Na podlagi 58. in
61. člena
Zakona
o stavbnih zemljiščih (Uradni list SRS, št. 18/84, 32/85, 33/89 in
Uradni list RS, št. 24/92) v zvezi s prvo alineo 56. člena
Zakona
o stavbnih zemljiščih (Uradni list RS, št. 44/97), 22. člena Zakona
o financiranju občin (Uradni list RS, št. 80/94 in 56/98), 3. in 25.
člena
Zakona o prekrških (Uradni list SRS, št. 25/83, 42/85, 47/87 in
5/90) in 7. člena
Statuta Občine Ljutomer (Uradni list RS, št. 62/99) je Občinski svet
občine Ljutomer na 19. seji dne 13. 11. 2000 sprejel |
|
O D L O K
o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v Občini Ljutomer |
|
I. SPLOŠNE DOLOČBE |
1. člen |
Ta odlok določa
območja na katerih se v Občini Ljutomer plačuje nadomestilo za uporabo
stavbnega zemljišča (v nadaljevanju: nadomestilo), merila za določitev
višine nadomestila neposrednim uporabnikom stavbnih zemljišč, merila za
popolno in delno oprostitev plačila nadomestila ter določanje višine
nadomestila. |
|
2. člen |
Osnova za izračun
nadomestila je površina zazidanega stavbnega zemljišča (funkcionalne
enote), ki je lahko v zgradbi ali izven nje, ki se uporablja za
stanovanjski, počitniški ali poslovni namen in nezazidano stavbno
zemljišče:
– v zgradbi je površina funkcionalne enote čista tlorisna površina vseh
prostorov, ki so funkcionalno povezani (stanovanje, poslovni prostor,
garaža v sklopu stanovanjske hiše ali poslovnega prostora); upoštevajo
se samo zgradbe, ki so zgrajene najmanj do III. gradbene faze. Za
tlorisno površino stanovanja se šteje čista tlorisna površina sob,
predsob, hodnikov, kuhinje, kopalnice, shrambe in drugih zaprtih
prostorov stanovanja ter zaprtih garažnih prostorov v stavbi ali
posebnem objektu (kleti, kotlarne, delavnice za prosti čas, kabineti);
za uporabno tlorisno površino poslovnega prostora se šteje čista
tlorisna površina poslovnega in vseh prostorov, ki tvorijo funkcionalno
celoto s poslovnim prostorom (sanitarije, umivalnice, skladišča,
garderobe, pisarne, hodniki),
– izven zgradbe je površina funkcionalne enote skupna površina
funkcionalno povezanih zemljišč (parkirišča, nepokrita skladišča,
gostinski vrtovi, delavnice na prostem, igrišča, bazeni...), ki je
namenjena poslovni dejavnosti,
– nezazidano stavbo zemljišče je površina funkcionalne enote, ki je v
ureditvenih, zazidalnih načrtih ali prostorsko ureditvenih pogojih
namenjeno za gradnjo oziroma za katero je pristojni organ izdal
dovoljenje; nadomestilo za uporabo nezazidanega stavbnega zemljišča se
plačuje od površine nezazidanega stavbnega zemljišča. |
|
3. člen |
Zavezanec za
plačilo nadomestila je neposredni uporabnik funkcionalne enote (lastnik,
imetnik pravice uporabe, najemnik stanovanja ali poslovnega
prostora...), ki je lahko fizična oseba, pravna oseba ali samostojni
podjetnik oziroma fizična oseba, ki opravlja dejavnost in je vpisana v
ustrezni register ali drugo predpisano evidenco. Odločba o odmeri
nadomestila se praviloma izda večinskemu lastniku oziroma enemu od
lastnikov, če jih je več v istem deležu oziroma vsakemu lastniku
posebej. |
|
II. OBMOČJA, NA
KATERIH SE PLAČUJE NADOMESTILO |
4. člen |
Območja, na katerih
se plačuje nadomestilo:
I. območje: mestno jedro Ljutomer (Glavni trg, Miklošičev trg, Stari
trg, Ormoška cesta do vključno št. 8, Prešernova cesta do vključno št.
16, Postružnikova ulica, Ul. Joška Berdina, Ul. Jureša Cirila,
Kerenčičeva ulica, Kajuhova ulica do št. 4, Razlagova ulica do št. 5 in
Ul. Rajh Nade št. 7)
II. območje: ostali del mesta Ljutomer
III. območje: Babinci, Noršinci, Sp. Kamenščak, Cven, Krapje, Mota,
Podgradje, Stročja vas, Pristava, Radomerje, Mala Nedelja, Branoslavci,
Cezanjevci, Grlava, Krištanci, Šalinci
IV. območje: Godermarci, Sitarovci, Rinčetova graba, Bodislavci, Nunska
graba, Precetinci, Desnjak, Mekotnjak, Stara cesta, Presika, Cuber,
Gresovščak, Ilovci, Jeruzalem, Plešivica, Radomerščak, Slamnjak, Železne
dveri, Bučkovci, Drakovci, Kuršinci, Moravci, Vidanovci, Vogričevci, Zg.
Kamenščak, Globoka, Radoslavci. |
|
III. MERILA ZA
DOLOČITEV VIŠINE NADOMESTILA |
5. člen |
Za določitev višine
nadomestila se upoštevajo naslednja merila:
1. opremljenost stavbnega zemljišča s komunalnimi in drugimi objekti in
napravami ter dejanska možnost priključitve na te objekte in naprave,
2. namen uporabe in lega stavbnega zemljišča,
3. zapuščenost in dotrajanost objekta in stavbnega zemljišča,
4. smotrna izkoriščenost stavbnega zemljišča,
5. nenamenska uporaba stavbnega zemljišča,
6. druga stavbna zemljišča. |
|
6. člen |
1. Opremljenost
stavbnega zemljišča |
Opremljenost
stavbnega zemljišča s komunalnimi in drugimi objekti in napravami
individualne in skupne rabe in dejanska možnost priključka na te objekte
in naprave se ovrednoti z naslednjim številom točk: |
– makadamska
cesta 5 |
– asfaltna
cesta 20 |
–
kanalizacija 25 |
–
vodovod 20 |
–
elektrika 25 |
–
telefon 10 |
– kabelska
televizija 15 |
–
plinovod 15 |
– javna
razsvetljava 15 |
– urejena
parkirišča 20 |
– bližina
avtobusne postaje do 1000 m 15 |
– bližina
avtobusne postaje nad 1000 m 5 |
–
pločniki 10 |
|
Opremljenost
stavbnega zemljišča se točkuje s seštevkom točk posameznih alinei
prejšnjega odstavka, ki se nanašajo na posamezno opremljenost stavbnega
zemljišča. |
|
7. člen |
Šteje se, da ima
stavbno zemljišče možnost:
– priključka na javno cestno, vodovodno, kanalizacijsko, električno,
plinovodno omrežje in kabelsko televizijo, če je omrežje na katerega se
je možno priključiti, oddaljeno od meje stavbnega zemljišča največ 60 m
in obstaja tudi dejanska možnost priključitve,
– uporabe javne razsvetljave, parkirišč, pločnikov, če je objekt
oddaljen od meje stavbnega zemljišča največ 60 m,
– priključka na telefonsko omrežje, če je telefon dejansko priključen ne
telefonsko omrežje. |
|
8. člen |
2. Namen uporabe in
lega stavbnega zemljišča |
Namen uporabe
stavbnega zemljišča:
– za stanovanjski namen uporabe stavbnega zemljišča se smatrajo objekti
ali deli objektov namenjeni za stalno bivanje,
– za počitniški namen uporabe stavbnega zemljišča se smatrajo objekti
ali deli objektov namenjenih za počitniško uporabo in prostori namenjeni
začasnemu bivanju v vinogradniških hišicah,
– za poslovni namen uporabe stavbnega zemljišča se smatrajo objekti ali
deli objektov namenjeni za poslovno dejavnost ter nepokrite površine
namenjene poslovni dejavnosti. |
|
9. člen |
Namen in lega se
ovrednotita z naslednjimi točkami: |
------------------------------------------------------------------------ |
Namen
uporabe Lega stavbnega zemljišča – območje |
I. II. III. IV. |
------------------------------------------------------------------------ |
A)
Stanovanjski objekti 30 25 15 10 |
B) Počitniške
hiše 300 300 200 200 |
C) Poslovni
objekti: |
– gospodarska
dejavnost 700 450 300 250 |
– gostinstvo,
trgovina, obrt in |
male
gospodarske družbe 600 350 250 200 |
– šola,
vrtec, zdravstveni dom |
(družbene
dej.) 30 25 20 15 |
– bančništvo,
pošta, upravna |
dejavnost,
zavarovalnice, |
menjalnice 750 600 400 350 |
D) Nezazidano
stavbno |
zemljišče 100 90 20 10 |
------------------------------------------------------------------------ |
|
10. člen |
3. Zapuščenost in
dotrajanost objekta |
Vsi zapuščeni in
dotrajani objekti na stavbnih zemljiščih se ovrednotijo z dodatnim
številom točk, in sicer na I. in II. območju s 100 točkami ter III. in
IV. območju s 50 točkami.
Kriteriji za zapuščen objekt so:
– nenaseljen objekt (brez stanovalcev ali poslovne dejavnosti),
– nevzdrževan zunanji videz objekta,
– nevzdrževan zunanji videz objektu pripadajočega stavbnega zemljišča,
– nedograjen objekt več kot 5 let od izdaje gradbenega dovoljenja.
Če lastnik zapuščenega in dotrajanega objekta v 3 letih od odmere
plačila po tem členu odloka ne začne z aktiviranjem objekta oziroma ga
ne odstrani, se začne postopek za odstranitev objekta na račun
lastnika.
Dokumenti za aktiviranje objektov se predložijo komunalnemu inšpektorju
občinske uprave. |
|
11. člen |
4. Smotrna
izkoriščenost stavbnega zemljišča |
Smotrnost uporabe
stavbnega zemljišča se ovrednoti za stanovanjski in počitniški namen
glede na vrsto zidave zgradbe z naslednjimi točkami: |
------------------------------------------------------------------------ |
Objekt/območje I. II. III. IV. |
------------------------------------------------------------------------ |
Individualna
stanovanjska hiša 40 35 15 10 |
Stanovanjska
hiša z gospodarskim |
poslopjem 30 20 10 5 |
Vrstna
hiša 30 20 10 5 |
Blokovna
gradnja 20 10 5 0 |
------------------------------------------------------------------------ |
|
12. člen |
5. Nenamenska
uporaba stavbnega zemljišča |
Nenamenska uporaba
stavbnega zemljišča se ugotavlja glede na prostorsko izvedbene načrte,
ki ovira realizacijo oziroma izgradnjo infrastrukturnih objektov in se
ovrednoti z naslednjim številom točk: |
-------------------------------------------------------------- |
Št.
točk/območje I. II. III. IV. |
-------------------------------------------------------------- |
1000 800 700 600 |
-------------------------------------------------------------- |
|
13. člen |
6. Druga stavbna
zemljišča |
Peskokopi,
glinokopi, gramoznice, površine na katerih so zgrajeni daljnovodi za
proizvodnjo in distribucijo električne energije, telekomunikacijska
omrežja, avtocesta, površine za dejavnosti ob avtocesti, površine
potrebne za obratovanje bencinskih servisov, odlagališča odpadkov in
druge površine namenjene za opravljanje poslovne dejavnosti se točkujejo
ne glede na lego in komunalno opremljenost po naslednjih kriterijih: |
---------------------------------------------------------------- |
Dejavnost Število točk |
---------------------------------------------------------------- |
Peskokopi,
glinokopi, gramoznice 150 |
Odlagališča
odpadkov 500 |
Daljnovodi 500 |
Telekomunikacijski vodi 300 |
Plinovod 200 |
Avtocesta 200 |
Površine za
dejavnosti ob avtocesti 400 |
Bencinski
servis 500 |
---------------------------------------------------------------- |
|
14. člen |
Površine
peskokopov, glinokopov in gramoznic so površine, ki jih zavezanec
uporablja za koriščenje rudnin. Površine določi občinska uprava na
podlagi dovoljenja za izkoriščenja rudnin.
Površina odlagališča odpadkov predstavlja celotno funkcionalno zemljišče
odlagališča.
Površine na katerih so zgrajeni nadzemni daljnovodi in
telekomunikacijski vodi (PTT) so površine pod vodom, pod stebrom in
površine, ki so potrebne za normalno rabo in znašajo 100 m2 za vsak
daljnovodni in 50 m2 za posamezni PTT steber.
Površine v katerih so zgrajeni podzemni električni ali
telekomunikacijski kabli se obračunajo tako, da en dolžinski meter kabla
predstavlja 1 m2 površine.
Nadomestilo za elektro in PTT omrežje se obračuna le za primarno omrežje
ter transformatorje, ne pa za stebre in omrežja namenjena za
priključevanje posameznih objektov.
Površine na katerih so zgrajeni plinovodi so površine v 5 m širokem pasu
po liniji napeljave plinovodnega omrežja.
Površino avtoceste predstavlja celotno funkcionalno zemljišče avtoceste.
Površine za dejavnosti ob avtocesti pa predstavljajo vse površine, ki so
ob avtocesti namenjene za dejavnost ali parkiranje.
Površina za normalno rabo bencinskega servisa predstavlja celotno
funkcionalno zemljišče bencinskega servisa. |
|
IV. OPROSTITVE
PLAČILA NADOMESTILA |
15. člen |
Nadomestilo se ne
odmerja za funkcionalne enote, ki se uporabljajo za potrebe:
– obrambe,
– tujih držav, ki jih uporabljajo tuja diplomatska in konzularna
predstavništva ali v njih stanuje njihovo osebje,
– mednarodnih in meddržavnih organizacij, ki jih uporabljajo te
organizacije ali v njih stanuje njihovo osebje, če ni v mednarodnem
sporazumu drugače določeno,
– verskih skupnosti, ki jih uporabljajo za svojo versko dejavnost,
– Rdečega križa, Karitasa, humanitarnih, prostovoljnih in podobnih
organizacij in društev,
– kmetijske dejavnosti v zasebnem sektorju (gospodarska poslopja). |
|
16. člen |
Nadomestilo se ne
plačuje:
– za objekte, ki imajo status kulturnega spomenika in za sakralne
objekte,
– za zemljišča in objekte v lasti občine, kateri so namenjeni za
opravljanje dejavnosti občinske uprave in zavodov, katerih ustanovitelj
je občina.
Nadomestila so v celoti ali delno oproščeni občani, ki jih prizadene
škodni dogodek iz razlogov višje sile (poplava, potres, požar...) do
odprave posledic, praviloma največ do 5 let. |
|
17. člen |
Nadomestilo se na
lastno zahtevo:
– oprosti občan za dobo 5 let, če je kupil novozgrajeno stanovanje kot
posamezen del stavbe ali zgradil družinsko stanovanjsko hišo, če je v
ceni plačal stroške za urejanje stavbnega zemljišča po določbah zakona,
– oprosti občan, ki je prejemnik stalne oblike materialne družbene
pomoči in varstvenega dodatka,
– oprosti občan, če plačevanje nadomestila ogroža socialno in materialno
varnost zavezanca in njegove družine.
Zavezanci so lahko oproščeni plačila nadomestila delno ali v celoti.
Pri oprostitvah za drugo in tretjo alineo tega člena je podlaga v
določilih zakonov pri ugotavljanju navedenih socialnih kategorij in z
ugotavljanjem dejanskega socialnega položaja zavezanca. |
|
18. člen |
Pisno zahtevo za
delno ali celotno oprostitev plačila nadomestila mora zavezanec vložiti
najkasneje do 31. 12. za naslednje leto na Občini Ljutomer. Vlogi je
potrebno priložiti ustrezno dokumentacijo (pogodba o nakupu, odločba o
stroških komunalne opreme, potrdilo socialne službe...).
O oprostitvi plačila nadomestila odloči Občinski svet občine Ljutomer s
sklepom na predlog Komisije za gospodarjenje s stavbnimi zemljišči. |
|
V. DOLOČANJE VIŠINE
NADOMESTILA |
19. člen |
Letna višina
nadomestila po merilih tega odloka se določi tako, da se skupno število
točk iz 6., 9., 10., 11., 12. in 13. člena pomnoži s stanovanjsko,
počitniško ali poslovno površino zavezančevega objekta oziroma
nezazidanega stavbnega zemljišča in z vrednostjo točke za izračun
nadomestila ter s faktorjem 0,5 za nezazidana stavbna zemljišča in za
funkcionalna zemljišča izven zgradb, ki so namenjena poslovni
dejavnosti. |
|
20. člen |
Vrednost točke za
izračun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča na območju Občine
Ljutomer najkasneje do 31. 12. za naslednje leto določi občinski svet s
sklepom, na predlog župana občine.
Če se vrednost točke ne določi do prej navedenega roka, velja za izračun
zadnja veljavna vrednost točke, ki jo je sprejel s sklepom Občinski svet
občine Ljutomer. |
|
21. člen |
Vsa sredstva zbrana
iz plačil nadomestila za uporabo stavbnih zemljišč so prihodek proračuna
Občine Ljutomer in se namensko uporabljajo za pridobivanje stavbnih
zemljišč v občinsko lastnino, pripravo in opremljanje stavbnih zemljišč
in investicije v komunalno infrastrukturo na območju vseh naselij v
občini.
Sredstva se porabijo praviloma na območju krajevne skupnosti v kateri so
bila zbrana. |
|
VI. KAZENSKA
DOLOČBA |
22. člen |
Pravna oseba ali
podjetnik posameznik, ki ne vloži prijave za nadomestilo ali ne prijavi
pravilnih površin oziroma sprememb, se kaznuje z denarno kaznijo od
60.000 SIT do 360.000 SIT.
Z denarno kaznijo od 20.000 SIT do 60.000 SIT se kaznuje tudi odgovorna
oseba pravne osebe, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
Z denarno kaznijo od 20.000 SIT do 60.000 SIT kaznuje občan, ki stori
prekršek iz prvega odstavka tega člena. |
|
VII. KONČNE IN
PREHODNE DOLOČBE |
23. člen |
Osnova za prvo
nastavitev evidence za nadomestilo po tem odloku so uradni podatki in
evidence, ki se ocenijo in vsem zavezancem posredujejo v preverjanje in
potrditev.
Če podatki niso pravilni, so jih zavezanci dolžni v roku 30 dni od
prejema popraviti in posredovati občinski upravi, pri čemer odgovarjajo
za njihovo pravilnost. Kolikor zavezanci ne posredujejo popravljenih
podatkov, se poslani podatki smatrajo za pravilne in se uporabijo za
odmero. Evidenco vodi pristojni občinski organ Občine Ljutomer. |
|
24. člen |
Nadzor nad
izvajanjem določil tega odloka opravlja komunalni inšpektor občinske
uprave. |
|
25. člen |
Odločbo o odmeri
nadomestila na podlagi evidence izda zavezancu pristojni davčni organ za
tekoče leto, ki vodi tudi postopke v zvezi z odmero, evidentiranjem
plačil, izterjavo in plačila obresti v skladu z zakonom o davčnem
postopku.
Na podlagi podatkov davčnega organa o neizterljivosti obračuna
nadomestila odloča Občinski svet občine Ljutomer pred sprejetjem
zaključnega računa proračuna za preteklo leto. Pri svoji odločitvi lahko
upošteva 17. člen tega odloka, obremenitev lastništva ali presojo o
uporabi stavbnega zemljišča.
Davčna uprava vroči odmerne odločbe za plačilo nadomestila najpozneje do
1. 5. za plačilo v tekočem letu.
Nadomestilo se odmeri od letne osnove v enkratnem znesku. Plačilo
nadomestila je lahko na zahtevo zavezanca v največ treh obrokih, zadnji
obrok odmere pa mora biti plačan najpozneje do 1. 9. tekočega leta na
katero se nanaša odmera.
Po prejemu odločbe o odmeri nadomestila lahko zavezanec v zakonitem roku
ugovarja na odmero pri DURS, izpostava Ljutomer.
Zavezanci morajo in so dolžni prijaviti Občinski upravi občine Ljutomer
nastanek obveznosti za plačilo nadomestila po tem odloku in vse
spremembe, ki vplivajo na odmero, in sicer v 30 dneh po nastanku.
Če nastane obveznost za plačilo nadomestila po tem odloku ali sprememba
med letom, se le-ta upošteva pri obračunu nadomestila za prihodnje
leto.
Zavezancu, ki ne prijavi zahtevanih podatkov in teh podatkov ni mogoče
pridobiti iz uradnih evidenc, se odmeri nadomestilo za 150 m2
stanovanjske površine, 60 m2 za počitniško hišo in 80 m2 za poslovno
dejavnost. |
|
26. člen |
Z dnem uveljavitve
tega odloka preneha veljati odlok o nadomestilu za uporabo stavbnih
zemljišč v Občini Ljutomer (Uradni list RS, št. 49/95). |
|
27. člen |
Ta odlok začne
veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. |
|
Št.
423-06-5/00-3341 |
Ljutomer, dne 15.
novembra 2000. |
|
|
Župan
Občine Ljutomer |
|
Jožef
Špindler, inž. kmet. l. r. |
|