Na podlagi 64. člena
Zakona
o lokalni samoupravi /ZLS/ (Uradni list RS, št. 72/93, 6/94 – odl.
US, 45/94 – odl. US, 57/94, 14/95, 20/95 – odl. US, 63/95 – obvezna
razlaga, 9/96 – odl. US, 44/96 – odl. US, 26/97, 70/97, 10/98, 74/98,
59/99 – odl. US, 70/00, 51/02, 108/03 – odl. US in 72/05) je Svet Občine
Brezovica na 27. redni seji dne 8. 6. 2006 sprejel |
|
S T A T U T |
Občine Brezovica |
|
I. SPLOŠNE DOLOČBE |
|
1. člen |
Občina Brezovica je samoupravna lokalna skupnost
ustanovljena z Zakonom na območju naslednjih naselij: Brezovica pri
Ljubljani, Vnanje Gorice, Notranje Gorice, Plešivica, Podplešivica,
Žabnica, Rakitna, Dolenja Brezovica, Gorenja Brezovica, Preserje, Kamnik
pod Krimom, Prevalje pod Krimom, Goričica pod Krimom, Podpeč, Jezero,
Planinica. |
Sedež občine je na Brezovici pri Ljubljani,
Tržaška c. 390. |
Občina je pravna oseba javnega prava s pravico
posedovati, pridobivati in razpolagati z vsemi vrstami premoženja. |
Občino predstavlja in zastopa župan. |
Območje, ime in sedež občine se lahko spremeni z
Zakonom po postopku, ki ga določa Zakon. Območja in imena naselij v
občini se v skladu z Zakonom spremenijo z občinskim odlokom. |
|
2. člen |
Na območju Občine Brezovica so ustanovljeni ožji
deli občine. Naloge, organizacija in delovanje ter pravni Status ožjih
delov Občine Brezovica so določeni s tem Statutom in odlokom občine. |
Imena in območja ožjih delov občine so: |
Krajevna skupnost Brezovica, Tržaška c. 390, 1351
Brezovica |
naselja: Brezovica pri Ljubljani |
Krajevna skupnost Vnanje Gorice, Nova pot 5,
Vnanje Gorice, 1351 Brezovica |
naselja: Vnanje Gorice |
Krajevna skupnost Notranje Gorice - Plešivica,
Podpeška c. 380, 1357 Notranje Gorice |
naselja: Notranje Gorice, Plešivica, Podplešivica,
Žabnica |
Krajevna skupnost Podpeč - Preserje, Jezero 21,
1352 Preserje |
naselja: Gorenja Brezovica, Dolenja Brezovica,
Preserje, Kamnik pod Krimom, Prevalje pod Krimom, Goričica pod Krimom,
Podpeč, Jezero, Planinica |
Krajevna skupnost Rakitna, Rakitna 66, 1352
Preserje |
naselja: Rakitna. |
|
3. člen |
Občina Brezovica (v nadaljnjem besedilu: občina) v
okviru ustave in Zakona samostojno ureja in opravlja javne zadeve
lokalnega pomena, ki zadevajo prebivalce občine in naloge iz državne
pristojnosti, ki so po predhodnem soglasju občinskega sveta nanjo
prenesene z Zakonom. |
|
4. člen |
Osebe, ki imajo na območju občine stalno
prebivališče, so občani. |
Občani odločajo o lokalnih javnih zadevah po
organih občine, ki jih volijo na podlagi splošne in enake volilne
pravice na svobodnih volitvah s tajnim glasovanjem ter v drugih organih
v skladu s tem Statutom. |
Občani sodelujejo pri upravljanju lokalnih javnih
zadev tudi na zborih občanov, z referendumom in ljudsko iniciativo. |
Na osnovi odločitve organov občine se lahko v
posamezne oblike odločanja vključijo tudi osebe, ki imajo v občini
začasno prebivališče, in osebe, ki so lastniki zemljišč in drugih
nepremičnin na območju občine. |
|
5. člen |
Občina pri uresničevanju skupnih nalog sodeluje s
sosednjimi in drugimi občinami, širšimi lokalnimi skupnostmi in državo. |
Občina samostojno odloča o povezovanju v širše
lokalne samoupravne skupnosti, na način in po postopku predpisanem v
Zakonu. |
Občina lahko sodeluje tudi z lokalnimi skupnostmi
drugih držav ter z mednarodnimi organizacijami lokalnih skupnosti. |
Občina sodeluje z drugimi občinami po načelih
prostovoljnosti in solidarnosti in lahko v ta namen z njimi združuje
sredstva, oblikuje skupne organe in organizacije ter službe za
opravljanje skupnih zadev. |
|
6. člen |
Občina Brezovica ima svoj grb, zastavo, lento, ki
jo uporablja župan in praznik, katerih oblika, vsebina in uporaba se
določi z odlokom. |
Občina ima pečat, ki je okrogle oblike. Pečat ima
v zunanjem krogu na zgornji polovici napis: Občina Brezovica, v spodnji
polovici pa naziv organa občine – Svet; Župan; Nadzorni odbor; Uprava,
Volilna komisija. V sredini pečata je grb občine. Velikost, uporabo in
hrambo pečata občine določi župan s svojim aktom. |
Za prispevek k razvoju občine podeljuje občina
zaslužnim občanom, organizacijam in drugim občinska priznanja in
nagrade, v skladu s posebnim odlokom. |
|
II. NALOGE OBČINE |
|
7. člen |
Občina samostojno opravlja lokalne zadeve javnega
pomena (izvirne naloge), določene s tem Statutom in Zakoni, zlasti pa: |
1. Normativno ureja lokalne zadeve javnega pomena
tako, da: |
– sprejema Statut in druge splošne akte občine, |
– sprejema proračun in zaključni račun občine, |
– načrtuje prostorski razvoj ter sprejema
prostorske akte, |
– predpisuje davke in prispevke iz svoje
pristojnosti. |
2. Upravlja občinsko premoženje tako, da: |
– ureja način in pogoje upravljanja z občinskim
premoženjem, |
– pridobiva in razpolaga z vsemi vrstami
premoženja, |
– sklepa pogodbe o pridobitvi in odtujitvi
nepremičnin in premičnin, |
– sestavlja premoženjsko bilanco, s katero
izkazuje vrednost svojega premoženja. |
3. Omogoča pogoje za gospodarski razvoj občine
tako, da: |
– spremlja in analizira gospodarske rezultate v
občini, |
– sprejema prostorske akte, ki omogočajo in
pospešujejo razvoj gospodarstva v občini, |
– oblikuje davčno politiko, ki pospešuje
gospodarski razvoj, |
– sodeluje z gospodarskimi subjekti in v okviru
interesov in nalog občine pomaga gospodarskim subjektom pri razreševanju
gospodarskih problemov, |
– z javnimi sredstvi, v skladu s predpisi,
pospešuje razvoj gospodarskih panog oziroma gospodarskih subjektov. |
4. Ustvarja pogoje za gradnjo stanovanj in skrbi
za povečanje najemnega socialnega sklada stanovanj tako, da: |
– v prostorskih aktih predvidi gradnjo
stanovanjskih objektov, |
– sprejema dolgoročni in kratkoročni stanovanjski
program občine, |
– spremlja in analizira stanje na stanovanjskem
področju občine, |
– spremlja ponudbo in povpraševanje stanovanj v
občini ter se vključuje v stanovanjski trg, |
– gradi stanovanja za socialno ogrožene in
prenavlja objekte, ki so primerni za gradnjo stanovanj, |
– v skladu s predpisi omogoča občanom najemanje
kreditov za nakup, gradnjo in prenovo stanovanj, |
– sodeluje z gospodarskimi družbami, zavodi in
drugimi institucijami pri razreševanju stanovanjske problematike
občanov. |
5. Skrbi za lokalne javne službe tako, da: |
– zagotavlja izvajanje obveznih in izbirnih
lokalnih javnih služb v skladu z Zakonom, |
– nadzira delovanje lokalnih javnih služb, |
– gradi in vzdržuje komunalne objekte in naprave. |
6. Zagotavlja in pospešuje vzgojno-izobraževalno
in zdravstveno dejavnost tako, da: |
– ustanovi vzgojno izobraževalni, zdravstveni
zavod in zagotavlja pogoje za njegovo delovanje, |
– v skladu z Zakoni, ki urejajo to področje,
zagotavlja sredstva za izvajanje teh dejavnosti in v okviru finančnih
možnosti omogoča izvajanje nad standardnih programov, |
– sodeluje z vzgojno izobraževalnim zavodom in
zdravstvenim zavodom, |
– z različnimi ukrepi pospešuje vzgojno
izobraževalno dejavnost in zdravstveno varstvo občanov, |
– ustvarja pogoje za izobraževanje odraslih, ki je
pomembno za razvoj občine in za kvaliteto življenja njenih prebivalcev. |
7. Pospešuje službe socialnega skrbstva,
predšolskega varstva, osnovnega varstva otrok in družine, za socialno
ogrožene, invalide in ostarele tako, da: |
– spremlja stanje na tem področju, |
– pristojnim organom in institucijam predlaga
določene ukrepe na tem področju, |
– sodeluje s centrom za socialno delo, javnimi
zavodi in drugimi pristojnimi organi in institucijami. |
8. Pospešuje raziskovalno, kulturno in društveno
dejavnost ter razvoj športa in rekreacije tako, da: |
– omogoča dostopnost kulturnih programov, skrbi za
kulturno dediščino na svojem območju, |
– določa občinski program športa, |
– zagotavlja splošno izobraževalno knjižnično
dejavnost, |
– z dotacijami spodbuja te dejavnosti, |
– sodeluje z društvi in jih vključuje v programe
aktivnosti občine. |
9. Skrbi za varstvo zraka, tal, vodnih virov, za
varstvo pred hrupom, za zbiranje in odlaganje odpadkov in opravlja druge
dejavnosti varstva okolja tako, da: |
– izvaja naloge, ki jih določajo Zakon, uredbe in
drugi predpisi s področja varstva okolja, |
– spremlja stanje na tem področju in v okviru
svojih pristojnosti sprejema ukrepe, s katerimi zagotavlja varstvo
okolja, |
– sprejema splošne akte, s katerimi pospešuje in
zagotavlja varstvo okolja, |
– sodeluje s pristojnimi inšpekcijskimi organi in
jih obvešča o ugotovljenih nepravilnostih, |
– z drugimi ukrepi pospešuje varstvo okolja v
občini. |
10. Upravlja, gradi in vzdržuje: |
– lokalne javne ceste in druge javne poti, |
– površine za pešce in kolesarje, |
– igrišča za šport in rekreacijo ter otroška
igrišča, |
– javne parkirne prostore, parke, trge in druge
javne površine ter |
– ureja promet v občini. |
11. Skrbi za požarno varnost in varnost občanov v
primeru elementarnih in drugih nesreč tako, da v skladu z merili in
normativi: |
– organizira reševalno pomoč v požarih, |
– organizira obveščanje, alarmiranje, pomoč in
reševanje za primere elementarnih in drugih nesreč, |
– zagotavlja sredstva za organiziranje,
opremljanje in izvajanje požarne varnosti in varstva pred naravnimi
nesrečami, |
– zagotavlja sredstva za odpravo posledic
elementarnih in drugih naravnih nesreč, |
– sodeluje z občinskim poveljstvom gasilske službe
in štabom za civilno zaščito ter spremlja njihovo delo, |
– opravlja druge naloge, ki pripomorejo k boljši
požarni varnosti in varstvu pred elementarnimi in drugimi nesrečami. |
12. Ureja javni red v občini tako, da: |
– sprejema ustrezne splošne akte, |
– določa prekrške in denarne kazni za prekrške, s
katerimi se kršijo predpisi občine, |
– ureja lokalni promet in določa prometno
ureditev, |
– organizira občinsko redarstvo, |
– izvaja nadzorstvo nad javnimi prireditvami, |
– opravlja inšpekcijsko nadzorstvo nad izvajanjem
občinskih predpisov in drugih aktov, s katerimi ureja zadeve iz svoje
pristojnosti, če ni z Zakonom drugače določeno, |
– opravlja druge naloge v okviru teh pristojnosti. |
|
8. člen |
V okviru lokalnih zadev javnega pomena občina
opravlja tudi naloge, ki se nanašajo na: |
– ugotavljanje javnega interesa v primeru
razlastitve za potrebe občine, |
– določanje namembnosti urbanega prostora, |
– gospodarjenje s stavbnimi zemljišči in določanje
pogojev za njihovo uporabo, |
– evidenco občinskih zemljišč in drugega
premoženja, |
– zagotavljanje varstva naravnih in kulturnih
spomenikov v sodelovanju s pristojnimi institucijami, |
– mrliško ogledno službo in |
– ureja druge lokalne zadeve javnega pomena. |
|
9. člen |
Občina opravlja statistične, evidenčne in
analitične naloge za svoje potrebe. |
Občina obdeluje podatke, ki jih potrebuje za
opravljanje nalog iz svoje pristojnosti in jih pridobi v skladu z
Zakonom. |
|
III. ORGANI OBČINE |
|
1. Skupne določbe |
|
10. člen |
Organi občine so: |
– občinski svet, |
– župan in |
– nadzorni odbor občine. |
Občina ima volilno komisijo kot samostojni
občinski organ, ki v skladu z Zakonom o lokalnih volitvah in drugimi
predpisi ter splošnimi akti občine skrbi za izvedbo volitev in
referendumov ter varstvo Zakonitosti volilnih postopkov. |
Občina ima tudi druge organe, katerih ustanovitev
in naloge določa Zakon. |
Volitve oziroma imenovanja organov občine oziroma
članov občinskih organov se izvajajo v skladu z Zakonom in tem
Statutom. |
Člani občinskega sveta, župan in podžupan
(podžupani) so občinski funkcionarji. |
|
11. člen |
Občina ima občinsko upravo, ki v skladu z Zakonom,
Statutom in splošnimi akti občine opravlja upravne, strokovne,
pospeševalne in razvojne naloge ter naloge v zvezi z zagotavljanjem
javnih služb iz občinske pristojnosti. |
Občinska uprava odloča o upravnih stvareh iz
občinske pristojnosti na prvi stopnji ter opravlja inšpekcijske naloge
in naloge občinskega redarstva oziroma drugih služb nadzora. |
Občinska uprava opravlja strokovna, organizacijska
in administrativna opravila za občinske organe (in organe ožjih delov
občin). |
Občinsko upravo lahko sestavljajo notranje
organizacijske enote in organi občinske uprave. Organe občinske uprave
ustanovi občinski svet z odlokom, s katerim določi tudi njihovo notranjo
organizacijo in delovno področje. |
Občinsko upravo vodi direktor (tajnik občine),
usmerja in nadzoruje pa jo župan. |
|
12. člen |
Če ni v Zakonu ali tem Statutu drugače določeno,
lahko organi občine, ki delajo na sejah, sprejemajo odločitve, če je na
seji navzoča večina članov organa občine. |
|
13. člen |
Delo organov občine je javno. |
Javnost dela se zagotavlja z obveščanjem javnosti
o delu občinskih organov, predvsem pa z uradnim objavljanjem splošnih
aktov občine v Uradnem listu in občinskem glasilu, z navzočnostjo
občanov in predstavnikov sredstev javnega obveščanja na javnih sejah
občinskih organov, vpogledom v dokumentacijo in gradiva, ki so podlaga
za odločanje občinskih organov. |
Način zagotavljanja javnosti dela občinskih
organov, razloge in postopke izključitve javnosti s sej organov občine,
pravice javnosti ter zagotovitev varstva osebnih podatkov, dokumentov in
gradiv, ki vsebujejo podatke, ki so v skladu z Zakonom, drugim predpisom
ali splošnim aktom občine oziroma druge javne ali zasebno pravne osebe
zaupne narave oziroma državna, vojaška ali uradna tajnost, določajo
Zakon, ta Statut in poslovnik občinskega sveta. |
Občani in njihovi pravni zastopniki imajo pravico
vpogleda v dokumente, ki so podlaga za odločanje organov občine o
njihovih pravicah, obveznostih in pravnih koristih, če izkažejo pravni
interes. |
|
2. Svet občine |
(v nadaljnjem besedilu: občinski svet) |
|
14. člen |
Občinski svet je najvišji organ odločanja o vseh
zadevah v okviru pravic in dolžnosti občine. |
Občinski svet šteje 18 članov. |
Člani občinskega sveta se volijo za štiri leta.
Mandat članov občinskega sveta se začne s potekom mandata prejšnjih
članov občinskega sveta ter traja do prve seje na naslednjih rednih
volitvah izvoljenega občinskega sveta, če ni z Zakonom drugače
določeno. |
Občinski svet se konstituira na prvi seji, na
kateri je potrjenih več kot polovica mandatov članov občinskega sveta. |
Prvo sejo občinskega sveta skliče prejšnji župan
najkasneje v 20 dneh po izvolitvi članov občinskega sveta, če je za
izvolitev župana potreben drug krog volitev, pa najkasneje v 10 dneh po
drugem krogu volitev. |
|
15. člen |
Volitve občinskega sveta se opravijo na podlagi
splošne in enake volilne pravice z neposrednim in tajnim glasovanjem v
skladu z Zakonom. |
Občinski svet se voli po proporcionalnem sistemu. |
O oblikovanju volilnih enot za volitve občinskega
sveta v skladu z Zakonom odloči občinski svet z odlokom. |
|
16. člen |
Občinski svet sprejema Statut občine, odloke in
druge splošne akte ter poslovnik občinskega sveta. |
V okviru svojih pristojnosti občinski svet
predvsem: |
– sprejema prostorske plane in druge plane razvoja
občine, |
– sprejema občinski proračun in zaključni račun, |
– ustanavlja organe občinske uprave ter določi
njihovo organizacijo in delovno področje, |
– v sodelovanju z občinskimi sveti drugih občin
ustanavlja skupne organe občinske uprave ter skupne organe za
izvrševanje ustanoviteljskih pravic v javnih zavodih in javnih
podjetjih, |
– daje soglasje k prenosu nalog iz državne
pristojnosti na občino in odloča o na občino prenesenih zadevah iz
državne pristojnosti, če po Zakonu o teh zadevah ne odloča drug občinski
organ, |
– nadzoruje delo župana, podžupana in občinske
uprave glede izvajanja odločitev občinskega sveta, |
– potrjuje mandate članov občinskega sveta ter
ugotavlja predčasno prenehanje mandata občinskega funkcionarja, |
– imenuje člane nadzornega odbora in na predlog
nadzornega odbora opravi predčasno razrešitev člana nadzornega odbora, |
– imenuje in razrešuje člane komisij in odborov
občinskega sveta, |
– določi, kateri izmed članov občinskega sveta bo
začasno opravljal funkcijo župana, če temu predčasno preneha mandat, pa
ne določi podžupana, ki bo začasno opravljal njegovo funkcijo ali če je
razrešen, |
– odloča o pridobitvi in odtujitvi občinskega
premoženja, kolikor s Statutom občine ali z odlokom za odločanje o tem
ni pooblaščen župan, |
– odloča o najemu posojila in dajanju poroštva, |
– razpisuje referendum, |
– s svojim aktom, v skladu z Zakonom, določa
višino sejnine članov občinskega sveta in plačila za opravljanje nalog
članov drugih občinskih organov in delovnih teles, ki jih imenuje,
merila za določitev plače direktorjev javnih podjetij in predstavnikov
ustanovitelja v njihovih organih ter v soglasju z ministri, pristojnimi
za posamezna področja, določa plačne razrede za določitev plač
ravnateljev ali direktorjev javnih zavodov, agencij in javnih skladov, |
– določa vrste lokalnih javnih služb in način
izvajanja lokalnih javnih služb, |
– ustanavlja javne zavode in javna podjetja ter
druge pravne osebe javnega prava v skladu z Zakonom,– imenuje in
razrešuje člane sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, člane
sveta za varstvo uporabnikov javnih dobrin ter člane drugih organov
občine, ustanovljenih na podlagi Zakona, |
– določi organizacijo in način izvajanja varstva
pred naravnimi in drugimi nesrečami za obdobje petih let, katerega
sestavni del je tudi program varstva pred požari, |
– sprejme program in letni načrt varstva pred
naravnimi in drugimi nesrečami, sestavni del je tudi letni načrt varstva
pred požari, |
– določi organizacijo občinskega sveta ter način
njegovega delovanja v vojni, |
– sprejme odlok o varstvu pred naravnimi in
drugimi nesrečami in določi varstvo pred požari, ki se opravlja kot
javna služba, |
– sprejme odlok o varstvu pred naravnimi in
drugimi nesrečami in določi varstvo pred požari, ki se opravlja kot
javna služba, |
– odloča o drugih zadevah, ki jih določa ta Zakon
in ta Statut. |
|
17. člen |
Člani občinskega sveta opravljajo svojo funkcijo
nepoklicno. |
Funkcija člana občinskega sveta ni združljiva s
funkcijo župana, člana nadzornega odbora, kot tudi ne z delom v občinski
upravi ter z drugimi funkcijami, za katere tako določa Zakon. |
Član občinskega sveta, ki je imenovan za
podžupana, opravlja funkcijo člana občinskega sveta in funkcijo
podžupana hkrati. Podžupan, ki v primeru predčasnega prenehanja mandata
župana opravlja funkcijo župana, v tem času ne opravlja funkcije člana
občinskega sveta. |
|
18. člen |
Občinski svet predstavlja, sklicuje in vodi
njegove seje župan. |
Za vodenje sej občinskega sveta pooblasti
podžupana ali drugega člana občinskega sveta. |
Če nastopijo razlogi, zaradi katerih župan ne more
voditi že sklicane seje, jo vodi podžupan, če pa tudi to ni mogoče, jo
vodi najstarejši član občinskega sveta. |
Župan sklicuje seje občinskega sveta v skladu z
določbami tega Statuta in poslovnika občinskega sveta ter glede na
potrebe odločanja na občinskem svetu, mora pa jih sklicati najmanj
štirikrat letno. Podžupan lahko opravi sklic seje le na podlagi
posamičnega pooblastila župana. |
Župan mora sklicati sejo občinskega sveta, če to
zahteva najmanj četrtina članov občinskega sveta, seja pa mora biti v
petnajstih dneh po tem, ko je bila podana pisna zahteva za sklic seje,
ki je vsebovala predlog dnevnega reda in nujno potrebno gradivo oziroma
utemeljeno zahtevo občinski upravi za pripravo gradiva. Župan mora dati
na dnevni red seje predlagane točke. Predlagan dnevi red pa lahko
dopolni še z novimi točkami. |
Če seja občinskega sveta ni sklicana v roku
petnajst dni po prejemu pisne zahteve, jo lahko skličejo člani
občinskega sveta, ki so zahtevo podali. Župan in občinska uprava so
dolžni zagotoviti pogoje za vodenje in izvedbo seje. |
|
19. člen |
Strokovno in administrativno delo za potrebe
občinskega sveta ter pomoč pri pripravi in vodenju sej občinskega sveta
ter njegovih komisij in odborov zagotavlja občinska uprava. |
|
20. člen |
Občinski svet dela in odloča na sejah. |
Dnevni red seje občinskega sveta predlaga župan. |
Vsak član občinskega sveta lahko predlaga
občinskemu svetu v sprejem odloke in druge akte iz njegove pristojnosti,
razen proračuna in zaključnega računa proračuna in drugih aktov, za
katere je v Zakonu ali v Statutu občine določeno, da jih sprejme
občinski svet na predlog župana. |
Župan mora predloge komisij in odborov občinskega
sveta ter predloge članov občinskega sveta iz prejšnjega odstavka dati
na dnevni red, ko so pripravljeni tako, kot je določeno v poslovniku
občinskega sveta. |
O sprejemu dnevnega reda odloča občinski svet na
začetku seje. |
Na vsaki seji občinskega sveta mora biti
predvidena točka za vprašanja in odgovore na vprašanja, ki jih
postavljajo člani sveta. |
Za vsako sejo občinskega sveta se pošlje vabilo
županu, podžupanu, članom občinskega sveta, predsedniku nadzornega
odbora občine in direktorju občinske uprave. O sklicu seje občinskega
sveta se obvesti javna občila. |
Predsednik nadzornega odbora občine, predsedniki
komisij in odborov občinskega sveta ter tajnik občine so se dolžni
udeležiti seje občinskega sveta in odgovarjati na vprašanja članov
občinskega sveta, kadar se obravnavajo vprašanja iz njihove pristojnosti
oziroma njihovega področja dela. |
|
21. člen |
Občinski svet veljavno sklepa, če je na seji
navzoča večina njegovih članov. Občinski svet sprejema odločitve na
svoji seji z večino opredeljenih glasov navzočih članov, razen če Zakon
določa drugačno večino. |
Občinski svet sprejema odločitve z javnim
glasovanjem. Tajno se glasuje v primeru, ko je tako določeno z Zakonom
ali če tako sklene občinski svet. |
Način dela in odločanja, razmerja do drugih
občinskih organov ter druga vprašanja delovanja občinskega sveta se
določijo s poslovnikom, ki ga sprejme občinski svet z dvotretjinsko
večino navzočih članov. |
Odločitve občinskega sveta izvršujeta župan in
občinska uprava. |
Župan in tajnik občine o izvrševanju odločitev
občinskega sveta poročata občinskemu svetu najmanj enkrat letno. |
|
22. člen |
Predčasno prenehanje mandata člana občinskega
sveta ureja Zakon. |
Razlogi za prenehanje mandata člana občinskega
sveta se ugotovijo na podlagi pravnomočne sodne odločbe ali pisnega
obvestila o odločitvi člana občinskega sveta. |
Članu občinskega sveta preneha mandat z dnem, ko
občinski svet na podlagi poročila komisije za mandatna vprašanja,
volitve in imenovanja ugotovi, da so nastali Zakonski razlogi za
prenehanje mandata. |
Občinski svet sprejme ugotovitveni sklep na prvi
seji po nastanku razlogov iz prvega odstavka tega člena. |
Izvolitev oziroma potrditev mandata nadomestnega
člana občinskega sveta določa Zakon. |
|
2.1 Odbori in komisije občinskega sveta |
|
23. člen |
Občinski svet ima komisijo za mandatna vprašanja,
volitve in imenovanja. |
Občinski svet lahko ustanovi eno ali več komisij
in odborov kot svoja stalna ali občasna delovna telesa. Organizacijo in
delovno področje stalnih delovnih teles občinskega sveta določa
poslovnik občinskega sveta. S sklepom o ustanovitvi občasnega delovnega
telesa in imenovanju članov določi občinski svet tudi njegove naloge. |
|
24. člen |
Komisija za mandatna vprašanja, volitve in
imenovanja ima 5 članov, ki jih občinski svet imenuje izmed svojih
članov. |
Komisija za mandatna vprašanja, volitve in
imenovanja opravlja zlasti naslednje naloge: |
– občinskemu svetu predlaga kandidate za delovna
telesa občinskega sveta in druge organe, ki jih imenuje občinski svet, |
– občinskemu svetu ali županu daje pobude oziroma
predloge v zvezi s kadrovskimi vprašanji v občini, |
– pripravlja predloge odločitev občinskega sveta v
zvezi s plačami ter drugimi prejemki občinskih funkcionarjev ter
izvršuje odločitve občinskega sveta, Zakone in predpise, ki urejajo
plače in druge prejemke občinskih funkcionarjev, |
– obravnava druga vprašanja, ki mu jih določi
občinski svet. |
|
25. člen |
Občinski svet ima stalne ali občasne komisije in
odbore kot svoja delovna telesa. |
Stalna delovna telesa občinskega sveta so: |
– Finančno premoženjski odbor |
– Pravno-Statutarni odbor |
– Odbor za gospodarstvo, turizem in gostinstvo ter
kmetijstvo in gozdarstvo |
– Odbor za komunalo, promet in zveze |
– Odbor za urejanje prostora, varstvo okolja in
urbanizem |
– Odbor za vzgojo, izobraževanje, otroško varstvo,
raziskovalno dejavnosti, kulturo in šport |
– Odbor za socialno in zdravstveno varstvo |
– Odbor za splošno preventivo, osebno, požarno
varstvo in zaščito |
Število članov posameznega delovnega telesa
občinskega sveta in delovno področje je določeno s poslovnikom
občinskega sveta. |
Občasna delovna telesa ustanovi občinski svet s
sklepom, s katerim določi naloge delovnega telesa in število članov ter
opravi imenovanje. |
|
26. člen |
Člane odborov in komisij imenuje občinski svet
izmed svojih članov in največ polovico članov izmed drugih občanov.
Predlog kandidatov za člane pripravi Komisija za mandatna vprašanja,
volitve in imenovanja. |
Delo delovnega telesa občinskega sveta vodi član
občinskega sveta kot predsednik. |
Prvo sejo delovnega telesa skliče župan. |
Članstvo v komisiji ali odboru občinskega sveta ni
združljivo s članstvom v nadzornem odboru občine ali z delom v občinski
upravi. |
|
27. člen |
Komisije in odbori občinskega sveta v okviru
svojega delovnega področja v skladu s poslovnikom občinskega sveta
obravnavajo zadeve iz pristojnosti občinskega sveta in dajejo občinskemu
svetu mnenja in predloge. |
Komisije in odbori občinskega sveta lahko
predlagajo občinskemu svetu v sprejem odloke in druge akte iz njegove
pristojnosti, razen proračuna in zaključnega računa proračuna in drugih
aktov, za katere je v Zakonu ali v Statutu občine določeno, da jih
sprejme občinski svet na predlog župana. |
|
28. člen |
Občinski svet lahko razreši predsednika,
posameznega člana delovnega telesa občinskega sveta ali delovno telo v
celoti na predlog najmanj četrtine članov občinskega sveta. Predlog
novih kandidatov za člane delovnih teles občinskega sveta pripravi
komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja do prve naslednje
seje občinskega sveta. |
|
3. Župan |
|
29. člen |
Župana volijo volivci, ki imajo v občini stalno
prebivališče, na neposrednih in tajnih volitvah. Volitve župana se
opravijo v skladu z Zakonom. |
Mandatna doba župana traja štiri leta. |
Novoizvoljeni župan nastopi mandat, ko občinski
svet na svoji prvi seji po izvolitvi članov občinskega sveta na podlagi
potrdila občinske volilne komisije o izvolitvi župana odloči o
morebitnih pritožbah drugih kandidatov ali predstavnikov kandidatur za
župana oziroma ugotovi, da takih pritožb ni bilo. |
Župan opravlja funkcijo nepoklicno. Župan se lahko
odloči, da bo funkcijo opravljal poklicno. O svoji odločitvi je župan
dolžan obvestiti občinski svet na prvi naslednji seji. |
|
30. člen |
Župan predstavlja in zastopa občino. |
Poleg tega župan predvsem: |
– predlaga občinskemu svetu v sprejem proračun
občine in zaključni račun proračuna, odloke in druge akte iz
pristojnosti občinskega sveta, |
– izvršuje občinski proračun ter pooblašča druge
osebe za izvajanje posameznih nalog izvrševanja občinskega proračuna, |
– skrbi za izvajanje splošnih aktov občine in
drugih odločitev občinskega sveta, |
– skrbi za objavo Statuta, odlokov in drugih
splošnih aktov občine, |
– predlaga ustanovitev organov občinske uprave,
določitev njihovega delovnega področja in notranje organizacije, določi
sistemizacijo delovnih mest v občinski upravi, odloča o imenovanju
javnih uslužbencev v nazive ter o sklenitvi delovnega razmerja
zaposlenih v občinski upravi ter pooblašča direktorja občinske uprave za
te naloge, |
– imenuje in razrešuje direktorja občinske uprave,
predstojnike organov občinske uprave in organov skupne občinske uprave, |
– usmerja in nadzoruje delo občinske uprave in
organov skupne občinske uprave, |
– opravlja druge zadeve, ki jih določata Zakon in
ta Statut. |
Župan v skladu z Zakonom odloča tudi o na občino
prenesenih zadevah iz državne pristojnosti. |
|
31. člen |
Župan lahko zadrži objavo splošnega akta občine,
če meni, da je neustaven ali neZakonit in predlaga občinskemu svetu, da
o njem ponovno odloči na prvi naslednji seji, pri čemer mora navesti
razloge za zadržanje. |
Če občinski svet vztraja pri svoji odločitvi, se
splošni akt objavi, župan pa lahko vloži pri ustavnem sodišču zahtevo za
oceno njegove skladnosti z ustavo in Zakonom. |
Župan zadrži izvajanje odločitve občinskega sveta,
če meni, da je neZakonita, ali je v nasprotju s Statutom ali drugim
splošnim aktom občine, in predlaga občinskemu svetu, da o njej ponovno
odloči na prvi naslednji seji, pri čemer mora navesti razloge za
zadržanje. |
Ob zadržanju izvajanja odločitve občinskega sveta
župan opozori pristojno ministrstvo na neZakonitost take odločitve. Če
občinski svet ponovno sprejme enako odločitev, lahko župan začne
postopek pri upravnem sodišču. |
Če se odločitev občinskega sveta nanaša na zadevo,
ki je z Zakonom prenesena v opravljanje občini, župan opozori pristojno
ministrstvo na neZakonitost oziroma neprimernost take odločitve. |
|
32. člen |
Župan opravlja z Zakonom predpisane naloge na
področju zaščite in reševanja, predvsem pa: |
– skrbi za izvajanje priprav za varstvo pred
naravnimi in drugimi nesrečami in uresničevanje zaščitnih ukrepov ter za
odpravljanje posledic naravnih in drugih nesreč, |
– imenuje poveljnike in štabe civilne zaščite
občine ter poverjenike za civilno zaščito, |
– sprejme načrt zaščite in reševanja, |
– vodi zaščito, reševanje in pomoč, |
– določi organizacije, ki opravljajo javno službo
oziroma naloge zaščite, reševanja in pomoči in organizacije, ki morajo
izdelati načrte zaščite in reševanja, |
– ugotavlja in razglaša stopnjo požarne
ogroženosti v naravnem okolju na območju občine, |
– sprejema akte in ukrepe v vojnem stanju, če se
občinski svet ne more sestati, |
– v primeru nastale nevarnosti odredi evakuacijo
ogroženih in prizadetih prebivalcev, |
– predlaga pristojnemu organu razporeditev
državljanov na delovno dolžnost, dolžnost v civilni zaščiti ter
materialno dolžnost. |
|
33. člen |
V primeru razmer, v katerih bi bilo lahko v večjem
obsegu ogroženo življenje in premoženje občanov, pa se občinski svet ne
more pravočasno sestati, lahko župan sprejme začasne nujne ukrepe. Te
mora predložiti v potrditev občinskemu svetu takoj, ko se ta lahko
sestane. |
|
34. člen |
Za pomoč pri opravljanju nalog župana ima občina
podžupana. Podžupana izmed članov občinskega sveta imenuje in razrešuje
župan. |
Podžupan pomaga županu pri njegovem delu ter
opravlja posamezne naloge iz pristojnosti župana, za katere ga župan
pooblasti. |
Podžupan nadomešča župana v primeru njegove
odsotnosti ali zadržanosti. V času nadomeščanja opravlja podžupan tekoče
naloge iz pristojnosti župana in tiste naloge, za katere ga župan
pooblasti. |
Podžupan v primeru predčasnega prenehanja mandata
župana začasno opravlja funkcijo župana. Podžupan, ki opravlja funkcijo
župana, nima pravice glasovati za odločitve občinskega sveta. |
V soglasju z županom se lahko tudi podžupan
odloči, da bo funkcijo opravljal poklicno. O poklicnem opravljanju
funkcije podžupana odloči občinski svet na predlog župana. |
|
35. člen |
Kadar nastopijo razlogi, da tako župan kot
podžupan ne moreta opravljati svoje funkcije, nadomešča župana član
občinskega sveta, ki ga določi župan, če ga ne določi, pa najstarejši
član občinskega sveta. |
V času nadomeščanja opravlja član občinskega sveta
tekoče naloge iz pristojnosti župana. |
|
36. člen |
Če je tako določeno v Zakonu ali drugem predpisu,
lahko tudi župan imenuje komisije in druge strokovne organe občine. |
Župan lahko ustanovi komisije in druga delovna
telesa kot strokovna in posvetovalna telesa za proučevanje posameznih
zadev iz svoje pristojnosti. |
|
37. člen |
Predčasno prenehanje mandata župana je določeno z
Zakonom. |
Županu preneha mandat z dnem, ko občinski svet na
podlagi pisne izjave oziroma predloga komisije za mandatna vprašanja,
volitve in imenovanja ugotovi, da so nastali razlogi za prenehanje
mandata. |
Občinski svet sprejme ugotovitveni sklep na seji,
na kateri je dana pisna izjava, ali najkasneje na prvi seji po nastanku
razlogov iz prvega odstavka tega člena. |
Ugotovitveni sklep posreduje občinski svet
predsedniku občinske volilne komisije. Če županu preneha mandat več kot
šest mesecev pred potekom mandatne dobe, razpiše občinska volilna
komisija nadomestne volitve. |
Podžupanu preneha mandat s prenehanjem mandata
člana občinskega sveta. |
Podžupanu preneha mandat podžupana, če ga župan
razreši in z izvolitvijo novega župana, če je prejšnjemu predčasno
prenehal mandat. Prenehanje mandata podžupana zaradi razrešitve ali
izvolitve novega župana ne vpliva na njegov mandat člana občinskega
sveta. |
|
4. Nadzorni odbor |
|
38. člen |
Nadzorni odbor občine je najvišji organ nadzora
javne porabe v občini. |
Nadzorni odbor ima v skladu z Zakonom naslednje
pristojnosti: |
– opravlja nadzor nad razpolaganjem s premoženjem
občine, |
– nadzoruje namenskost in smotrnost porabe
sredstev občinskega proračuna, |
– nadzoruje finančno poslovanje uporabnikov
proračunskih sredstev. |
Nadzorni odbor v okviru svojih pristojnosti
ugotavlja Zakonitost in pravilnost poslovanja občinskih organov,
občinske uprave, svetov ožjih delov občine (krajevnih skupnosti), javnih
zavodov, javnih podjetij in občinskih skladov ter drugih porabnikov
sredstev občinskega proračuna in pooblaščenih oseb z občinskimi javnimi
sredstvi in občinskim premoženjem ter ocenjuje učinkovitost in
gospodarnost porabe občinskih javnih sredstev. |
|
39. člen |
Nadzorni odbor ima 5 članov. Člane nadzornega
odbora imenuje občinski svet izmed občanov. Občinski svet imenuje člane
nadzornega odbora najkasneje v 45 dneh po svoji prvi seji. Člani
nadzornega odbora morajo imeti najmanj VI. stopnjo strokovne izobrazbe
in izkušnje s finančno-računovodskega ali pravnega področja. Kandidate
za člane nadzornega odbora občine predlaga občinskemu svetu komisija za
mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. Kandidate za člane nadzornega
odbora občine predlaga občinskemu svetu komisija za mandatna vprašanja,
volitve in imenovanja. |
Člani nadzornega odbora ne morejo biti člani
občinskega sveta, župan, podžupan, člani svetov ožjih delov občine
(krajevnih skupnosti), tajnik občine, delavci občinske uprave ter člani
poslovodstev javnih zavodov, javnih podjetij in občinskih skladov ter
drugih organizacij, ki so uporabniki proračunskih sredstev. |
Članstvo v nadzornem odboru preneha z dnem
razrešitve oziroma z dnem poteka mandata članom občinskega sveta, ki je
nadzorni odbor imenoval. Za predčasno razrešitev člana nadzornega odbora
se primerno uporabljajo razlogi za predčasno prenehanje mandata člana
občinskega sveta. Razrešitev opravi občinski svet na predlog nadzornega
odbora. |
|
40. člen |
Prvo sejo nadzornega odbora občine po imenovanju
skliče župan. Nadzorni odbor se konstituira, če je na prvi seji navzočih
večina članov. |
Člani nadzornega odbora izvolijo izmed sebe
predsednika nadzornega odbora. |
Predsednik predstavlja nadzorni odbor, sklicuje in
vodi njegove seje. |
Nadzorni odbor sprejema svoja poročila,
priporočila in predloge na seji, na kateri je navzočih večina članov
nadzornega odbora, z večino glasov navzočih članov. |
Sedež nadzornega odbora je na sedežu občine na
Brezovici. Nadzorni odbor za seje uporablja prostore občine. |
Nadzorni odbor za svoja pisanja uporablja pečat
občine. |
|
41. člen |
Nadzorni odbor samostojno določa svoj program
dela, ki vsebuje letni nadzorni program in predlog finančnega načrta, ki
ju v mesecu decembru koledarskega leta predloži županu. |
Nadzorni odbor mora vsako proračunsko leto izvesti
nadzor: |
– proračuna in zaključnega računa proračuna
občine, |
– finančnih načrtov in zaključnih računov ožjih
delov občine (krajevnih skupnosti), |
– finančnih načrtov in zaključnih računov
uporabnikov proračunskih sredstev (javnih zavodov, javnih podjetij in
drugih). |
Nadzorni odbor lahko začne postopek nadzora le, če
je tak nadzor določen v nadzornem programu. Če nadzorni odbor želi
izvesti nadzor, ki ni vključen v nadzorni program, mora najprej
dopolniti nadzorni program. Dopolnitev nadzornega programa posreduje
županu in občinskemu svetu. Enako velja za spremembo nadzornega
programa. Dopolnitev in sprememba nadzornega programa mora biti
obrazložena. |
Nadzorni odbor mora posredovati letno poročilo o
svojem delu županu in občinskemu svetu do konca meseca januarja
koledarskega leta za preteklo leto. |
Nadzorni odbor mora sodelovati z županom in
občinskim svetom ter drugimi organi občine in njenih ožjih delov, organi
uporabnikov občinskih proračunskih sredstev in drugimi osebami. |
Predsednik ali od njega pooblaščen član nadzornega
odbora se mora udeležiti seje občinskega sveta, ko obravnava predlog
proračuna in druge zadeve, za katere nadzorni odbor oceni, da so
pomembne za njegovo delo. |
|
42. člen |
Na občini in pri občinskih organih nadzorni odbor
lahko opravlja neposredni nadzor. |
Nadzorni odbor preverja finančno poslovanje
uporabnikov proračunskih sredstev (javnih podjetij, javnih zavodov in
drugih) na podlagi preverjanj poslovnih poročil in zaključnih računov
ter sklenjenih pogodb med občino in uporabnikom proračunskih sredstev in
po potrebi druge pridobljene dokumentacije. |
Nadzorni odbor pred nadzorom obvesti o nadzoru
župana in odgovorno osebo uporabnika proračuna. |
V postopku nadzora so odgovorni in nadzorovane
osebe dolžni nadzornemu odboru predložiti vso potrebno dokumentacijo,
sodelovati v postopku nadzora, odgovoriti na ugotovitve in dajati
pojasnila. |
|
43. člen |
Nadzorni odbor izloči člana nadzornega odbora iz
nadzora in odločanja na seji v primeru, če so podane okoliščine, ki
vzbujajo dvom o njegovi nepristranskosti. |
Šteje se, da so podane okoliščine iz prejšnjega
odstavka, če: |
– je odgovorna oseba, Zakonit zastopnik, prokurist
ali pooblaščenec nadzorovane osebe s članom nadzornega odbora v krvnem
sorodstvu v ravni vrsti ali v stranski vrsti do vštetega četrtega kolena
ali če je z njo v Zakonski ali izvenZakonski skupnosti ali v svaštvu do
vštetega drugega kolena, četudi je Zakonska zveza ali izvenZakonska
skupnost prenehala, |
– je član nadzornega odbora skrbnik, posvojitelj,
posvojenec ali rejnik odgovorne osebe, Zakonitega zastopnika, prokurista
ali pooblaščenca nadzorovane osebe, |
– če je član nadzornega odbora udeležen ali je
sodeloval v postopku, ki je predmet nadzora. |
Izločitev člana nadzornega odbora lahko zahteva
tudi nadzorovana oseba in sam član nadzornega odbora. Zahtevo za
izločitev mora vložiti pri nadzornem odboru. V zahtevi je potrebno
navesti okoliščine, na katere opira svojo zahtevo za izločitev. O
izločitvi odloči nadzorni odbor z večino glasov vseh članov. |
|
44. člen |
Za posamezen nadzor je pristojen član nadzornega
odbora, ki je določen v nadzornem programu (v nadaljevanju: nadzornik).
Nadzornik pripravi osnutek poročila o nadzoru in ga posreduje
predsedniku nadzornega odbora. Osnutek poročila o nadzoru mora vsebovati
enake sestavine kot poročilo o nadzoru. |
Predsednik nadzornega odbora lahko poda v roku
treh dni pripombe na osnutek poročila o nadzoru. Če pripomb nadzornik ne
upošteva, predsednik nadzornega odbora pošlje osnutek poročila o
nadzoru, skupaj s pripombami, ostalim članom nadzornega odbora in skliče
sejo najpozneje v roku 8 dni od posredovanega osnutka poročila o
nadzoru. |
Osnutek poročila obravnava nadzorni odbor na seji.
Vsak član se mora o osnutku poročila izjaviti, na koncu izjavo poda še
predsednik nadzornega odbora. Po podanih izjavah nadzorni odbor sprejme
predlog poročila o nadzoru. |
Če predlog poročila o nadzoru ni sprejet, je
dolžan nadzorni odbor sprejeti usmeritve za njegovo spremembo ali
dopolnitev. Usmeritve mora upoštevati nadzornik in osnutek poročila o
nadzoru dopolniti. |
Predlog poročila o nadzoru podpiše predsednik
nadzornega odbora. |
|
45. člen |
Nadzorni odbor pošlje nadzorovani osebi predlog
poročila o nadzoru najpozneje v roku osmih dni po sprejemu. Nadzorovana
oseba ima pravico v roku petnajst dni, od prejema predloga poročila o
nadzoru vložiti ugovor. Nadzorni odbor mora o ugovoru odločiti v
petnajstih dneh od prejema ugovora. |
Po preteku rokov iz prejšnjega odstavka oziroma po
odločitvi o ugovoru nadzorovane osebe sprejme nadzorni odbor poročilo o
nadzoru, ki ga pošlje nadzorovani osebi, občinskemu svetu in županu, po
potrebi pa tudi računskemu sodišču in pristojnemu ministrstvu. |
|
46. člen |
Poročilo o nadzoru mora vsebovati obvezne
sestavine, ki so določene z Zakonom o javnih financah. |
V ugotovitvah se navede popolno in verodostojno
dejansko stanje, ki je bilo ugotovljeno v nadzoru in na katerem
temeljijo ocene, mnenje, priporočila oziroma predlogi. |
Z ocenami nadzorni odbor presodi, kateri predpisi
so bili kršeni (pravilnost poslovanja) in/ali je bilo poslovanje
nadzorovane osebe smotrno glede na uporabljena sodila v nadzoru. |
V mnenju se izrazi, ali je bilo poslovanje
nadzorovane osebe pravilno in/ali smotrno. |
Nepravilno poslovanje je takrat, če je nadzorovana
oseba poslovala v nasprotju s predpisi, proračunom in drugimi akti
(pogodbo, kolektivno pogodbo in drugimi splošnimi ter posamičnimi akti),
ki bi jih morala upoštevati pri svojem poslovanju. |
Nesmotrno poslovanje je negospodarno in/ali
neučinkovito in/ali neuspešno. |
Negospodarno poslovanje je tisto poslovanje, ko bi
nadzorovana oseba enake učinke lahko dosegla pri manjših stroških. |
Neučinkovito poslovanje je tisto, ko bi pri enakih
stroških lahko nadzorovana oseba dosegla večje učinke. |
Neuspešno poslovanje je tisto, ko se niso
uresničili cilji poslovanja nadzorovane osebe. |
Priporočila vsebujejo predloge za izboljšanje
pravilnosti poslovanja oziroma smotrnosti (za gospodarnejšo,
učinkovitejšo in uspešnejšo porabo sredstev javnih financ). S
priporočili oziroma predlogi nadzorni odbor praviloma svetuje, kako
nadzorovana oseba izboljša poslovanje tako, da nakaže le poti za
izboljšanje. |
|
47. člen |
Če je nadzorni odbor ugotovil hujšo kršitev
predpisov ali nepravilnosti pri poslovanju občine, ki so opredeljene v
poslovniku nadzornega odbora, mora o teh kršitvah v petnajstih dneh od
dokončnosti poročila obvestiti pristojno ministrstvo in računsko
sodišče. |
V primeru, da nadzorni odbor ugotovi, da obstaja
utemeljen sum, da je nadzorovana oseba ali odgovorna oseba storila
prekršek ali kaznivo dejanje, je dolžan svoje ugotovitve posredovati
pristojnemu organu pregona. |
|
48. člen |
Nadzorovane osebe so dolžne spoštovati mnenja,
priporočila in predloge nadzornega odbora. Občinski svet, župan in
organi porabnikov občinskih proračunskih sredstev so dolžni obravnavati
poročila nadzornega odbora in v skladu s svojimi pristojnostmi
upoštevati priporočila in predloge nadzornega odbora. |
Župan je dolžan nadzorni odbor tekoče seznanjati s
pomembnimi Zakoni in drugimi predpisi ter akti občine, ki se nanašajo na
javne finance in lokalno samoupravo (proračun občine, odlok, Statut, akt
o sistemizaciji delovnih mest in akt, ki določa plačni sistem, akti o
ustanovitvi pravnih oseb javnega prava, katerih ustanoviteljica je
občina, in drugi) ter z za poslovanje občine pomembnimi odločitvami, in
sicer z: |
– zadolževanjem občine nad 5% |
– načrtovanjem oziroma izvajanjem investicij nad
10.000.000 |
– pridobitvijo, odtujitvijo ali zamenjavo
stvarnega premoženja nad 10.000.000 |
– naložbo denarnih sredstev, nakupom in prodajo
vrednostnih papirjev in deležev nad 10.000.000 |
– odpisi terjatev nad 1.000.000 |
– ustanovitvijo javnega podjetja, javnega zavoda
in drugega uporabnika občinskih proračunskih sredstev. |
Župan je dolžan vabiti predsednika nadzornega
odbora na seje občinskega sveta ter ga obveščati o pomembnejših
ugotovitvah iz pristojnosti občinskega sveta, ki se nanašajo na
pravilnost in smotrnost poslovanja občine ali finančno poslovanje
pravnih oseb javnega prava, ki jih je ustanovila občina. |
|
49. člen |
Nadzorni odbor mora županu in občinskemu svetu
predložiti pisno letno poročilo o delu in porabi sredstev in najmanj
enkrat na leto poročati o svojem delu ter ju seznaniti s pomembnimi
ugotovitvami s področja svojega dela in predlagati rešitve za
izboljšanje poslovanja. |
|
50. člen |
Delo nadzornega odbora je javno. |
Nadzorni odbor lahko z večino glasov vseh svojih
članov odloči, da se javnost dela omeji ali izključi, če to zahtevajo
razlogi varovanja osebnih podatkov, dokumentov in gradiv, ki vsebujejo
podatke, ki so v skladu z Zakonom, drugim predpisom ali splošnim aktom
občine oziroma druge javne ali zasebno pravne osebe zaupne narave
oziroma državna, vojaška ali uradna tajnost. |
Nadzorni odbor lahko z večino glasov vseh svojih
članov odloči, da se iz letnega poročila o njegovem delu in posameznega
poročila o nadzoru, ki se javno objavi, izločijo podatki, če so podani
razlogi, ki jih Zakon, ki ureja dostop do informacij javnega značaja,
določa kot razloge, zaradi katerih je mogoče zavrniti zahtevo za
informacijo javnega značaja. |
Način zagotavljanja javnosti dela in način
omejitve javnosti dela nadzornega odbora določa poslovnik. |
Za obveščanje javnosti o delu nadzornega odbora je
pristojen predsednik nadzornega odbora oziroma oseba, ki jo on
pooblasti. |
|
51. člen |
Strokovno in administrativno pomoč za delo
nadzornega odbora zagotavljata župan in občinska uprava. |
Župan določi javnega uslužbenca v občinski upravi,
ki pomaga pri pripravi in vodenju sej ter pisanju in odpravi zapisnikov
in drugih pisanj nadzornega odbora, arhiviranje gradiva, sprejemanje in
urejanje pošte ter za opravljanje drugih opravil, potrebnih za nemotena
administrativna tehnična dela nadzornega odbora. |
Strokovno pomoč lahko nudijo nadzornemu odboru
javni uslužbenci, zaposleni v občinski upravi, ali zunanji strokovnjaki,
notranji revizorji in drugi. Za posamezne posebne strokovne naloge
nadzora lahko poda izvid in mnenje izvedenec, ki ga na predlog
nadzornega odbora imenuje občinski svet. Nadzorni odbor je odgovoren za
nadzor tudi, ko se opira na mnenje ali izvid izvedenca ali mnenje
zunanjega strokovnjaka, ne pa, ko se opira na poročilo notranje
revizijske službe. |
|
52. člen |
Sredstva za delo nadzornega odbora se zagotavljajo
v občinskem proračunu v posebni proračunski postavki, na podlagi letnega
programa dela in finančnega načrta nadzornega odbora. Za porabo sredstev
župan določi skrbnika. |
|
53. člen |
Predsednik in člani nadzornega odbora imajo
pravico do plačila za opravljanje dela v skladu s Pravilnikom o plačah
občinskih funkcionarjev in nagradah članov delovnih teles občinskega
sveta ter članov drugih občinskih organov ter o povračilih stroškov, ki
ga je sprejel občinski svet. |
Izvedencu in drugim strokovnjakom pripada plačilo,
ki se določi v pogodbi o delu ali avtorski pogodbi, ki jo sklene župan.
Za delo izvedenca se plačilo določi na podlagi pravilnika o tarifi za
sodne izvedence. |
|
54. člen |
Podrobneje uredi nadzorni odbor svoje delo s
poslovnikom, ki ga sprejme z večino glasov svojih članov. |
|
5.1 Uprava občine |
(v nadaljnjem besedilu: občinska uprava) |
|
55. člen |
Notranjo organizacijo in delovno področje občinske
uprave določi občinski svet na predlog župana z odlokom. |
Sistemizacijo delovnih mest v občinski upravi na
predlog direktorja občinske uprave določi župan. |
|
56. člen |
Občinski svet lahko na predlog župana odloči, da
se z drugo občino ali z drugimi občinami ustanovi skupna občinska
uprava. |
Organizacija in delo skupne občinske uprave se
določi z odlokom o ustanovitvi, ki ga na skupen predlog županov
sprejmejo občinski sveti občin. |
|
57. člen |
Organi občine odločajo o pravicah in dolžnostih
posameznikov in pravnih oseb ter o njihovih pravnih koristih v upravnih
stvareh v upravnem postopku. |
Občina odloča s posamičnimi akti o upravnih
stvareh iz lastne pristojnosti in iz prenesene državne pristojnosti. |
O upravnih stvareh iz občinske pristojnosti odloča
na prvi stopnji občinska uprava, na drugi stopnji župan, če ni za
posamezne primere z Zakonom drugače določeno. |
O pritožbah zoper odločbe organa skupne občinske
uprave odloča župan občine, v katere krajevno pristojnost zadeva spada,
če Zakon ne določa drugače. |
|
58. člen |
Posamične upravne akte iz pristojnosti občinske
uprave podpisuje tajnik občine (direktor občinske uprave) po pooblastilu
župana, ki lahko vsebuje pooblastilo za pooblaščanje drugih uradnih oseb
občinske uprave, ki izpolnjujejo Zakonske pogoje za odločanje v upravnih
stvareh, za opravljanje posameznih dejanj v postopku ali za vodenje
celotnega postopka in za odločanje v upravnih stvareh. |
Osebe iz prejšnjega odstavka odločajo tudi o
upravnih stvareh iz prenesene državne pristojnosti, če ni z Zakonom
drugače določeno. |
|
59. člen |
Direktor občinske uprave skrbi in je odgovoren za
dosledno izvajanje Zakona o splošnem upravnem postopku in drugih
predpisov o upravnem postopku in zagotavlja upravno poslovanje v skladu
z uredbo vlade. |
|
60. člen |
O upravnih stvareh iz občinske izvirne
pristojnosti lahko odloča samo uradna oseba, ki je pooblaščena za
opravljanje teh zadev in ima višjo ali visoko strokovno izobrazbo in
opravljen preizkus strokovne usposobljenosti za dejanja v upravnem
postopku v skladu s posebnim Zakonom. Ob teh pogojih lahko na prvi
stopnji v enostavnih upravnih stvareh odloča tudi uradna oseba, ki ima
srednjo strokovno izobrazbo. |
|
61. člen |
O pritožbah zoper posamične akte iz izvirne
pristojnosti občinske uprave odloča župan. Zoper odločitev župana je
dopusten upravni spor. |
O pritožbah zoper posamične akte, ki jih v zadevah
iz državne pristojnosti na prvi stopnji izdaja občinska uprava, odloča
državni organ, določen z Zakonom. |
|
62. člen |
O izločitvi predstojnika organa občinske uprave
ali zaposlenega v občinski upravi odloča tajnik občine, ki v primeru
izločitve predstojnika občinske uprave o stvari tudi odloči, če je
predstojnik pooblaščen za odločanje v upravnih stvareh. |
O izločitvi tajnika občine ali župana odloča
občinski svet, ki v primeru izločitve o stvari tudi odloči. |
|
6. Pravobranilstvo občine |
(v nadaljnjem besedilu: občinsko pravobranilstvo) |
|
63. člen |
Občina ima lahko občinsko pravobranilstvo, ki pred
sodišči in drugimi državnimi organi zastopa občino, občinske organe in
ožje dele občine. |
Po pooblastilu lahko občinsko pravobranilstvo
zastopa tudi druge pravne osebe, ki so jih ustanovile občine. |
Občinsko pravobranilstvo se ustanovi z odlokom, v
katerem občinski svet določi njegovo delovno področje oziroma
pooblastila. Za občinsko pravobranilstvo se smiselno uporabljajo določbe
Zakona, ki ureja državno pravobranilstvo. |
Občina lahko skupaj s še eno ali več občinami
ustanovi skupni organ občinskega pravobranilstva. |
|
7. Drugi organi občine |
|
64. člen |
Organizacijo, delovno področje ter sestavo
organov, ki jih mora občina imeti v skladu s posebnimi Zakoni, ki
urejajo naloge občine na posameznih področjih javne uprave, določi župan
oziroma občinski svet na podlagi Zakona s sklepom o ustanovitvi in
imenovanju članov posameznega organa. |
|
65. člen |
Občina ima poveljnika in štab civilne zaščite
občine, ki izvajata operativno strokovno vodenje civilne zaščite in
drugih sil za zaščito, reševanje in pomoč, v skladu s sprejetimi
načrti. |
Poveljnik in poverjeniki za civilno zaščito so za
svoje delo odgovorni županu. |
|
IV. OŽJI DELI OBČINE |
|
66. člen |
Zaradi zadovoljevanja posebnih skupnih potreb
občanov na območju posameznih naselij so v občini kot ožji deli občine
ustanovljene krajevne skupnosti. Krajevna skupnost Brezovica, Krajevna
skupnost Vnanje Gorice, Krajevna skupnost Notranje Gorice-Plešivica,
Krajevna skupnost Podpeč - Preserje, Krajevna skupnost Rakitna. |
Krajevne skupnosti so del občine v teritorialnem,
funkcionalnem, organizacijskem, premoženjsko-finančnem in pravnem
smislu. |
Pobudo za ustanovitev nove krajevne skupnosti,
njeno ukinitev ali spremembo njenega območja lahko da zbor občanov
ožjega dela občine ali 10 odstotkov volivcev s tega območja po postopku
in na način, ki je določen s tem Statutom za ljudsko iniciativo. |
Krajevne skupnosti ustanovi, ukine ali spremeni
njihovo območje občinski svet s Statutom po poprej ugotovljeni volji
prebivalcev o imenu in območju skupnosti. Volja prebivalcev se ugotovi
na zborih občanov, ki jih skliče župan za območje, na katerem naj bi se
ustanovila skupnost. |
|
67. člen |
Krajevne skupnosti sodelujejo pri opravljanju
javnih zadev v občini, in sicer: |
– dajejo predloge in sodelujejo pri pripravi
razvojnih programov občine na področju javne infrastrukture na svojem
območju ter sodelujejo pri izvajanju komunalnih investicij in investicij
v javno razsvetljavo na njihovem območju in sodelujejo pri nadzoru nad
opravljenimi deli, |
– sodelujejo pri pripravi programov oskrbe s pitno
vodo in zaščiti virov pitne vode, sodelujejo pri pridobivanju soglasij
lastnikov zemljišč za dela s področja gospodarskih javnih služb, |
– dajejo predloge za sanacijo divjih odlagališč
komunalnih odpadkov in sodelujejo pri njihovi sanaciji, |
– dajejo predloge za ureditev in olepševanje kraja
(ocvetličenja, ureditev in vzdrževanje sprehajalnih poti ipd.) in pri
tem sodelujejo, |
– dajejo pobude za dodatno prometno ureditev
(prometna signalizacija, ureditev dovozov in izvozov, omejevanje
hitrosti ipd.) in pri tem sodeluje, |
– predlagajo programe javnih del, |
– sodelujejo in dajejo mnenja pri javnih
razgrnitvah prostorskih, planskih in izvedbenih aktov, ki obravnavajo
območje njihove skupnosti, |
– oblikujejo pobude za spremembo prostorskih,
planskih in izvedbenih aktov ter jih posredujejo pristojnemu organu
občine, |
– dajejo mnenja in sodeluje pri spremembah
namembnosti kmetijskega prostora v druge namene, predvidenih gradenj
večjih proizvodnih in drugih objektov v skupnosti, za posege v kmetijski
prostor (agromelioracije, komasacije), pri katerih bi prišlo do
spremembe režima vodnih virov, |
– seznanjajo pristojni organ občine s problemi in
potrebami prebivalcev skupnosti na področju urejanja prostora in varstva
okolja, |
– sodelujejo pri organizaciji kulturnih, športnih
in drugih prireditev, |
– spremljajo nevarnosti na svojem območju in o tem
obveščajo štab za civilno zaščito ter po potrebi prebivalstvo in
sodelujejo pri ostalih nalogah s področja zaščite in reševanja, |
– dajejo soglasja k odločitvam o razpolaganju in
upravljanju s premoženjem občine, ki je skupnostim dano na uporabo za
opravljanje njihovih nalog. |
|
68. člen |
(1) Krajevne skupnosti opravljajo naloge iz
pristojnosti občine, ki se pretežno nanašajo na prebivalce skupnosti.
Krajevne skupnosti občine Brezovica praviloma samostojno: |
– skrbijo za urejenost pokopališč in organizirajo
pogrebno službo na krajevno običajni način, če z odlokom občine ni
drugače določeno, |
– skrbijo za pluženje in odvoz snega, |
– skrbijo za vzdrževanje krajevnih cest, |
– skrbijo za vaške vodovode, |
– v skladu z Zakonom o gostinstvu dajejo mnenje v
zvezi z obratovalnim časom gostinskih obratov, |
– upravljajo z lastnim premoženjem ali s
premoženjem občine, ki jim je dano v uporabo, |
– pripravljajo in izvajajo projekte v okviru
celostnega razvoja podeželja in obnove vasi na svojem območju, |
– pospešujejo kulturne, športne in druge društvene
dejavnosti na svojem območju ter organizirajo kulturne, športne in druge
prireditve oziroma nudijo pomoč pri takih prireditvah, kadar je
organizator občina. |
(2) Podrobneje se naloge krajevnih skupnosti
opredelijo z odlokom. |
|
69. člen |
(1) Krajevna skupnost je pravna oseba javnega
prava v okviru nalog, ki jih opravlja samostojno, v skladu s tem
Statutom. Krajevna skupnost ne more biti delodajalec. |
(2) Skupnost iz prejšnjega odstavka nastopa v
pravnem prometu v svojem imenu in za svoj račun. Pravni posli, ki jih
sklene krajevna skupnost, so veljavni le ob soglasju župana, razen, če
je z veljavnim odlokom o proračunu za posamezne posle drugače določeno. |
(3) Krajevna skupnost odgovarja za svoje
obveznosti z vsem svojim premoženjem in sredstvi, s katerimi razpolaga.
Občina odgovarja za obveznosti krajevne skupnosti subsidiarno. |
|
70. člen |
»Krajevne skupnosti imajo lastno premoženje, ki ga
sestavljajo nepremičnine, premičnine, denarna sredstva in pravice. |
Krajevna skupnost mora s svojim premoženjem
gospodariti kot dober gospodar. Za razpolaganje s premoženjem skupnosti
se smiselno uporabljajo določbe Zakona, ki urejajo razpolaganje s
premoženjem občine ter določbe tega Statuta. |
Če krajevna skupnost preneha obstajati ali če ji
preneha pravna subjektiviteta, preidejo vse njene pravice in obveznosti
na občino.« |
|
71. člen |
»Delovanje krajevnih skupnosti se financira iz
občinskega proračuna, s prostovoljnimi prispevki fizičnih in pravnih
oseb, s plačili za storitve, s samoprispevkom in s prihodki od
premoženja ožjega dela občine. |
Kriteriji in merila za financiranje nalog in
delovanja krajevnih skupnosti iz proračuna občine se določijo z
odlokom. |
Krajevne skupnosti se ne smejo zadolževati. |
Prihodki in odhodki krajevnih skupnosti morajo
biti zajeti v finančnih načrtih, ki jih za posamezno proračunsko leto
oblikujejo in občinskemu svetu predlagajo njihovi sveti. Finančne
načrte, ki so kot sestavni del občinskega proračuna njegova priloga,
sprejme na predlog župana občinski svet. |
Občina ne prevzema finančnih obveznosti krajevnih
skupnosti, ki niso zajeti v proračunu občine. |
Za izvrševanje finančnega načrta krajevne
skupnosti je odgovoren predsednik sveta. |
Krajevne skupnosti imajo lahko svoje žiro račune.
Sklep o posebnem žiro računu skupnosti izda župan. |
Za izvrševanje finančnih načrtov krajevnih
skupnosti se uporabljajo določbe predpisov, ki urejajo financiranje
javne porabe in določbe odloka o proračunu občine. |
Nadzor nad finančnim poslovanjem krajevne
skupnosti opravlja nadzorni odbor občine.« |
|
72. člen |
Organ krajevne skupnosti je svet, ki ga izvolijo
krajani s stalnim prebivališčem na območju krajevne skupnosti. Način
izvolitve članov sveta določa Zakon. |
Volitve v svet krajevne skupnosti razpiše župan. |
Število članov sveta določi občinski svet z
odlokom, s katerim določi volilne enote za volitve v svet krajevne
skupnosti. |
Mandat članov sveta krajevne skupnosti se začne in
konča istočasno kot mandat članov občinskega sveta. |
Funkcija člana sveta je nezdružljiva s funkcijo
župana, s članstvom v nadzornem odboru občine ter z delom v občinski
upravi. Določbe Zakona in tega Statuta, ki urejajo predčasno prenehanje
mandata članu občinskega sveta, se smiselno uporabljajo tudi za
prenehanje mandata člana sveta ožjega dela občine. |
Funkcija člana sveta je častna. |
|
73. člen |
Prvo sejo sveta krajevne skupnosti skliče župan
najkasneje dvajset dni po izvolitvi članov sveta krajevne skupnosti.
Svet je konstituiran, ko so potrjeni mandati več kot polovici njegovih
članov. Svet krajevne skupnosti ima predsednika, ki ga izmed sebe
izvolijo člani sveta. |
Predsednik sveta krajevne skupnosti predstavlja
skupnost, sklicuje in vodi seje sveta, predstavlja svet krajevne
skupnosti. Opravlja tudi druge naloge, ki mu jih določi svet krajevne
skupnosti. Pravni posli, ki jih kot zastopnik krajevne skupnosti sklene
predsednik njenega sveta, katerih vrednost presega 100 000 tolarjev, so
veljavni le ob pisnem soglasju župana. |
Svet na predlog predsednika izvoli podpredsednika.
Podpredsednik sveta nadomešča predsednika in opravlja naloge, ki mu jih
določi predsednik. |
Svet krajevne skupnosti dela ter sprejema svoje
odločitve na seji, na kateri je navzočih večina članov, z večino glasov
navzočih članov. |
Župan ima pravico biti navzoč na seji sveta
krajevne skupnosti in razpravljati, vendar pa nima pravice glasovati. |
Predsednik sveta skliče svet krajevne skupnosti
najmanj štirikrat na leto oziroma večkrat v primeru, da je to potrebno.
Predsednik mora sklicati svet krajevne skupnosti, če to zahteva župan
ali najmanj polovica članov sveta. |
Za delovanje sveta krajevne skupnosti se smiselno
uporablja poslovnik občinskega sveta. |
|
74. člen |
Svet krajevne skupnosti izvršuje naloge, ki so v
skladu s tem Statutom naloge krajevne skupnosti. Svet tudi: |
– obravnava vprašanja iz občinske pristojnosti, ki
se nanašajo na območje krajevne skupnosti in njeno prebivalstvo ter
oblikuje svoja stališča in mnenja, |
– daje pobude in predloge za sprejem odlokov in
drugih splošnih aktov občine, |
– daje mnenja občinskemu svetu, k načrtovani
izgradnji infrastrukture, prodaji nepremičnine, ki jih uporablja
krajevna skupnost ipd., |
– sprejema odločitve o uporabi sredstev skupnosti
in razpolaganju ter gospodarjenju s premoženjem skupnosti. |
Stališča, mnenja, pobude in predlogi sveta
krajevne skupnosti niso pogoj za izvrševanje nalog občine, za katere so
pristojni občinski svet, župan ali občinska uprava in jih ne zavezujejo,
razen če ni s tem Statutom ali odlokom drugače določeno. |
Svet krajevne skupnosti lahko za obravnavo
posameznih vprašanj sklicuje zbore krajanov krajevne skupnosti. Za sklic
in izvedbo zbora krajanov se smiselno uporabljajo določbe tega Statuta,
s katerimi je urejen zbor občanov. |
Odločitve sveta skupnosti o uporabi sredstev in
razpolaganju ter gospodarjenju s premoženjem skupnosti so veljavne, ko
da nanje soglasje občinski svet. |
Odločitve sveta krajevne skupnosti izvršuje župan
in občinska uprava. |
|
75. člen |
Zaradi obravnave določenih skupnih vprašanj in
nalog ter za obravnavo zadev iz občinske pristojnosti lahko župan
oblikuje svet predsednikov svetov krajevnih skupnosti kot svoj
posvetovalni organ. |
|
76. člen |
Za delovanje in opravljanje nalog krajevnih
skupnosti se zagotovijo sredstva v proračunu občine. |
Za uresničevanje posebnih skupnih potreb in
interesov prebivalcev krajevnih skupnosti lahko krajevna skupnost
pridobiva sredstva iz prostovoljnih prispevkov njihovih prebivalcev,
podjetij, zavodov in drugih organizacij ter samoprispevkom. Tako
pridobljena sredstva je krajevna skupnost dolžna posebej evidentirati in
porabiti v skladu z njihovim namenom. |
Prostore, opremo in materialna sredstva, ki jih
potrebujejo za svoje delovanje sveti krajevnih skupnosti, zagotovi in z
njimi upravlja občina. |
Izvajanje strokovnih nalog in administrativnih
opravil za potrebe krajevnih skupnosti in njihovih svetov zagotavlja
občinska uprava. |
|
77. člen |
Občinski svet lahko na predlog župana, nadzornega
odbora občine, četrtine članov sveta krajevne skupnosti ali zbora
občanov krajevne skupnosti razpusti svet krajevne skupnosti in razpiše
predčasne volitve: |
– če se po najmanj trikratnem sklicu ne sestane, |
– če ne izvršuje nalog, ki so mu v skladu s tem
Statutom zaupane oziroma jih izvršuje v nasprotju z Zakonom, predpisi in
splošnimi akti občine, |
– če se ugotovi, da očitno neZakonito razpolaga s
sredstvi občanov ali če se sredstva, ki so skupnosti dodeljena iz
občinskega proračuna uporabljajo nenamensko. |
Občinski svet lahko s spremembo Statuta tudi ukine
krajevno skupnost, če ugotovi, da svet krajevne skupnosti ne opravlja
svojih nalog, da ni kandidatov za člane sveta oziroma da občani na
njenem območju nimajo interesa za opravljanje nalog krajevne skupnosti v
skladu s tem Statutom. |
|
V. NEPOSREDNO SODELOVANJE OBČANK IN OIBČANOV PRI
ODLOČANJU V OBČINI |
|
78. člen |
Oblike neposrednega sodelovanja občanov pri
odločanju v občini so: zbor občanov, referendum in ljudska iniciativa. |
|
1. Zbor občanov |
|
79. člen |
Občani na zboru občanov: |
– obravnavajo pobude in predloge za spremembo
območja občine, njenega imena ali sedeža ter dajejo pobude v zvezi s tem
in oblikujejo mnenja, |
– obravnavajo predloge in pobude za sodelovanje in
povezovanje z drugimi občinami v širše samoupravne lokalne skupnosti, |
– obravnavajo pobude in predloge za ustanovitev
ali ukinitev ožjih delov občine oziroma za spremembo njihovih območij, |
– predlagajo, obravnavajo in oblikujejo stališča o
spremembah območij naselij, imen naselij ter imen ulic, |
– opravljajo naloge zborov volivcev v skladu z
Zakonom, |
– dajejo predloge občinskim organom v zvezi z
pripravo programov razvoja občine, gospodarjenja s prostorom ter
varovanja življenjskega okolja, |
– oblikujejo stališča v zvezi z večjimi posegi v
prostor, kot so gradnja avtocest, energetskih objektov, odlagališč
odpadkov in nevarnih stvari, |
– obravnavajo in oblikujejo mnenja, stališča ter
odločajo o zadevah, za katere je tako določeno z Zakonom, s tem Statutom
ali odlokom občine ter o zadevah, za katere tako sklene občinski svet
ali župan. |
Odločitve, predloge, pobude, stališča in mnenja
zbora občanov so občinski organi, v katerih pristojnost posamezna zadeva
spada, dolžni obravnavati in pri izvajanju svojih nalog upoštevati. Če
pristojni občinski organ meni, da predlogov, pobud, stališč, mnenj in
odločitev zbora občanov ni mogoče upoštevati, je občanom dolžan na
primeren način in v primernem roku svoje mnenje predstaviti in
utemeljiti. |
|
80. člen |
Zbor občanov se lahko skliče za vso občino, za eno
ali več krajevnih skupnosti, za posamezno naselje ali zaselek. |
Zbor občanov skliče župan na lastno pobudo ali na
pobudo občinskega sveta ali sveta krajevne skupnosti. |
Župan mora sklicati zbor občanov za vso občino na
zahtevo najmanj 5 odstotkov volivcev v občini, zbor občanov v krajevni
skupnosti pa na zahtevo najmanj 5 odstotkov volivcev v tej skupnosti. |
Zahteva volivcev za sklic zbora občanov mora
vsebovati pisno obrazložen predlog zadeve, ki naj jo zbor obravnava.
Zahtevi je treba priložiti seznam volivcev, ki so zahtevo podprli.
Seznam mora vsebovati ime in priimek volivca, datum rojstva in naslov
stalnega prebivališča ter njihove podpise. Župan lahko zahtevo s sklepom
zavrne, če ugotovi, da zahteve ni podprlo zadostno število volivcev.
Slep z obrazložitvijo se vroči pobudniku zahteve ali prvemu podpisanemu
volivcu na seznamu. Župan skliče zbor občanov najkasneje v tridesetih
dneh po prejemu pravilno vložene zahteve. |
|
81. člen |
Sklic zbora občanov mora vsebovati območje, za
katerega se sklicuje zbor občanov, kraj in čas zbora občanov ter predlog
dnevnega reda. |
Sklic zbora občanov je treba objaviti na krajevno
običajen način. |
|
82. člen |
Zbor občanov vodi župan ali od njega pooblaščeni
podžupan. Župan lahko zboru občanov predlaga imenovanje predsedstva
zbora, ki naj zbor vodi. |
Zbor občanov veljavno sprejema svoje odločitve,
predloge, pobude, stališča in mnenja, če na zboru sodeluje najmanj pet
odstotkov volivcev z območja občine, za katero je zbor sklican.
Odločitev zbora občanov je sprejeta, če zanjo glasuje najmanj polovica
volivcev, ki sodelujejo na zboru. |
Delavec občinske uprave, ki ga določi tajnik
občine, ugotovi sklepčnost zbora občanov, koliko volivcev je glasovalo
za njegove odločitve ter vodi zapisnik o odločitvah zbora. Z zapisnikom
zbora občanov tajnik občine seznani občinski svet in župana ter ga na
krajevno običajen način objavi. |
|
2. Referendum o splošnem aktu občine |
|
83. člen |
Občani lahko odločajo na referendumu o vprašanjih,
ki so vsebina splošnih aktov občine, ki jih sprejema občinski svet,
razen o proračunu in zaključnem računu občine ter o splošnih aktih, s
katerimi se v skladu z Zakonom predpisujejo občinski davki in druge
dajatve. |
Občinski svet lahko o splošnem aktu iz prejšnjega
odstavka razpiše referendum na predlog župana ali člana občinskega
sveta. |
Občinski svet mora razpisati referendum, če to
zahteva najmanj pet odstotkov volivcev v občini in če tako določa Zakon
ali Statut občine. |
|
84. člen |
Predlog za razpis referenduma lahko vloži župan
ali član občinskega sveta najkasneje v petnajstih dneh po sprejemu
splošnega akta občine. |
Najkasneje v petnajstih dneh po sprejemu splošnega
akta občine je treba občinski svet pisno seznaniti s pobudo volivcem za
vložitev zahteve za razpis referenduma. |
Če je vložen predlog za razpis referenduma ali je
dana pobuda volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma, župan
zadrži objavo splošnega akta do odločitve o predlogu ali pobudi oziroma
do odločitve na referendumu. |
|
85. člen |
Referendum se opravi kot naknadni referendum, na
katerem občani potrdijo ali zavrnejo sprejeti splošni akt občine ali
njegove posamezne določbe. |
Če je splošni akt občine ali njegove posamezne
določbe na referendumu potrjen, ga mora župan objaviti skupaj z objavo
izida referenduma. |
Če je splošni akt občine ali njegove posamezne
določbe zavrnjen, se splošni akt ne objavi, dokler se ob upoštevanju
volje volivcev ne spremeni. |
Odločitev volivcev na referendumu, s katero je bil
splošni akt občine zavrnjen ali so bile zavrnjene njegove posamezne
določbe, zavezuje občinski svet, ki je splošni akt, o katerem je bil
izveden referendum, sprejel, do konca njegovega mandata. |
|
86. člen |
Pobuda volivcem za vložitev zahteve za razpis
referenduma o splošnem aktu občine ali njegovih posameznih določbah mora
vsebovati že oblikovano zahtevo za razpis referenduma. Zahteva mora
vsebovati jasno izraženo vprašanje, ki naj bo predmet referenduma, in
obrazložitev. |
Pobudo volivcem za vložitev zahteve za razpis
referenduma lahko da vsak volivec, politična stranka v občini ali svet
ožjega dela občine. Pobuda mora biti podprta s podpisi najmanj stotih
volivcev v občini. Podporo pobudi dajo volivci na seznamu, ki vsebuje
osebne podatke podpisnikov: ime in priimek, datum rojstva, naslov
stalnega prebivališča. |
Pobudnik o pobudi volivcem za vložitev zahteve za
razpis referenduma pisno seznani občinski svet in pobudo predloži
županu. |
Če župan meni, da pobuda z zahtevo ni oblikovana v
skladu s prvim odstavkom tega člena ali je v nasprotju z Zakonom in s
Statutom občine, o tem v osmih dneh po prejemu pobude obvesti pobudnika
in ga pozove, da ugotovljeno neskladnost odpravi v osmih dneh. Če
pobudnik tega ne stori, se šteje, da pobuda ni bila vložena. Župan o tem
nemudoma obvesti pobudnika in občinski svet. |
Pobudnik lahko v osmih dneh po prejemu obvestila
iz predhodnega odstavka zahteva, naj odločitev župana preizkusi upravno
sodišče. |
|
87. člen |
Volivci dajejo podporo zahtevi za razpis
referenduma z osebnim podpisovanjem. |
Župan določi obrazec za podporo z osebnim
podpisovanjem, ki vsebuje jasno izraženo zahtevo za razpis referenduma,
in rok za zbiranje podpisov. |
Osebno podpisovanje se izvaja pred državnim
organom, pristojnim za vodenje evidence volilne pravice. |
Šteje se, da je zahteva za razpis referenduma
vložena, če jo je v določenem roku podprlo s svojim podpisom zadostno
število volivcev. |
|
88. člen |
Občinski svet razpiše referendum v petnajstih dneh
po sprejemu odločitve o predlogu župana ali občinskega svetnika za
razpis referenduma oziroma v petnajstih dneh od vložitve zahteve
volivcev za razpis referenduma v skladu s četrtim odstavkom prejšnjega
člena, razen če v skladu z Zakonom zahteva ustavno sodno presojo take
zahteve. |
Referendum se izvede najprej trideset in
najkasneje petinštirideset dni od dne razpisa, v nedeljo ali drug dela
prost dan. |
Z aktom o razpisu referenduma določi občinski svet
vrsto referenduma, splošni akt, o katerem se bo odločalo oziroma njegove
določbe, o katerih se bo odločalo, besedilo referendumskega vprašanja, o
katerem se bo odločalo na referendumu tako, da se bo obkrožilo “ZA”
oziroma “PROTI”, dan razpisa in dan glasovanja. |
Akt o razpisu referenduma se objavi na način, ki
je s tem Statutom določen za objavo splošnih aktov občine. |
Petnajst dni pred dnem glasovanja objavi občinska
volilna komisija akt o razpisu referenduma v javnih občilih. |
|
89. člen |
Pravico glasovati na referendumu imajo vsi občani,
ki imajo pravico voliti člane občinskega sveta. |
Odločitev na referendumu je sprejeta, če zanjo
glasuje večina volivcev, ki so glasovali. |
|
90. člen |
Postopek za izvedbo referenduma vodijo organi, ki
vodijo lokalne volitve. O ugovoru zaradi nepravilnosti pri delu
volilnega odbora odloča občinska volilna komisija. |
Glede glasovanja na referendumu in drugih
vprašanjih izvedbe referenduma veljajo določbe Zakona, ki urejajo
referendum in ljudsko iniciativo ter lokalne volitve, v kolikor ni s tem
Statutom v skladu z Zakonom o lokalni samoupravi posamezno vprašanje
drugače urejeno. |
Poročilo o izidu glasovanja na referendumu pošlje
občinska volilna komisija občinskemu svetu ter ga objavi na način, ki je
v Statutu občine določen za objavo splošnih aktov občine. |
|
3. Svetovalni referendum |
|
91. člen |
Občinski svet lahko pred odločanjem o posameznih
vprašanjih iz svoje pristojnosti razpiše svetovalni referendum. |
Svetovalni referendum se razpiše za vso občino ali
za njen del. |
Svetovalni referendum se izvede v skladu z
določbami tega Statuta, ki urejajo referendum o splošnem aktu občine. |
Odločitev volivcev na svetovalnem referendumu ne
zavezuje občinskih organov. |
|
4. Drugi referendumi |
|
92. člen |
Občani lahko odločajo na referendumu o
samoprispevkih in tudi o drugih vprašanjih, če tako določa Zakon. |
Referendum iz prejšnjega odstavka se opravi v
skladu z določbami tega Statuta, če z Zakonom, ki določa in ureja
referendum, ni drugače določeno. |
|
5. Ljudska iniciativa |
|
93. člen |
Najmanj pet odstotkov volivcev v občini lahko
zahteva izdajo ali razveljavitev splošnega akta ali druge odločitve iz
pristojnosti občinskega sveta oziroma drugih občinskih organov. |
Glede pobude volivcem za vložitev zahteve iz
prejšnjega odstavka in postopka s pobudo se primerno uporabljajo določbe
Zakona in tega Statuta, s katerimi je urejen referendum o splošnem aktu
občine. |
Če se zahteva nanaša na razveljavitev splošnega
akta občine ali drugo odločitev občinskega sveta, mora občinski svet
obravnavo zahteve uvrstiti na prvo naslednjo sejo, o njej pa odločiti
najkasneje v treh mesecih od dne pravilno vložene zahteve. |
Če se zahteva nanaša na odločitve drugih občinskih
organov, morajo ti o njej odločiti najkasneje v enem mesecu od dne
pravilno vložene zahteve. |
|
94. člen |
Sredstva za neposredno sodelovanje občanov pri
odločanju v občini na zborih občanov in referendumih ter njihovo izvedbo
se zagotovijo v občinskem proračunu. |
|
VI. OBČINSKE JAVNE SLUŽBE |
|
95. člen |
Občina zagotavlja opravljanje javnih služb, ki jih
sama določi, in javnih služb, za katere je tako določeno z Zakonom. |
Opravljanje javnih služb zagotavlja občina: |
– neposredno v okviru občinske uprave, |
– z ustanavljanjem javnih zavodov in javnih
podjetij, |
– z dajanjem koncesij, |
– z vlaganjem lastnega kapitala v dejavnost oseb
zasebnega prava. |
|
96. člen |
Na področju družbenih dejavnosti zagotavlja občina
javne službe za izvajanje naslednjih dejavnosti: |
– osnovnošolsko izobraževanje, |
– predšolska vzgoja in varstvo otrok, |
– osnovno zdravstvo in lekarna, |
– osebna pomoč družini in |
– knjižničarstvo. |
Občina lahko ustanovi javne službe tudi na drugih
področjih, zlasti na področju glasbene vzgoje, izobraževanja odraslih,
kulture, športa in drugih dejavnosti s katerimi se zagotavljajo javne
potrebe. |
|
97. člen |
Občina lahko zaradi gospodarnega in
učinkovitejšega zagotavljanja javnih služb ustanovi javno službo skupaj
z drugimi občinami. |
|
98. člen |
Na področju gospodarskih javnih služb občina
zagotavlja: |
– oskrbo s pitno vodo, |
– odvajanje in čiščenje komunalne in padavinske
odpadne vode, |
– zbiranje in prevoz komunalnih odpadkov, |
– odlaganje ostankov predelave ali odstranjevanja
komunalnih odpadkov, |
– urejanje in čiščenje javnih površin, |
– urejanje javnih poti, površin za ceste in
zelenih površin, |
– vzdrževanje občinskih javnih cest |
– in na drugih področjih, če tako določa Zakon. |
|
99. člen |
Občina lahko določi kot gospodarsko javno službo
tudi druge dejavnosti, ki so pogoj za izvrševanje nalog iz njene
pristojnosti ali so takšne dejavnosti pogoj za izvrševanje gospodarskih,
socialnih ali ekoloških funkcij občine. |
|
100. člen |
Pravne osebe javnega prava, ki izvajajo občinske
javne službe, ustanavlja občina z odlokom ob upoštevanju pogojev,
določenih z Zakonom. |
|
101. člen |
Občina lahko zaradi gospodarnega in učinkovitega
zagotavljanja dejavnosti gospodarskih javnih služb ustanovi v okviru
zaokroženih oskrbovalnih sistemov skupaj z drugimi občinami skupno
pravno osebo javnega prava za izvajanje občinskih javnih služb. |
|
102. člen |
Za izvrševanje ustanoviteljskih pravic v javnih
službah, ki so ustanovljene za območje dveh ali več občin, občinski
sveti občin ustanoviteljic ustanovijo skupni organ, ki ga sestavljajo
župani občin ustanoviteljic. |
V aktu o ustanovitvi skupnega organa se določijo
njegove naloge, organizacija dela in način sprejemanja odločitev, način
financiranja in delitve stroškov za delo skupnega organa. |
|
103. člen |
Občina mora zagotoviti izvajanje tistih javnih
služb, ki so po Zakonu obvezne. |
|
VII. PREMOŽENJE IN FINANCIRANJE OBČINE |
|
104. člen |
Premoženje občine sestavljajo nepremične in
premične stvari v lasti občine, denarna sredstva in pravice. |
Občina mora s premoženjem gospodariti kot dober
gospodar. |
Za odločanje o odtujitvi in pridobitvi premoženja
občine je pristojen občinski svet. Občinski svet na predlog župana
sprejme letni program prodaje občinskega finančnega in stvarnega
premoženja ter letni program nabav in gradenj. Sprejeti letni program
prodaje izvršuje župan. |
Odprodaja ali zamenjava nepremičnin in premičnin v
lasti občine se izvede po postopku in na način, ki ga določa Zakon in
predpisi, ki veljajo za odprodajo in zamenjavo državnega premoženja. |
Za neodplačno pridobitev premoženja je treba
predhodno pridobiti soglasje občinskega sveta, če bi takšno premoženje
povzročilo večje stroške ali če je pridobitev povezana s pogoji, ki
pomenijo obveznost občine. |
|
105. člen |
Občina pridobiva prihodke iz lastnih virov,
davkov, taks, pristojbin in drugih dajatev v skladu z Zakonom. |
Občina je pod pogoji, določenimi z Zakonom
upravičena do sredstev finančne izravnave in drugih sredstev
sofinanciranja iz državnega proračuna. |
|
106. člen |
Prihodki in drugi prejemki ter odhodki in drugi
izdatki občine so zajeti v proračunu občine, ki ga sprejme občinski svet
po postopku, določenem v poslovniku občinskega sveta. |
Občinski svet mora sprejeti proračun občine v
roku, ki omogoča njegovo uveljavitev s 1. januarjem leta, za katerega se
sprejema. |
Za pripravo in predložitev proračuna občine
občinskemu svetu v sprejem v skladu z Zakonom je odgovoren župan. |
Predlogi za povečanje izdatkov proračuna morajo
vsebovati predlog za povečanje prejemkov proračuna ali za zmanjšanje
drugih izdatkov v isti višini, pri čemer povečani izdatki ne smejo biti
v breme proračunske rezerve, splošne proračunske rezervacije ali v breme
dodatnega zadolževanja. |
|
107. člen |
Proračun občine sestavljajo splošni del, posebni
del in načrt razvojnih programov. |
Splošni del proračuna sestavljajo skupna bilanca
prihodkov in odhodkov, račun finančnih terjatev in naložb ter račun
financiranja. |
Posebni del proračuna sestavljajo finančni načrti
neposrednih uporabnikov proračuna občine. |
Načrt razvojnih programov sestavljajo letni načrti
razvojnih programov neposrednih uporabnikov proračuna občine, ki so
opredeljeni z dokumenti dolgoročnega načrtovanja. |
|
108. člen |
Za izvrševanje proračuna je odgovoren župan. |
V okviru izvrševanja proračuna ima župan
pooblastila, določena z Zakonom, predpisi, izdanimi na podlagi Zakona,
odlokom o proračunu občine ali drugim splošnim aktom občine. |
Župan mora zagotoviti izvajanje nalog notranjega
finančnega nadzora v skladu z Zakonom in predpisom ministra,pristojnega
za finance, izdanim na podlagi Zakona. |
Župan je odredbodajalec za sredstva proračuna. Za
izvrševanje proračuna občine lahko župan pooblasti podžupana in
posamezne delavce občinske uprave. |
Župan poroča občinskemu svetu o izvrševanju
proračuna v mesecu juliju. Poročilo mora vsebovati podatke in
informacije, določene z Zakonom. |
|
109. člen |
Proračun občine se sprejme skupaj z odlokom o
proračunu občine. Rebalans proračuna pa skupaj z odlokom o spremembi
proračuna. |
Odlok o proračunu občine določa ukrepe za
zagotavljanje likvidnosti proračuna, prerazporejanje sredstev, začasno
zadržanje izvrševanja proračuna, ukrepe za zagotavljanje proračunskega
ravnovesja ter druge ukrepe in posebna pooblastila za izvrševanje
proračuna. |
V odloku o proračunu se določi obseg zadolževanja
proračuna in obseg predvidenih poroštev ter drugi elementi, ki jih
določa Zakon. |
Rebalans proračuna predlaga župan, če se med
izvajanjem ne more uravnovesiti proračuna občine. |
|
110. člen |
Če proračun občine ni sprejet pred začetkom leta,
na katero se nanaša, se financiranje občine začasno nadaljuje na podlagi
zadnjega sprejetega proračuna in za iste namene. |
Župan sprejme sklep o začasnem financiranju v
skladu z Zakonom. Sklep velja največ tri mesece in se lahko na županov
predlog s sklepom občinskega sveta podaljša še za tri mesece. |
|
111. člen |
Sredstva proračuna občine se smejo uporabljati, če
so izpolnjeni vsi z Zakonom ali drugim aktom določeni pogoji, le za
namene in v višini, določeni s proračunom. |
|
112. člen |
Proračunskih sredstev ni mogoče prerazporejati,
razen pod pogoji in na način, določen z Zakonom ali odlokom o proračunu
občine. |
Če po sprejemu proračuna nastanejo nove obveznosti
proračuna zaradi spremenjenih določb Zakona ali drugega predpisa, določi
župan obseg izdatkov in odpre nov konto za ta namen. |
Če se med letom spremeni delovno področje
proračunskega uporabnika, župan sorazmerno poveča ali zmanjša obseg
sredstev za njegovo delo oziroma, če se uporabnik ukine in njegovega
dela ne prevzame drug uporabnik proračuna, na katerega se sredstva
prerazporedijo, prenese sredstva v proračunsko rezervo. |
Župan mora o izvršenih prerazporeditvah poročati
občinskemu svetu v mesecu juliju. |
|
113. člen |
Po preteku leta, za katero je bil sprejet
proračun, pripravi župan predlog zaključnega računa proračuna in ga
predloži občinskemu svetu v sprejem. |
O sprejetju zaključnega računa proračuna obvesti
župan ministrstvo, pristojno za finance, v 30 dneh po sprejemu. |
|
114. člen |
Občina se lahko dolgoročno zadolži za investicije,
ki jih sprejme občinski svet, v skladu s pogoji, določenimi z Zakonom. |
|
115. člen |
Javna podjetja in javni zavodi, katerih
ustanoviteljica je občina, se smejo zadolževati le s soglasjem občine.O
soglasju odloča župan. |
O poroštvih za izpolnitev obveznosti javnih
podjetij in javnih zavodov, katerih ustanoviteljica je občina, odloča na
predlog župana občinski svet. |
|
116. člen |
Finančno poslovanje občine izvršuje knjigovodska
služba občine, občina pa si lahko zagotovi izvrševanje knjigovodskih
opravil v ustrezni skupni službi z drugimi občinami ali pri
specializirani organizaciji. |
|
117. člen |
Finančno poslovanje občine izvršuje finančna
služba v okviru občinske uprave ali skupnega organa občinske uprave. |
Opravljanje posameznih nalog finančne službe ali
notranjega finančnega nadzora sme župan naročiti pri izvajalcu, ki
izpolnjuje pogoje strokovnosti oziroma pogoje, predpisane z Zakonom in
podZakonskimi predpisi. |
|
118. člen |
Nabavo blaga, nabavo storitev ter oddajo gradbenih
del izvaja župan občine v skladu s predpisi, ki urejajo javno naročanje. |
|
VIII. SPLOŠNI IN POSAMIČNI AKTI OBČINE |
|
1. Splošni akti občine |
|
119. člen |
Splošni akti občine so Statut, poslovnik
občinskega sveta, odloki, odredbe, pravilniki in navodila. |
Občinski svet sprejema kot splošne akte tudi
prostorske in druge načrte razvoja občine, občinski proračun in
zaključni račun, ki sta posebni vrsti splošnih aktov. |
Kadar ne odloči z drugim aktom, sprejme občinski
svet sklep, ki je lahko splošni ali posamični akt. |
Postopek za sprejem splošnih aktov občine ureja
poslovnik občinskega sveta. |
|
120. člen |
Statut je temeljni splošni akt občine, ki ga
sprejme občinski svet z dvotretjinsko večino glasov vseh članov
občinskega sveta. |
Statut se sprejme po enakem postopku, kot je
predpisan za sprejem odloka. |
|
121. člen |
S poslovnikom, ki ga sprejme občinski svet z
dvotretjinsko večino navzočih članov, se uredi organizacija in način
dela občinskega sveta ter uresničevanje pravic in dolžnosti članov
občinskega sveta. |
|
122. člen |
Z odlokom ureja občina na splošen način zadeve iz
svoje pristojnosti, ustanavlja organe občinske uprave in določa način
njihovega dela ter ustanavlja javne službe. |
Z odlokom ureja občina tudi zadeve iz prenesene
pristojnosti, kadar je tako določeno z Zakonom. |
|
123. člen |
S pravilnikom se razčlenijo posamezne določbe
Statuta ali odloka v procesu njihovega izvrševanja. |
|
124. člen |
Statut, odloki in drugi predpisi občine morajo
biti objavljeni v uradnem glasilu – Uradni list RS in začnejo veljati
petnajsti dan po objavi, če ni v njih drugače določeno. |
V uradnem glasilu se objavljajo tudi drugi akti,
za katere tako določi občinski svet. |
|
2. Posamični akti občine |
|
125. člen |
Posamični akti občine so odločbe in sklepi. |
S posamičnimi akti – sklepom ali odločbo – odloča
občina o upravnih stvareh iz lastne pristojnosti in iz prenesene državne
pristojnosti. |
|
126. člen |
O pritožbah zoper posamične akte, ki jih izdajo
organi občinske uprave v upravnem postopku, odloča na drugi stopnji
župan, če ni za posamezne primere z Zakonom drugače določeno. |
O pritožbah zoper posamične akte izdane v upravnih
stvareh iz prenesene državne pristojnosti odloča državni organ, ki ga
določi Zakon. |
O Zakonitosti dokončnih posamičnih aktov občinskih
organov odloča v upravnem sporu pristojno sodišče. |
|
IX. VARSTVO OBČINE V RAZMERJU DO DRŽAVE IN ŠIRŠIH
LOKALNIH SKUPNOSTI |
|
127. člen |
Občinski svet ali župan lahko vloži zahtevo za
presojo ustavnosti in Zakonitosti predpisov države, s katerimi se posega
v ustavni položaj in v pravice občine, oziroma če se s predpisi
pokrajine brez pooblastila oziroma soglasja občine posega v njene
pravice. |
|
128. člen |
Občinski svet ali župan lahko začneta pred
ustavnim sodiščem spor o pristojnosti, če državni zbor ali vlada s
svojimi predpisi urejata razmerja, ki so po ustavi in Zakonih v
pristojnosti občine. Enako lahko postopa, če pokrajina ali druga občina
posega v njeno pristojnost. |
|
129. člen |
Župan lahko kot stranka v upravnem sporu spodbija
konkretne upravne akte in ukrepe, s katerimi državni organi izvršujejo
oblastni nadzor. Upravni spor lahko sproži tudi če osebe javnega in
zasebnega prava z dokončnimi upravnimi akti uveljavljajo pravice na
škodo javnih koristi občine. |
|
130. člen |
Župan lahko vstopi v upravni ali sodni postopek
kot stranka ali kot stranski intervenient, če bi lahko bile v teh
postopkih oziroma če so z že izdanimi akti prizadete pravice in koristi
občine, določene z ustavo in Zakoni. |
|
131. člen |
Delovna telesa so dolžna za potrebe občinskega
sveta oblikovati mnenje glede pripravljajočih se predpisov, ki se tičejo
koristi občine in pokrajine. Na tej podlagi oblikuje občinski svet svoje
mnenje, ki ga pošlje državnemu zboru. |
|
X. NADZOR NAD ZAKONITOSTJO DELA UPRAVE |
|
132. člen |
Vsako ministrstvo na svojem področju nadzoruje
Zakonitost splošnih in posamičnih aktov, ki jih iz svoje izvirne
pristojnosti izdajajo župan, občinski svet in pooblaščeni delavci
občinske uprave. |
Ministrstvo mora zaradi opravljanja nadzorstva nad
Zakonitostjo dela organov občin zagotoviti ustrezno sodelovanje,
medsebojno obveščanje in strokovno pomoč organom občin. |
V zadevah, ki jih na organe občine prenese država,
opravljajo pristojna ministrstva tudi nadzorstvo nad primernostjo in
strokovnostjo njihovega dela. |
Pri izvajanju nadzorstva po prejšnjem odstavku
lahko pristojno ministrstvo predpiše organizacijo služb za izvajanje
nalog iz državne pristojnosti in pogoje za opravljanje nalog na teh
delovnih mestih ter daje obvezna navodila za opravljanje nalog iz
državne pristojnosti. |
|
XI. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE |
|
133. člen |
Do sprejema novih predpisov se v občini
uporabljajo predpisi, ki so jih sprejeli organi Občine Brezovica, če
niso v nasprotju z Zakonom. |
|
134. člen |
S sprejetjem tega Statuta preneha veljati Statut
Občine Brezovica, ki ga je sprejel občinski svet na seji 11. 3. 1999 in
dopolnitve z dnem 23. 11. 2000 (Uradni list RS, št. 34/99 in 115/00). |
Ta Statut začne veljati petnajsti dan po objavi v
Uradnem listu RS. |
|
Št. 05/2006 |
Brezovica, dne 9. junija 2006 |
|
Občina Brezovica |
Drago Stanovnik l. r., župan |