega urejanja kot je opredeljeno v tem odloku. |
|
XVII. KONČNE DOLOČBE |
|
46. člen |
|
OPPN V
Osojnico ZI-11 je skupaj z odlokom stalno na vpogled občanom, podjetjem
in drugim pravnim osebam na sedežu Občine Žiri. |
|
47. člen |
|
Nadzorstvo nad izvajanjem tega odloka opravljajo pristojne inšpekcijske
službe. |
|
48. člen |
|
Ta odlok
začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. |
|
Št.
007-4/2013-1 |
Žiri,
dne 31. januarja 2013 |
|
Župan
Občine Žiri
mag. Janez Žakelj l. r. |
|