9. člen

(Vrste ureditev)

V območju urejanja so dovoljene naslednje ureditve:

– hortikulturne ureditve (kot npr. ureditev cvetličnjakov, zelenih površin, zasaditev drevoredov, grmovnic ipd.),

– parterne ureditve (tlakovanja, ureditve trgov, zunanjih javnih teras – platojev, ureditev pešpoti, zunanjih stopnic ipd.).

III. URBANISTIČNO ARHITEKTURNI POGOJI ZA GRADNJO

10. člen

(Koncept urejanja območja)

Koncept

Z namenom, da se zagotovi prostorski dokument, s katerim se je možno prilagajati sodobnim tržnim razmeram, ki zahtevajo fleksibilne in hitre rešitve, ter da so prostorski dokumenti aktualni tudi na daljše časovno obdobje in ustrezajo različnim potrebam, hkrati pa zadostiti javnemu interesu po premišljenih in kontroliranih posegih v prostor (gradnjah), sta cestna in komunalna infrastruktura, ki spadata k javnemu dobru, obdelani do nivoja zazidalnega načrta, medtem ko so pri arhitektonsko-urbanističnih rešitvah začrtani samo robni pogoji (saj so investitorji v glavnem še neznani), ki pa kljub temu zagotavljajo celovito urbanistično ureditev obravnavanega predela.

Izhodišča za urejanje območja so:

– zelo natančno se obdelata javna primarna cestna in komunalna infrastruktura,

– vsak graditelj v posamezni funkcionalni enoti mora imeti neposreden dostop do javne ceste in možnost direktne priključitve na javno komunalno infrastrukturo,

– določijo se gradbene linije objektov ter smer orientacije glavnih fasad,

– stavbam se določi najvišja dopustna višina, kakor tudi višinska kota pritličja ter okvirna tlorisna površina, ki jo lahko stavbe zasedejo na parceli (v procentih),

– določijo se usmeritve za zunanjo ureditev,

– vsakega investitorja se obveže, da v okviru svoje parcele zagotovi parkirišča za zaposlene in za obiskovalce,

– določijo se dejavnosti, ki so primerne in sprejemljive za to območje.

11. člen

(Usmeritve za gradnjo objektov in zunanjo ureditev)

Načrtovana obrtna cona predstavlja v vizualnem smislu novo pojavno obliko v prostoru zato mora biti kvalitetno oblikovana in jasno razpoznavna kot urejena celota:

– Urbanistična zasnova je v pretežnem delu geometrična in prilagojena dani prostorski situaciji, relief je na posameznih predelih pretežno vrtačast zaradi česar bodo potrebne izravnave terena. Objekti ter interne poti v območju urejanja morajo biti orientirani vzporedno ali pravokotno na osnovno geometrijo, ki jo tvori osrednja napajalna cesta.

– Organizacija celotnega območja naj bo podrejena funkcionalnim zahtevam dejavnosti, ki jih je možno umeščati v to območje in zagotavljanju ustreznih manipulativnih površin.

– Objekti naj bodo zasnovani enotno z namenom, da se zagotovi urejen videz celotnega območja. Fasade objektov proti cesti naj bodo oblikovane enotno z rastrom.

– Pri umeščanju konkretnih dejavnosti v območje urejanja je potrebno zagotoviti, da bodo ravni hrupa in kakršnakoli druga onesnaženja zmanjšana do najmanjše možne mere.

– Zasaditev vegetacije naj sooblikuje novo namembnost prostora ter služi kot vizualna in protihrupna bariera med posameznimi funkcionalnimi celotami.

– Pri dimenzioniranju objektov je potrebno upoštevati vplive kamnoloma, ki lahko povzročajo tresljaje, potencialno moteče za določene dejavnosti znotraj cone.

12. člen

(Parcelacija, gradbeni in oblikovalski pogoji)

– Lokacija objektov: objekti so načeloma definirani z gradbeno linijo in površino namenjeno za razvoj objekta(ov). FCP1, FCP2 in FCP3 so podrobneje členjene na posamezne gradbene parcele, ki jih predstavljajo definirane funkcionalne enote (Fe). Na površini za razvoj objekta je možno razvijati objekt različnih oblik ali graditi več objektov, kolikor to zahteva posamezni tehnološki proces.

– Gradbena linija določa odmik objektov od prometnih in manipulativnih površin ali parcelnih meja, oziroma črto ob kateri mora biti postavljena ena fasada ali vsaj 50% del ene fasade objekta v posamezni funkcionalni enoti (gradbena parcela). To določilo ne velja za tiste gradbene parcele, ki se oblikujejo v notranjosti območja za razvoj objekta in niso omejene z gradbeno linijo.

Funkcionalne enote in celote se lahko delijo na manjše gradbene parcele pri čemer je potrebno za vsako novo parcelo zagotoviti nemoten dostop do javnih cest in druge javne infrastrukture.

– Pozidava posamezne parcele oziroma funkcionalne enote je odvisna od gradbene linije in linije za razvoj objekta. Dopustna je maksimalna 70% pozidanost znotraj območja za razvoj objekta v posamezni enoti z upoštevanjem 4 m odmika objektov med mejami posameznih enot oziroma 8 m odmika med objekti znotraj posamezne enote (ta odmik ne velja, v kolikor so objekti grajeni v nizu – kot en objekt, ki se razteza čez več enot oziroma več območij za razvoj objekta(ov). Odmiki so lahko tudi manjši, če se pridobi soglasje lastnika sosednjega zemljišča in se izvedejo ustrezni protipožarni ukrepi. V FCP2 in FCP3 se gradbene parcele lahko združujejo ali členijo na manjše. V FCP1 je dopustna 100% pozidanost znotraj območja za razvoj objektov. Pri načrtovanju vseh objektov morajo biti zagotovljeni pogoji za preprečitev negativnih vplivov med objekti (osvetlitev, vibracije, svetlobni in zvočni učinki ipd.)

– Nivo terena: v posamezni Fe ne sme biti nižji od javnih cest, na katere meji.

– Višinska kota pritličja: ne sme biti nižja od javnih cest, na katere meji zemljišče s stavbo.

– Etažnost: višina stavb od kote pritličja do vrha parapetnega zidu (fasadnega venca) v FCP2 in FCP3 ne sme presegati 12 m, v FCP1 pa 15 m (max. višina merjena na najbolj izpostavljenem delu objekta). Etažnost objektov je poljubna znotraj maksimalnega višinskega gabarita. Kleti na območju urejanja niso dovoljene. Predpisana najvišja dovoljena višina ne velja za delovne stroje kot so na primer žerjavi, silosi ipd.; ti so lahko tudi višji. Pri projektiranju objektov je potrebno upoštevati predpise o minimalnem zahtevanem osončenju sosednjih stavb in parcel.

– Konstrukcija: klasična ali montažna – zidana, betonska, kovinska oziroma jeklena, lesena ipd.

– Strehe: morajo biti ravne, nizke enokapnice, ločne ali nizke dvokapnice – vse skrite za parapetno masko oziroma obodnim vencem; razen v primeru postavitve montažnih hal, hangerjev, šotorov ipd., kjer je oblika strehe pogojena s predpisi tovrstne gradnje. Pri dejavnostih v objektih, kjer je potrebna dodatna količina svetlobe, so dovoljena svetlobna telesa oziroma svetlobniki na strehi.

– Fasade: naj bodo enostavne, moderne, neizrazitih barv, klasične izvedbe ali obložene z lahko, nesvetlečo fasadno oblogo različnih materialov. Pri objektih velikih površin fasade se uporabi vertikalna oziroma horizontalna oblikovna členitev fasadnih elementov oziroma steklenih (okenskih) odprtin. Dekorativni elementi osnovne fasade (napis, dekorativni poudarek vhoda oziroma fasade ipd.) lahko odstopajo max. 1 m od osnovne linije objekta in predstavljajo max. 25% površine fasade.

Dovoljena je horizontalna in vertikalna členitev fasad z odstopanjem od gradbene linije max. (minus) 5 m, vendar največ do polovice dolžine fasade objekta.

– Nezahtevni in enostavni objekti: postavitev teh objektov je dopustna v skladu z Uredbo o vrstah objektov glede na zahtevnost (Uradni list RS, št. 37/08, 99/08), če so predvideni objekti potrebni za nemoteno opravljanje dejavnosti in so hkrati smiselno vključeni v celotno stavbno kompozicijo; njihova funkcija, lega, arhitekturna zasnova in materiali morajo biti usklajeni z osnovnim objektom. Objekti se gradijo na površinah za razvoj objekta (izjemoma na manipulativnih in prostih/odprtih zelenih površinah – če se upraviči potreba; s tem, da zagotavljajo nemoteno uporabo površin).

– Celotno območje se opremi z enotno ulično opremo (javna razsvetljava, klopi, koši za smeti, reklamni napisi, table in stolpi, ekološki otok ipd.). Oprema je lahko tipska, vendar primerna za obravnavani prostor (prednostna uporaba naravnih materialov: les ipd.). Veliki reklamni napisi naj bodo enotno oblikovani.

– Za ograditev posameznih objektov in gradbenih parcel je dovoljena postavitev ograj na mejo zemljiške parcele. Ograje naj bodo enotno oblikovane kot žična ograja do višine največ 2,2 m. V križiščih in ob prometnicah ograja ne sme ovirati preglednega trikotnika. Zamik ograje v križišču je obvezen v skladu s predpisi. Vhodna in dovozna vrata se ne smejo odpirati na območje izven parcele lastnika. Dovoljena je postavitev začasnih objektov, kot so na primer šotori, kioski ipd.; v dokumentaciji se natančneje določi njihova funkcija, lega, arhitekturna zasnova in materiali. Časovno obdobje v katerem bo objekt stal, pa določi pristojna služba za urejanje prostora.

– Za umeščanje objektov v obcestni prostor (varovalni pas 6,0 m od roba cestišča) je potrebno soglasje upravljavca ceste. Zahtevani odmiki nezahtevnih in enostavnih objektov (razen ograj) morajo biti v skladu z Uredbo o območju za določitev strank v postopku izdaje gradbenega dovoljenja (Uradni list RS, št. 37/08), za manjše odmike je potrebno predhodno pridobiti soglasje lastnika sosednjega zemljišča.

– Ostali pogoji in usmeritve: Glede na zahteve dejavnosti se dovolijo ob objektu nakladalne površine, rampe ipd., ki so nivojsko prilagojene potrebam (vključno z nadstrešnicami) ter nadstrešnice za odprta skladišča. Parkirišča se lahko nadkrijejo z nadstrešnicami s transparentno streho. Dovoljeno je postaviti vratarski oziroma njemu podoben objekt na manipulativnih in drugih prostih površinah za izkazane potrebe dejavnosti, s tem, da se objekt vključi v prostor tako, da ne ovira prometa in parkiranja (max. 40 m2 bruto površine). Poleg gostinskih in njim podobnih objektov oziroma njihovih delov je dovoljena ureditev zunanjih površin, ki služijo opravljanju gostinske ali njej podobni dejavnosti (zunanji vrt ipd.; odprt, delno ali v celoti zaprt s pretežno transparentnimi površinami). Pri načrtovanju čistilnih in njim podobnih naprav (gabariti, oblikovanje ipd.) je potrebno upoštevati predpisane zahteve. Navedeni objekti se lahko gradijo na površinah za razvoj objekta (izjemoma na manipulativnih površinah – če se upraviči potreba; s tem, da zagotavljajo nemoteno uporabo površin).

– Odprte in manipulativne površine: se uredijo skladno z delovnim procesom posamezne dejavnosti. Pri tem je treba težiti k dobri organizaciji aktivnosti zunaj objektov, s čimer se lahko zagotavlja urejen videz parcel. Vse, kar je možno opraviti znotraj zaprtih prostorov, naj se odvija v njih. Proti javnim cestam naj bodo orientirane bolj javno usmerjene dejavnosti, interne pa v notranjost območja.

– Prometna ureditev: dostopne poti za motorna vozila k objektom morajo biti urejene z javne ceste. V okviru posamezne gradbene parcele mora biti glede na konkretno dejavnost zagotovljeno zadostno število parkirnih mest. Pri določanju števila parkirnih mest je potrebno upoštevati veljavne predpise glede zagotavljanja števila parkirišč za posamezno dejavnost.

IV. POGOJI ZA PROMETNO IN KOMUNALNO TER DRUGO UREDITEV OBMOČJA

Objekti v območju urejanja morajo biti priključeni na omrežja in objekte gospodarske infrastrukture za oskrbo z vodo, odvajanje odpadnih in padavinskih vod, za oskrbo z električno energijo in na telekomunikacijsko omrežje.

13. člen

(Cestno omrežje)

Prometna lega in povezava z regionalno cesto: Obrtna cona leži med naseljema Ponikve in Predstruge in ni priključena nobenemu od ureditvenih območij naselij, temveč predstavlja samostojno ureditveno območje. Leži med regionalno cesto Videm–Rašica in železniško progo, ki poteka od Grosupljega proti Kočevju, tako da je prometno dobro dostopna in se preko potrebnega novega mostu preko suhe struge potoka Rašica direktno navezuje na omenjeno cesto.

Most mora upoštevati stoletno vodo. Pri dimenzioniranju in oblikovanju mostu ter pred njegovo izgradnjo je potrebno predhodno izdelati hidravlični načrt, kar je pogoj za pridobitev ustreznega vodnogospodarskega soglasja za potrditev gradbene dokumentacije.

Za priključevanje cone na državno cestno omrežje je potrebno na osnovi predhodno pridobljenih projektnih pogojev Direkcije RS za ceste izdelati poseben projekt PGD, PZI ter si nanj pridobiti soglasje Direkcije RS za ceste, skladno z Zakonom o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 110/02, 97/03 Odl. US: U-I-152/00-23, 41/04 – ZVO-1, 45/04, 47/04, 62/04 Odl. US: U-I-1/03-15, 102/04, (14/05 – popr.), 92/05 – ZJC-B, 93/05 – ZVMS, 111/05 Odl. US: U-I-150-04-19, 120/06 Odl. US: U-I-286/04-46, 126/07, 57/09 Skl. US: U-I-165/09-8).

Z realizacijo pozidave znotraj območja obrtne cone bo celotno zemljišče izravnano na enotno višinsko koto, kar bo predvsem spremenilo reliefno situacijo na južnem robu cone, kjer so aktivni trije obstoječi nivojski prehodi čez železniško progo. V skladu s predlogom komisije za nivojske prehode in sklepom Ministrstva za promet se nivojske prehode v km 16+016,80 (Dobrepolje 3), v km 16+114,90 (Dobrepolje 4) in v km 16+314,00 (Dobrepolje 5) regionalne železniške proge št. 82 Grosuplje–Kočevje ukine po ureditvi nadomestne dovozne poti po levi strani proge na nivojski (ali izven-nivojski) prehod v km 16+506,53.

Notranja prometna ureditev

Uvoz in izvoz v obrtno cono je predviden na severovzhodni strani z regionalne ceste Videm–Rašica. Dostopni krak glavne napajalne ceste se v severovzhodnem delu cone razcepi v notranjo napajalno cesto, ki tangencialno napaja FCP1, FCP2 in FCP3.

V FCP2 in FCP3 je v območju za razvoj objekta zaradi eventuelno drobnejše strukture zazidave mogoče oblikovati sekundarne prometne povezave, ki prečno in vzdolžno povezujejo celotno gradbeno parcelo.

Priključek glavne napajalne ceste na regionalno cesto Videm–Rašica je predviden v T obliki z zavijalnim radijem 12 m, ki omogoča nemoteno zavijanje največjim vozilom. Ob vseh treh krakih notranje napajalne ceste je predviden obojestranski hodnik za pešce širine 1,50 m.

Glavna notranja napajalna cesta je širine 7 m, glavni radiusi križišč so 12 m, radiusi ob uvozih na parcele so 6 m, radiusi na uvozih iz rondojev so 9 m. Sekundarne (predvidene) ceste morajo biti minimalno širine 6 m z glavnimi in uvoznimi radiusi 6 m.

Padavinske in druge odpadne vode s parcel, zunanjih ureditev in objektov (utrjene površine) ne smejo biti speljane v naprave za odvodnjavanje ceste in cestnega telesa.

Na območju je potrebno zagotoviti vodenje vozil tako, da se prepreči vzvratno vključevanje vozil na cesto. V PGD projektih je potrebno prikazati potek prometnih tokov in manipulativnih površin na funkcionalnem zemljišču.

Parkirišča se dimenzionirajo glede na dejavnost na gradbeni parceli posameznega investitorja po veljavnih predpisih.

Pri projektiranju in gradnji cestnega omrežja je potrebno upoštevati vse veljavne predpise s tega področja.

14. člen

(Ureditev prometnih površin)

Vse cestne površine so v asfaltu razen parkirnih površin, ki jih je mogoče izvesti tudi v betonu. Zaradi oblikovalskih posebnosti je mogoča tudi kombinacija asfalta, betonskih plošč in granitnih kock.

15. člen

(Vodovod)

Območje ureditvenega kompleksa bo namenjeno obrtni ali lahki industriji in delno za potrebe skladiščenja okolju nenevarnih snovi. Obstoječi primarni vod v salonitni izvedbi O200 mm, ki poteka po severnem obodu obrtne cone bo potrebno prestaviti na severni krak notranje napajalne ceste. Primarni vod služi kot glavni napajalni vod za obrtno cono, na katerega se navezuje izgradnja sekundarnega omrežja. Cevovodi so predvideni v obcestnih koridorjih na javnih površinah. V povoznih površinah morajo biti izvedeni v ductile izvedbi zadostnih presekov (najmanj 100 mm), izveden kot sanitarna zanka z nadzemnimi hidranti na 150 m pokritega radija.

Priključevanje objektov se izvede za vsak objekt posebej z navrtno objemko do presekov 6/4, oziroma odcepnim kosom in zasunom nad presekom 50 mm.

Za celovitost oskrbe s pitno in požarno vodo je predvideno izgraditi sekundarno omrežje, ki poteka od rekonstruiranega primarnega voda na severozahodni strani v koridorju vseh treh krakov notranje napajalne ceste, ter se na severovzhodni strani naveže na primarni vod in tvori požarno zanko. Pri projektiranju in gradnji vodovodnega omrežja je potrebno upoštevati vse veljavne predpise s tega področja. Omrežje je treba dimenzionirati za potrebe sanitarne vode ter požarne zaščite.

16. člen

(Kanalizacija)

Obravnavano območje še nima izvedenega kanalizacijskega omrežja. Na podlagi idejnih študij za odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih voda v Občini Dobrepolje se bo dolgoročno OC preko kolektorja priključevala na omrežje komunalnih vodov v Predstrugah, oziroma dalje na centralno čistilno napravo, ki bo locirana v Bruhanji vasi.

Do izgradnje javnega kanalizacijskega omrežja se za odvod komunalnih odpadnih vod v območju obrtne cone začasno lahko izvedejo male biološke čistilne naprave za posamezne objekte ali pa se v severovzhodnem delu (FeP1/1) zgradi skupno čistilno napravo, katera bo prevzela komunalne vode iz celotnega območja.

Na območju obrtne cone se izvede sekundarni kanalizacijski sistem v ločeni izvedbi, ki bo potekal v koridorju glavne napajalne ceste, na katerega se navezujejo terciarni kanali iz posamezne parcele. V primeru, da bodo nastajale tudi industrijske odpadne vode, morajo pred izpustom v kanalizacijo njeni parametri ustrezati predpisom s tega področja.

Vsi priklopi na kanalizacijski sistem morajo zadostiti parametrom določenim za izpust v kanalizacijski sistem po zakonu o varstvu okolja in pravilnikom upravljalca. Trasa padavinske kanalizacije poteka vzporedno s traso komunalne kanalizacije. Vrsta in profili cevi, objekti, revizijski jaški in odmiki od ostalih infrastrukturnih vodov bodo določeni s strani projektanta.

Najmanjši presek kanalizacijskega priključka znaša 200 mm. Največje polnitve cevi znašajo pri kanalu za odpadno vodo 50%, pri kanalu za meteorno vodo in pri mešanem kanalu pa 70%. Pri načrtovanju je potrebno računati z naslednjimi jakostmi v odvisnosti od pogostosti in trajanjem: 1x v dveh letih za 15 minutno trajanje – 200 l/s/ha. Priključitev na priključno kanalizacijsko cev se izvede v revizijskem jašku preseka 80 cm s stokom na zgornjo polovico mulde. V primeru, da je premostitvena višina med dovodno cevjo in stokom večja od 50 cm, je potrebno izvesti vpadno koleno s suhim izpustom v revizijski jašek. Priključna cev mora biti izvedena v takšnem padcu v smeri proti priključni cevi, da hitrost vode ne prekorači 3 m/s, oziroma 0,4 m/s pri sušnem odtoku.

Trasa priključne cevi naj poteka po najkrajši možni poti do mesta priključitve na priključni kanal, predvsem po javnih zemljiščih in po funkcionalnih zemljiščih v lasti investitorja. Priključna cev se izvede v PE izvedbi, togostnega razreda najmanj SN 8.

Meteorne vode z javnih utrjenih površin se mora odvajati preko peskolova in ustrezno dimenzioniranega lovilca maščob in olj v načrtovano kanalizacijo za padavinske odpadne vode. Meteorne vode voznih površin, parkirnih prostorov in drugih utrjenih površin se odvajajo v meteorni kanal s cestnimi požiralniki preko peskolovov in skupnega lovilca olj.

Odvajanje in čiščenje padavinskih in komunalnih odpadnih voda mora biti usklajeno s Pravilnikom o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne in padavinske vode (Uradni list RS, št. 105/02, 50/04, 109/07). Pred izpustom morajo biti odpadne padavinske vode očiščene do te mere, da bodo ustrezale Uredbi o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda iz virov onesnaženja.

17. člen

(Električna energija)

Na območju zazidalnega načrta se predvidi izgradnja nove transformatorske postaje moči 700 kVA, ki bo locirana na območju FeP1/1 ob predvideni skupni čistilni napravi oziroma neposredno ob vstopnem kraku primarne napajalne ceste in se bo vzankala v delno prestavljeni 20 KV daljnovod Ponikve–Predstruge. Prestavljeni daljnovod bo potekal po jugozahodnem koridorju notranje napajale ceste in se na začetku in na koncu prestavitve (meje območja urejanja) naveže na obstoječi daljnovod z dograditvijo z novima drogovoma.

Nizkonapetostni razvod napajanja bo potekal iz transformatorske postaje v koridorju pločnika vseh štirih krakov primarne napajalne ceste nazaj do transformatorske postaje. Ves NN razvod bo potekal v kabelski kanalizaciji skupaj z javno razsvetljavo.

Zagotovljena mora biti ustrezna mehanska zaščita oziroma po potrebi umik EE vodov, ki potekajo preko ureditvenega območja skladno s tehničnimi normativi in standardi ter veljavno tipizacijo podjetja Elektro Ljubljana d.d.

Javna razsvetljava:

Novo prižigališče bo predvidoma ob novi trafo postaji. Javna razsvetljava bo potekala iz prižigališča ob novi TP v koridorju pločnika vseh treh krakov notranje napajalne ceste, ter po koridorju sekundarne ceste na zahodni strani FeP3/5. Ves razvod javne razsvetljave bo potekal v kabelski kanalizaciji skupaj z NN razvodom. Izbrani bodo dvosistemski viri, ki omogočajo ob reducirani celonočni razsvetljavi enako stopnjo enakomernosti kot pri večerni. Avtomatsko se bo prižigala celonočna in večerna razsvetljava. Večerna razsvetljava bo del javne razsvetljave ob določenem času avtomatsko izključila. Izbrati pa je potrebno svetilko, ki bo dovolj trpežna in odporna na vremenske in druge neprilike. Izbrana svetilka mora ustrezati tudi po svetlobno tehničnih karakteristikah. V ta namen se lahko uporablja redukcijske svetilke.

Pri projektiranju zunanje razsvetljave je potrebno upoštevati določila Uredbe o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja (Uradni list RS, št. 81/07, 109/07). Predvsem je potrebno upoštevati določila, ki se nanašajo na mejne vrednosti električne priključne moči svetilk za nepokrite površine, osvetljevanje fasad, kulturnih spomenikov in objektov za oglaševanje.

18. člen

(Ogrevanje)

Glede na to, da pričakujemo izgradnjo obrtne cone v večih fazah, se ogrevanje izvede individualno s kurilnim oljem, plinom itd. Ogrevanje objektov in sanitarne vode v njih se izvede za vsak objekt posebej, možna je tudi uporaba skupinskih kotlovnic in toplotnih postaj. Za ogrevanje se kot energent lahko uporablja kurilno olje, utekočinjen plin ali biomasa – lesni odpadki. V primeru ogrevanja z lahkim kurilnim oljem mora biti cisterna v objektu, prostor pa oljetesen do višine, ki omogoča ulov celotne vsebine cisterne in z direktnim izhodom na prosto; kotlovnica mora biti od tega prostora ognjevarno ločena. Cisterna mora biti ustrezno odzračena, oljevodna instalacija mora biti položena v oljetesni kineti. Objekti in naprave morajo biti izvedeni skladno z določili pravilnika o spravljanju in shrambi kurilnega olja.

V primeru plinskega ogrevanja se plinska cisterna postavi zunaj objekta, tako da ne bo predstavljala nevarnosti za ljudi in okolje, kakor tudi pod pogojem vizualnega maskiranja cisterne z intezivno obsaditvijo. Postavitev je ležeča, na točkovnih temeljih ali peščenem nasipu, minimalni odmik cisterne od objektov znaša 3 metre. Ob cisterni je potrebno zagotoviti sklenjen pas 0,60 m praznega prostora. V pasu 3 metre okoli prostora s cisterno ni dovoljeno instaliranje virov vžiga niti odlaganje vnetljivih materialov. Lahko se predvidi plinovodno omrežje, ki mora biti dimenzionirano za priklop načrtovanih in morebitnih bodočih objektov. Pokrovi eventualnih kanalizacijskih in drugih jaškov v oddaljenosti do 3 metre morajo biti plinotesne izvedbe. V primeru električne instalacije mora biti le-ta skladna s predpisi o električnih napravah na nadzemnih mestih, ogroženih z eksplozivnimi mešanicami; eventualni strelovod mora biti ustrezno izveden in ozemljen. Plinsko postajo je potrebno opremiti z ustreznimi opozorilnimi napisi. Za potrebe biomase – lesnih odpadkov je potrebno urediti posebno deponijo. Le-ta mora biti nadkrita, ograjena in ustrezno tlakovana. Emisije in imisije v prostor morajo ustrezati zakonsko predpisanim določilom. Ogrevanje na biomaso – lesne odpadke je lahko individualno ali skupinsko – odvisno od interesa in zmogljivosti glede na količino biomase. Pri projektiranju in izvedbi ogrevanja je potrebno upoštevati vse veljavne predpise s tega področja.

19. člen

(TK omrežje in zveze)

Pri izgradnji ceste je potrebno predvideti koridor za TK kanalizacijo. V primeru večjih potreb po TK priključkih se na območju predvidi možnost postavitve telefonske centrale (30–50 m2).

Za potrebno število telefonskih priključkov se bo treba navezati na novi jašek, ki se bo napajal iz telefonske centrale Videm. Telefonska kanalizacija po obrtni coni bo potekala iz jaška glavne kabelske kanalizacije ob regionalni cesti, čez regionalno cesto, ob robu izvozno-uvozne ceste in naprej po pločniku vseh treh krakov glavne napajalne ceste. Ob izgradnji novih objektov se bo moralo dograditi tudi notranje telefonsko omrežje.

Ko bodo znane namembnosti posameznih prostorov in njihova razporeditev, se določi število potrebnih telefonskih priključkov in predvidi njihovo napajanje. V času gradnje je potrebno zagotoviti nemoteno telefonsko povezavo. Vse detajle, preseke, odmike se določi v projektu prestavitve telefonske kanalizacije.

20. člen

(Odstranjevanje odpadkov)

Komunalni odpadki se zbirajo v zabojnikih znotraj območja urejanja na vsaki posamezni parceli in redno odvažajo na komunalno deponijo Špaja dolina. V času obratovanja bo zbiranje odpadkov urejeno v skladu z veljavno zakonodajo. Za odjemna mesta so predvideni ekološki otoki. Komunalne odpake je potrebno zbirati v ustrezne tipizirane posode in poskrbeti za organiziran odvoz odpadkov.

Odpadke, ki imajo značaj sekundarnih surovin (embalaža /papir, kartoni, lesni odpadki idr./, steklovina ter ostali odpadki, ki se jih lahko predeluje), je potrebno zbirati ločeno v zabojnikih in jih odvažati v nadaljnjo predelavo.

Odpadna olja kot nevarni odpadki s kvalif. št. 13 se morajo skladiščiti v posebnih posodah. Posebej je potrebno deponirati tudi prazno embalažo olj. O končni dispoziciji odpadka mora povzročitelj odpadka voditi posebno evidenco. Odjemno mesto za posode z odpadki mora biti dostopno s specialnim vozilom za odvoz odpadkov.

Poleg naštetega je v času gradnje potrebno upoštevati še naslednje omilitvene ukrepe, vezane predvsem na preprečevanje razlitja, izpiranja ali izluževanja nevarnih odpadkov v tla na območju gradbišča:

– Zagotovljen mora biti reden odvoz vseh vrst odpadkov, tako nenevarnih, kot tudi nevarnih, z območja gradbišča.

– Investitor mora zagotoviti, da izvajalci gradbenih del gradbene odpadke oddajo zbiralcu gradbenih odpadkov. Naročilo za prevzem gradbenih odpadkov ali njihov prevoz v predelavo ali odstranjevanje mora biti zagotovljeno pred začetkom gradnje. Investitor mora za celotno gradbišče pooblastiti enega od izvajalcev del, ki bo v njegovem imenu oddajal gradbene odpadke zbiralcu gradbenih odpadkov in ob oddaji vsake pošiljke odpadkov izpolnil predpisan evidenčni list.

– Investitor mora zagotoviti, da izvajalci gradbenih del odpadke hranijo ali začasno skladiščijo na gradbišču ločeno po vrstah gradbenih odpadkov iz klasifikacijskega seznama odpadkov in sicer tako, da ne onesnažujejo okolja in je omogočen dostop za njihov prevzem ali odpremo. Če hramba ali začasno skladiščenje gradbenih odpadkov ni možna na gradbišču, mora investitor zagotoviti, da izvajalci gradbenih del gradbene odpadke odlagajo neposredno po nastanku v zabojnike, ki so nameščeni na gradbišču ali ob gradbišču in so prirejeni za odvoz gradbenih odpadkov brez njihovega prekladanja.

– Nevarne odpadke je potrebno hraniti ali skladiščiti ločeno (prepovedano je mešanje nevarnih odpadkov z ostalimi odpadki) in jih oddajati oziroma prepuščati pooblaščeni organizaciji za ravnanje z nevarnimi odpadki, kar mora biti ustrezno evidentirano. Začasno skladiščenje nevarnih odpadkov na gradbišču mora biti urejeno tako, da je preprečen direktni vnos, izpiranje ali izluževanje nevarnih kemikalij v tla in vode – skladiščne posode morajo biti zaprte in odporne na skladiščene nevarne odpadke ter ustrezno označene (naziv odpadka, klasifikacijska številka odpadka).

– Pri uporabi zemeljskega izkopa za vzpostavitev novega stanja tal ali zaradi zapolnjevanja izkopov je potrebno upoštevati pogoje, določene v Pravilniku o obremenjevanju tal z vnašanjem odpadkov.

– Preprečen mora biti dostop nepooblaščenim na gradbišče in odlaganje odpadkov na območju gradbišča.

– Preprečen mora biti raznos odpadkov z območja gradbišča v vetrovnem vremenu.

Upravljavec objekta mora za nevarne odpadke, ki bodo nastajali kot posledica rednega vzdrževanja objekta, zagotoviti, da izvajalec vzdrževalnih del z njimi ravna v skladu s predpisi, ki urejajo ravnanje z nevarnimi odpadki.

Gostinski obrati (in druge poslovne dejavnosti, ki v tej fazi še niso znane) v načrtovanem območju morajo, poleg splošnih, upoštevati tudi vse predpise glede ravnanja s specifičnimi vrstami odpadkov, ki bodo pri teh dejavnostih nastajali, kot npr. Pravilnik o ravnanju z odpadnimi jedilnimi olji in mastmi, Pravilnik o ravnanju z organskimi kuhinjskimi odpadki, Uredba o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo itd. Odpadno embalažo, ki ni komunalni odpadek, je prepovedano prepuščati ali oddajati kot komunalni odpadek izvajalcu javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki; oddajati jo je potrebno gospodarski družbi, ki skladno s predpisi zagotavlja ravnanje z odpadno embalažo (Pravilnik o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo), kar mora biti tudi ustrezno evidentirano.

Ukrepi za zmanjšanje obremenjenosti okolja z nevarnimi odpadki med gradnjo bodo začasni in morajo biti podrobneje opredeljeni v poročilu o vplivih na okolje oziroma projektu za gradbeno dovoljenje.

V. OSTALI POGOJI ZA IZVEDBO POSEGOV V PROSTOR

21. člen

(Splošno)

Program, ki se na območju obravnave uvaja, predvideva določene obremenitve okolja, zato je treba v postopku za pridobitev gradbenega dovoljenja v primerih, ko je to potrebno, pridobiti okoljevarstveno dovoljenje.

22. člen

(Varstvo pred hrupom)

Na območju obrtne cone je potrebno upoštevati vse veljavne predpise s področja varstva pred hrupom.

23. člen

(Varstvo zraka)

Za preprečitev poslabšanja kakovosti zraka je priporočljivo zagotoviti plinifikacijo celotnega zazidalnega območja ali ogrevanje s kurilnim oljem, ohranitev zelenih površin in zasaditev novih drevoredov ob glavnih notranjih cestah in parkiriščih. Zrak, ki se izpušča v ozračje, ne sme presegati mejnih količin vsebnosti snovi, ki jih določajo veljavni predpisi s področja varstva zraka. Uporabniki v območju obrtne cone so dolžni takoj odpraviti ugotovljene prekoračene emisije ter tekoče opravljati meritve emisij v okolje, o rezultatih pa obveščati lokalno skupnost.

Kolikor se bo izkazalo (ko bodo znani investitorji), da je kdo izmed investitorjev zavezanec za pridobitev okoljevarstvenega dovoljenja za emisijo snovi v zrak za nov poseg v okolje (Uredba o emisiji snovi v zrak iz nepremičnih virov onesnaževanja – Uradni list RS, št. 73/94, 68/96, 109/01, 41/04 – ZVO-1, 31/07), morajo zavezanci okoljevarstveno dovoljenje pridobiti pred začetkom gradnje.

Poleg naštetega je potrebno upoštevati še naslednje omilitvene ukrepe za zmanjšanje emisij v zrak med gradnjo:

– Uporabljeni gradbeni in drugi stroji z motorji z notranjim izgorevanjem morajo ustrezati določbam Pravilnika o emisiji plinastih onesnaževal in delcev iz motorjev z notranjim zgorevanjem, namenjenih za vgradnjo v necestne premične stroje.

– Z ustreznimi organizacijskimi ukrepi je mogoče zmanjšati emisije v zrak iz tovornih vozil in gradbenih strojev na gradbišču (npr. preprečevanje nepotrebnega čakanja tovornih vozil s prižganim motorjem itd.).

– V sušnem in vetrovnem vremenu je potrebno sipke materiale na tovornih vozilih pokriti, obvezno pa je tudi vlaženje nezaščitenih površin za preprečevanje raznašanja prahu z območja gradbišča, pa tudi čiščenje tovornih vozil pred vožnjo z gradbišča na javne prometne površine.

– Pri gradnji naj se uporablja tehnično brezhibna in redno vzdrževana mehanizacija.

24. člen

(Varstvo voda)

Na območju obravnave se nahaja suha struga vodotoka, ki je aktivna v času visokih voda. Vsi objekti s pripadajočo komunalno, prometno in zunanjo ureditvijo, vključno z morebitno ograjo, morajo biti odmaknjeni od meje vodnega zemljišča, to je od zgornjega roba brežine vodotoka za 5 m. Pas priobalnega zemljišča v območju ureditve je treba v PGD označiti in kotirati. Zacevljanje ali prekrivanje struge vodotoka je strogo prepovedano, razen na krajših razdaljah, ki omogoča dostop oziroma prehod preko vodotoka, v primeru, da gre za objekt javne prometne infrastrukture.

Odvajanje odpadnih voda iz obrtne cone mora biti urejeno v skladu s pogoji, določenimi v uredbi o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda iz virov onesnaževanja. Pri tem je potrebno upoštevati tudi vse ostale veljavne predpise. Na padavinsko kanalizacijo je dovoljeno priključiti le tiste padavinske vode, ki ne presegajo dopustnih parametrov za izpust neposredno v vode v skladu z določili zgoraj navedene uredbe.

Ohranjati je potrebno značilne biotope ob suhi strugi potoka z ureditvijo ograje ter kontrolo vodotokov. Upoštevati je potrebno probleme z oskrbo požarne vode. Območje ob suhi strugi je poplavno ogroženo pri visokih vodah Rašice. Predvideni novi most na suhi strugi Rašice mora omogočati s svojo višinsko niveleto pretok najvišje računsko določene vode.

Objekti morajo biti locirani izven poplavnih voda. Z nobenimi posegi se ne sme posegati v potok, kolikor bi imeli le-ti za posledico zmanjšanje ali spreminjanje pretočnega profila oziroma zmanjšanje pretočne prevodnosti. Objekte je potrebno čim bolj prilagoditi terenu ter hortikulturno primerno urediti okolico.

Uporabniki obrtne cone, ki na svojem zemljišču vršijo manipulacijo oziroma skladiščijo razlivne ali razsipne snovi lahko to opravljajo le v nadkritih prostorih. Manipulacijske površine morajo biti urejene tako, da se ob eventualnem razlitju ali razsutju snovi lahko ta v celoti prestreže. Pri projektiranju cestnega omrežja je potrebno upoštevati vse veljavne predpise s tega področja.

Poleg naštetega je potrebno upoštevati še naslednje omilitvene ukrepe:

– V času gradnje morajo biti zagotovljeni vsi potrebni varnostni ukrepi in taka organizacija na gradbiščih, da bo preprečeno onesnaženje voda, ki bi nastalo zaradi transporta, skladiščenja in uporabe tekočih goriv in drugih nevarnih snovi oziroma v primeru nezgod predvideti in zagotoviti takojšnje ukrepanje za to usposobljenih delavcev. Vsa začasna skladišča in pretakališča goriv, olj in maziv ter drugih nevarnih snovi morajo biti zaščitena pred možnostjo izliva v okolje.

– Zagotoviti je potrebno, da se po končani gradnji odstranijo vse za potrebe gradnje postavljene provizorije in odstranijo vsi ostanki začasnih deponij. Vse z gradnjo prizadete površine je potrebno krajinsko ustrezno urediti.

– V primeru, da bodo industrijske odpadne vode nastajale morajo pred izpustom v kanalizacijo njeni parametri ustrezati Uredbi o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo (Uradni list RS, št. 47/05, 45/07, 79/09).

25. člen

(Varstvo plodne zemlje)

Varstvo plodne zemlje: Investitor mora plodno zemljo pred izkopom deponirati v delovnih pasovih v nasipu višine največ 2 m in ločeno od ostalega izkopa. Po izvršenih delih se humus uporabi ob zunanjih ureditvah (park, zelenice ipd.).

26. člen

(Varstvo vegetacije)

Z ustreznimi sanacijskimi ukrepi glede onesnaževanja okolja se zagotavlja varstvo vegetacije v okolici cone. V predelih, kjer to predvideva zazidalni načrt, se izvede zazelenitev javnih zelenic. Upoštevati je potrebno naslednje omilitvene ukrepe:

– Poseg v gozdni prostor mora biti tako izveden, da bo povzročena minimalna škoda na okoliškem – sosednjem gozdnem rastju, na gozdnih tleh in gozdnih poteh – vlakah.

– Morebitne poškodbe okoliškega terena, ki bi nastale pri posegu v prostor je potrebno sanirati ter v tem delu terena vzpostaviti prvotno stanje.

– Morebitne štore ter odvečen odkopni in gradbeni material, ki bi nastal pri posegu, se ne sme odlagati v okoliški gozd ali vrtače, ampak le na urejene deponije.

– Poseg je potrebno izvajati tako, da se ne bo poškodovalo okoliško drevje (miniranje).

– Pri oblikovanju okolice objektov in samega prostora naj se vključi čim več avtohtone vegetacije, ki že porašča obravnavano zemljišče.

– Kasnejša ozelenitev območja naj se izvede izključno z avtohtonimi vrstami drevja.

– Krčitev gozda se lahko izvede šele po izdaji gradbenega dovoljenja, ob predhodni označitvi in evidentiranju gozdnega drevja za posek, ki ga izvede Zavod za gozdove –21. člen Zakona o gozdovih (Uradni list RS, št. 30/93, 13/98 Odl. US: U-I-53/95, 24/99 Skl. US: U-I-51/95, 56/99 – ZON (31/00 – popr.), 67/02, 110/02 – ZGO-1, 112/06 Odl. US: U-I-40/06-10, 115/06 in 110/07).

– Pri poseku in spravilu lesa se mora upoštevati določila Pravilnika o izvajanju sečnje, ravnanju s sečnimi ostanki, spravilu in zlaganju gozdnih lesnih sortimentov (Uradni list RS, št. 55/94, 95/04, 110/08) in Uredbo o varstvu pred požari v naravnem okolju (Uradni list RS, št. 4/06).

27. člen

(Varstvo naravne in kulturne dediščine)

Ohranjanje narave

Na območju urejanja se nahajajo: naravna vrednota: Rašica – suha struga (zvrst: površinska geomorfološka naravna vrednota, status: lokalni pomen), območje pričakovanih naravnih vrednot (območje karbonatnih kamnin z možnostjo novih najdb jam in brezen) in ekološko pomembno območje (osrednje območje življenjskega prostora velikih zveri).

Pri načrtovanju posegov v prostor se upoštevajo usmeritve, izhodišča in pogoji za varstvo naravnih vrednot in ekološko pomembnih območij navedeni v strokovnem gradivu Naravovarstvene smernice za izdelavo »Sprememb in dopolnitev zazidanega načrta obrtne cone Predstruge v Občini Dobrepolje« (ZRSVN, OE Ljubljana, januar 2007), ki so podlaga temu odloku in se hranijo na sedežu Občine Dobrepolje.

Konkretne varstvene usmeritve

Rašica – suha struga (7591)

– objekte obrtne cone naj se locira izven ožjega območja suhe struge Rašice, tj. izven zemljišč s parcelnimi št. 471/4, 463/4, k.o. Cesta, in 1048/304, 1048/403, 1048/400 in 1048/407, vse k.o. Videm Dobrepolje,

– gradnja predvidenega mostu čez suho strugo naj se izvede tako, da se suha struga čim manj poškoduje,

– na območju suhe struge se ne sme odlagati ali skladiščiti odpadkov in drugega materiala, vključno z odpadnim izkopom ali gradbenim materialom.

Osrednje območje življenjskega prostora velikih zveri (8000)

– posebna skrb naj bo posvečena predvsem sprotnemu ustreznemu odstranjevanju organskih odpadkov,

– smetnjaki naj bodo nameščeni na ustrezna mesta oziroma namesti naj se take smetnjake, da bo živalim preprečen dostop do smeti,

– začasne smetnjake oziroma morebitne razpršene odpadke (predvsem organske) nastale v obdobju gradnje naj se po koncu izvedbe predvidenih del odstrani in deponira na ustrezna mesta.

Priporočila za ravnanje na območju pričakovanih naravnih vrednot

Med gradnjo objektov lahko pride do odkritja geomorfoloških podzemnih naravnih vrednot (jame, brezna). Takšna odkritja je potrebno v skladu z veljavnimi predpisi iz tega področja sporočiti Ministrstvu za okolje in prostor.

Dodatne zahteve pri urejanju prostora

Pri izvedbi izravnav terena v bližini suhe struge je potrebno višinske premostitvene objekte (terase) izvesti v obliki urejenih travnatih brežin ali z izvedbo podaljšanja fasade, gradnja opornih zidov (v betonu ali kako drugače) ni dovoljena (glej kartografski del: zazidalna situacija, karta št. 2).

Poleg naštetega je potrebno upoštevati še naslednje omilitvene ukrepe:

– Pri oblikovanju okolice objektov in samega prostora naj se vključi čim več avtohtone vegetacije, ki že porašča obravnavano zemljišče.

– Kasnejša ozelenitev območja naj se izvede izključno z avtohtonimi vrstami drevja.

– V projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja bo potrebno vidno značilnost prostora – ureditev okolice tudi slikovno prikazati (po možnosti s tridimenzionalno sliko).

– Na tehničnem pregledu objektov bo potrebno preveriti ali je v PGD projektu predvidena zasaditev tudi izvedena.

– Zasaditev območja z avtohtonimi vrstami bo potrebno redno vzdrževati in nadzorovati.

Kulturna dediščina

Območje urejanja ne posega v nobeno enoto kulturne dediščine, ki bi bila zavedna v Register nepremične kulturne dediščine vendar je pri urejanju območja priporočljivo opredeliti zelene pasove v robnem delu cone tako, da celotna cona ne bo vidna s smeri glavne ceste Ponikve–Predstruge.

28. člen

(Varstvo pred požarom)

Požarno varstvo vseh objektov na območju urejanja mora biti urejeno v skladu z veljavnimi požarno-varstvenimi predpisi. Pri industrijskih obratih, kjer obstoja velika nevarnost požara, je funkcionalne površine (utrjene) potrebno urediti tako, da se v primeru požara s posebnimi zaporami prepreči izliv požarne vode (ali drugih intervencijskih sredstev) v javni kanal ali odprti vodotok.

Hidrantno omrežje temelji na krožni vodovodni povezavi kompleksa iz katerih se izvede v skladu z elaboratom o požarni ogroženosti interna požarna mreža za posamezne objekte.

Na javnem hidrantnem omrežju se izvedejo nadzemni hidranti na oddaljenosti največ 80 m. Vsak hidrant naj bo izveden v profilu najmanj fi  80 mm in opremljen z zasunom. Interno hidrantno omrežje mora biti izvedeno preko merilnih mest.

Profili cevi za sekundarne vode, priključki ter interna hidrantna mreža bodo določeni s posebnim projektom za izgradnjo vodovoda, ki mora upoštevati predpisane odmike od ostalih infrastrukturnih vodov.

29. člen

(Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami)

Pri načrtovanju objektov je potrebno upoštevati določila odredbe o dimenzioniranju in izvedbi gradbenih objektov v potresnih območjih in vse ostale veljavne predpise s področja varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami.

Zaklonišč, zaklonilnikov ali drugih zaščitnih objektov za zaščito pred posledicami naravnih in drugih nesreč ter pred vojnimi dejstvovanji glede na določbe uredbe o graditvi in vzdrževanju zaklonišč ni potrebno predvideti.

30. člen

(Varstvo pred elektromagnetnim sevanjem)

Za zagotavljanje potreb po električni energiji je predvidena postavitev nove transformatorske postaje, ki predstavlja nizkofrekvenčni vir sevanja. Za njeno postavitev in obratovanje se mora upoštevati vse veljavne predpise s področja varstva pred elektromagnetnim sevanjem.

VI. FAZNOST IZVAJANJA ZAZIDALNEGA NAČRTA

31. člen

(Faznost)

Spremembe in dopolnitve Zazidalnega načrta je mogoče izvajati v več etapah, skladno s fazo gradnje prometne, komunalne in energetske infrastrukture, vendar je potrebno predhodno izgraditi dovozno cesto z novim mostom.

Gradnja objektov in ureditev mora potekati kot zaključena in dokončno urejena celota v okviru določenih gabaritov, z vso pripadajočo prometno, komunalno in energetsko infrastrukturo ter ureditvami za zavarovanje okolja in požarno varstvo.

Faznost izgradnje objektov znotraj ureditvenih enot je odvisna od zainteresiranosti posameznih investitorjev za gradnjo in pogojena s sočasno, kompleksno ali fazno izvedbo infrastrukturne opreme v posameznih funkcionalnih enotah ter določena z zahtevo, da je posamezna faza izvedljiva samo, če funkcionira kot celota.

VII. ZAČASNA NAMEMBNOST ZEMLJIŠČ

32. člen

(Začasna namembnost zemljišč)

Zemljišča, ki ne bodo zazidana v posamezni fazi, se lahko uporabljajo za enak namen, kot so se uporabljala pred veljavnostjo tega odloka.

VIII. PREDPISANA VSEBINA POSEBNEGA DELA PROJEKTNE DOKUMENTACIJE ZA GRADNJO OBJEKTOV

33. člen

(Predpisana vsebina posebnega dela)

Glede na to, da so pogoji izgradnje javnega primarnega infrastrukturnega omrežja v tem zazidalnem načrtu določeni zelo podrobno, pogoji za sekundarno infrastrukturno omrežje, gradnjo objektov na zasebnih zemljiščih, njihovo priključevanje na infrastrukturna omrežja in naprave ter zunanjo ureditev okrog objektov pa samo okvirno, je potrebno pri slednjemu za posamezne investitorje pripraviti podroben izvleček iz zazidalnega načrta, ki je sestavni del posebnega dela projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja.

Izvleček/izris iz zazidalnega načrta mora pri obravnavi gradnje na konkretni gradbeni parceli znotraj posamezne funkcionalne celote izhajati iz izhodišč in določil tokratnih sprememb in dopolnitev zazidalnega načrta. Priporočljivo je, da se v primeru zahtev po manjših parcelah posamezni izvlečki pripravljajo kot skupinski izvlečki, to je da se več posameznih lokacijskih zahtevkov obravnava v skupnem prostorskem sklopu zaradi lažje izvedbe morebitnega sekundarnega infrastrukturnega omrežja in bolj organiziranega pristopa k izgradnji in urejanju cone.

V vsakem izvlečku se natančno določi:

1. na zazidalni situaciji:

– namembnost objektov in odprtih prostorov,

– oblika in razporeditev predvidenih objektov ali naprav ter odprtih prostorov,

– velikost objektov in površin odprtih prostorov,

– ureditev zunanjih površin z dostopi in dovozi,

– višine in oblika vertikalnih gabaritov predvidenih objektov ali naprav (prerezi skozi tipične dele objektov M 1:500),

– prikaz glavnih dostopov in dovozov,

– funkcionalne površine, ki pripadajo objektom (s podatki o njihovi velikosti).

2. v tekstualni obliki:

– opis zasnove objektov in ureditve zunanjih površin (vključno s podatki o bruto površinah posameznih objektov),

– organizacija programa po etažah predvidenih objektov (s površinami posameznih dejavnosti),

– opis rešitve infrastrukturnega omrežja in naprav (s podatki o obremenitvah posameznih javnih infrastrukturnih objektov in naprav),

– rešitve glede varnosti objektov ali naprav v primeru naravnih in drugih nesreč.

3. na situaciji infrastrukturnih omrežij in naprav se opišejo interna infrastrukturna omrežja in naprave, njihovi priključki na javna infrastrukturna omrežja in naprave ter priključki objektov na interno omrežje za:

– prometno ureditev (motorni, mirujoči, urgentni in peš promet),

– elektro omrežje in naprave,

– vodovodno omrežje in naprave,

– kanalizacijsko omrežje in naprave,

– plinsko omrežje in naprave,

– telekomunikacijsko omrežje in naprave,

– drugo.

IX. OBVEZNOSTI INVESTITORJEV IN IZVAJALCEV

34. člen

(Obveznosti)

Predhodno oziroma najkasnejše sočasno z gradnjo objektov se morajo izvesti infrastrukturne ureditve.

Obratovanje objektov pred dogradnjo oziroma izgradnjo potrebne komunalne opreme in predaje le-te posameznim upravljavcem ni dovoljeno.

X. TOLERANCE

35. člen

(Tolerance)

(1) Tolerance za horizontalne gabarite objektov so definirane znotraj površine namenjene za razvoj objekta.

Tolerance višin objektov navzdol, do nivoja terena niso omejene, navzgor pa so dovoljene do + 10%.

Tolerance za kote pritličja objektov znašajo + 50 cm.

(2) Manipulativna površina je lahko tudi na površini za razvoj objekta, če celotna površina za razvoj objekta na posamezni gradbeni parceli ne bo v celoti pozidana.

(3) V vseh FC je možna tudi drugačna ureditev parkirišč kot je prikazano v tem ZN.

(4) Pri trasah cestnega omrežja je dovoljeno manjše prilagajanje trase v prostoru zaradi lastništva, ni pa dovoljeno zmanjševanje predvidenih širin vozišč in hodnikov za pešce.

(5) Pri komunalni infrastrukturi je možno odstopanje od potekov predvidenih tras, kolikor se pojavijo utemeljeni razlogi zaradi lastništva zemljišč ali ustreznejše tehnološke rešitve.

(6) Toleranca za potek komunalne in prometne infrastrukture ter pozicioniranje drugih ureditev glede na grafične prikaze je ± 10 m.

(7) Pri realizaciji so dopustna odstopanja od tehničnih rešitev, določenih s tem odlokom, če se pri nadaljnjem podrobnejšem proučevanju geoloških, hidroloških, geomehanskih in drugih razmer poiščejo tehnične rešitve, ki so primernejše z oblikovalskega, prometno-tehničnega ali okoljevarstvenega vidika, s katerimi pa se ne smejo poslabšati prostorske in okoljske razmere.

(8) Odstopanja od tehničnih rešitev iz prejšnjega odstavka ne smejo biti v nasprotju z javnimi interesi. Z njimi morajo soglašati organi in organizacije, v katerih delovno področje spadajo ta odstopanja.«