|
Na podlagi 61. člena
Zakona o lokalni samoupravi /ZLS/ (Uradni
list RS, št. 94/2007-uradno prečiščeno besedilo, 76/2008, 79/2009,
51/2010), 3. in 7. člena
Zakona o gospodarskih javnih službah /ZGJS/
(Uradni list RS, št. 32/1993, 30/1998, 127/2006-ZJZP, 38/2010, 57/2011),
149. člena
Zakona o varstvu okolja /ZVO-1/ (Uradni
list RS, št. 39/2006-UPB1, 49/2006-ZMetD, 66/2006 Odl.US: U-I-51/06-10,
33/2007-ZPNačrt, 57/2008-ZFO-1, 70/2008, 108/2009-ZPNačrt-A, 108/2009),
3. člena
Zakona o prekrških /ZP-1/ (Uradni list
RS, št. 32/2007-UPB4, 17/2008 (21/2008-popr.), 76/2008-ZIKS-1C,
108/2009, 109/2009 Odl. US: U-I-56/08-15),
Pravilnika o oskrbi s pitno vodo (Uradni
list RS, št. 35/2006, 41/2008, 28/2011) in 16. člen
Statuta Občine Gorje (Uradni list RS, št.
3/2007, 107/2010, 32/2012) je občinski svet Občine Gorje na 13. Redni
seji dne 30.05.2012 sprejel |
|
|
ODLOK |
|
|
O NAČINU OPRAVLJANJA LOKALNE
GOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE OSKRBE S PITNO VODO V OBČINI GORJE |
|
|
I. Splošne določbe |
|
|
1. člen |
|
|
(uporaba izrazov) |
|
|
(1) V odloku uporabljeni
izrazi v slovnični obliki za moški spol se uporabljajo kot nevtralni za
ženski in moški spol. |
|
|
2. člen |
|
|
(javna služba) |
|
|
Ta odlok določa način
opravljanja obvezne lokalne gospodarske javne službe varstva okolja
oskrbe s pitno vodo (v nadaljevanju: javna služba) na območju Občine
Gorje (v nadaljevanju: občina). |
|
|
3. člen |
|
|
(vsebina odloka) |
|
|
S tem odlokom se določa način
opravljanja javne službe, ki obsega: |
|
|
1. organizacijsko in
prostorsko zasnovo opravljanja javne službe, |
|
|
2. vrsto in obseg storitev
javne službe ter njihovo prostorska razporeditev, |
|
|
3. pogoje za zagotavljanje in
uporabo javnih dobrin, |
|
|
4. pravice in obveznosti
uporabnikov, |
|
|
5. vire financiranja javne
službe in način njenega oblikovanja, |
|
|
6. vrsto in obseg objektov in
naprav, potrebnih za izvajanje javne službe, ki so lastnina občine, |
|
|
7. cene storitev javne
službe, |
|
|
8. javna pooblastila
izvajalca javne službe, |
|
|
9. nadzor nad izvajanjem
javne službe, |
|
|
10. kazenske določbe. |
|
|
4. člen |
|
|
(uporaba predpisov) |
|
|
Za vprašanja v zvezi z
izvajanjem javne službe iz prvega člena tega odloka, ki niso posebej
urejena s tem odlokom, se uporabljajo predpisi s področja varstva
okolja. |
|
|
5. člen |
|
|
(opredelitev pojmov) |
|
|
(1) Posamezni izrazi
uporabljeni v tem odloku imajo naslednji pomen: |
|
|
1. pitna voda je voda
iz javnih sistemov za oskrbo s pitno vodo, voda za pakiranje in
predpakirana voda namenjena javni rabi. |
|
|
2. odjemno mesto je
mesto vodovoda, kjer se odčitava poraba pitne vode posameznega porabnika
pitne vode. Na posamezno odjemno mesto je lahko priključeno več
porabnikov pitne vode, če je v skladu z določbami stanovanjskega zakona
zagotovljena porazdelitev stroškov med njimi; |
|
|
3. javna površina je
površina objekta ali dela objekta državne ali lokalne gospodarske javne
infrastrukture, ki ima status grajenega javnega dobra po predpisih, ki
urejajo graditev objektov. Za javno površino štejejo tudi površine
javnih zelenic in površine zemljišč v javnih parkih; |
|
|
4. sistem za oskrbo s
pitno vodo (vodovod) je sistem elementov vodovoda, kot so cevovodi,
črpališča, vodohrani in čistilne naprave, ter oprema, kot so priključki
in hidranti, ki pretežni del rednega obratovanja deluje kot samostojen
vodovodni sistem, hidravlično ločen od drugih vodovodov; |
|
|
5. lastna oskrba
prebivalcev s pitno vodo je oskrba prebivalcev s pitno vodo na
podlagi vodnega dovoljenja, izdanega v skladu s predpisi, ki urejajo
upravljanje z vodami, na območjih, kjer se storitve javne službe ne
izvajajo; |
|
|
6. upravljavec vodovoda
je oseba, ki je v skladu s predpisom občine, ki ureja izvajanje javne
službe, pridobila pravico upravljanja z objekti in opremo vodovoda
zaradi opravljanja storitev javne službe, in oseba, ki so jo prebivalci,
ki se oskrbujejo v okviru lastne oskrbe prebivalcev s pitno vodo,
pooblastili za upravljanje z zasebnim vodovodom; |
|
|
7. izvajalec javne službe
je oseba, ki izvaja lokalno gospodarsko javno službo varstva okolja
oskrbo s pitno vodo; |
|
|
8. vodovodni priključek
je spojna cev med sekundarnim oziroma primarnim omrežjem in obračunskim
vodomerom, vključno s priključnim ventilom, odvzemnim jaškom ter vsemi
vgrajenimi elementi in obračunskim vodomerom s pripadajočim ventilom
pred njim in povratnim ventilom za njim. Vodovodni priključek je last
uporabnika. |
|
|
9. interna vodovodna
napeljava je vodovodno omrežje znotraj stavb in objektov, ki ni del
javnega vodovoda. |
|
|
(2) Drugi izrazi uporabljeni
v tem odloku, imajo enak pomen, kot je določeno v republiških predpisih
s področja izvajanja javne službe. |
|
|
II. Organizacijska in prostorska zasnova opravljanja javne službe |
|
|
6. člen |
|
|
(oblika zagotavljanja javne
službe) |
|
|
(1) Javna služba iz 2. člena
tega odloka se opravlja v obliki javnega podjetja. Izvajalec javne
službe je upravljavec javnega vodovoda na celotnem območju občine. |
|
|
(2)
Upravljanje javnega vodovoda obsega: |
|
|
• vzdrževanje in čiščenje
objektov javnega vodovoda, |
|
|
• zagotavljanje oskrbe z
zdravstveno ustrezno pitno vodo. |
|
|
7. člen |
|
|
(območje zagotavljanja javne
službe) |
|
|
(1) Opravljanje javne službe
se izvaja na vseh poselitvenih območjih v občini, razen na območjih, ki
so nad 1500 m nadmorske višine, in poselitvenih območjih, kjer se
oskrbuje iz posameznega vodnega vira manj kot 50 prebivalcev s stalnim
prebivališčem ali je letna povprečna zmogljivost oskrbe s pitno vodo
manj kot 10m3 pitne vode na dan. |
|
|
(2) Območja oskrbe
prebivalcev s storitvami javne službe oskrbe s pitno vodo se določijo v
programu komunalnega opremljanja, ki ga občina sprejme v skladu s
predpisi o prostorskem načrtovanju. |
|
|
(3) Vodni vir, ki zagotavlja
pitno vodo javnemu vodovodu, se ne sme uporabljati za lastno oskrbo
prebivalcev s pitno vodo. |
|
|
III. Vrste in obseg storitev javne službe |
|
|
8. člen |
|
|
(vrsta in obseg storitev
javne službe) |
|
|
(1) S storitvami javne službe
se zagotavlja oskrba s pitno vodo stavb ter gradbenih inženirskih
objektov, če se v njih zadržujejo ljudje in se pitna voda uporablja za
oskrbo živali. |
|
|
(2) Za storitve javne službe
se ne šteje oskrba s pitno vodo nestanovanjskih prostorov v
stanovanjskih stavbah in oskrba s pitno vodo nestanovanjskih stavb in
gradbenih inženirskih objektov, če: |
|
|
1. iz vode nastaja zaradi
njene rabe industrijska odpadna voda v skladu s predpisom, ki ureja
emisije snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno
kanalizacijo, |
|
|
2. je namen rabe vode
proizvodnja pijač, |
|
|
3. se voda rabi za tehnološke
namene, pri katerih je voda pretežna sestavina proizvodov, |
|
|
4. se voda rabi za polnjenje
bazenskih kopališč ali |
|
|
5. se voda rabi za namakanje
ali pranje površin, ki niso javne površine. |
|
|
(3) Ne glede na določbe 1.
točke prejšnjega odstavka se za storitve javne službe šteje oskrba s
pitno vodo stavb ali gradbenih inženirskih objektov, v katerih se
opravljajo storitve državnih in občinskih javnih služb. |
|
|
9. člen |
|
|
(program oskrbe s pitno vodo) |
|
|
Javna služba se mora izvajati
v skladu s programom oskrbe s pitno vodo, ki ga mora pripraviti
izvajalec javne službe v skladu s predpisom, ki ureja oskrbo s pitno
vodo. |
|
|
IV. Pogoji za zagotavljanje in uporabo storitev javne službe |
|
|
1 Oskrba s pitno vodo v naselju, ki je opremljeno z javnim
vodovodom |
|
|
10. člen |
|
|
(obveznost priključitve na
javni vodovod) |
|
|
(1) Če se v stavbi oziroma
gradbenem inženirskem objektu na poselitvenem območju, kjer se
zagotavlja oskrba s pitno vodo s storitvami javne službe, rabi pitna
voda, mora lastnik stavbe oziroma gradbenega inženirskega objekta zaradi
oskrbe s pitno vodo zagotoviti izvedbo priključka stavbe na sekundarni
vodovod. |
|
|
(2) Če se v stavbi oziroma
gradbenem inženirskem objektu na poselitvenem območju, kjer se oskrba s
pitno vodo ne zagotavlja s storitvami javne službe, rabi pitna voda,
lahko lastnik stavbe zagotovi oskrbo s pitno vodo iz zasebnega vodovoda,
namenjenega lastni oskrbi s pitno vodo, če je izpolnjen eden od
naslednjih pogojev: |
|
|
• oddaljenost stavbe oziroma
gradbenega inženirskega objekta od javnega vodovoda je večja od 200 m
ali |
|
|
• je izvedba priključka
stavbe oziroma gradbenega inženirskega objekta na javni vodovod,
povezana z nesorazmernimi stroški. |
|
|
11. člen |
|
|
(priključek stavbe na javni
vodovod) |
|
|
(1) Na
javni vodovod se mora priključiti vsako odjemno mesto posebej.
|
|
|
(2) Če je treba priključiti
na javni vodovod več odjemnih mest tako, da se priključek stavbe na
obratujoči sekundarni vodovod izvede s skupnim cevovodom, se šteje za
del javnega vodovoda cevovod, ki povezuje obratujoči sekundarni vodovod
in razcep cevovoda za priključitev zadnjih dveh odjemnih mest. |
|
|
(3) Priključitev stavbe na
javni vodovod ni možna, kjer odvajanje odpadne vode ni urejeno v skladu
s predpisi. |
|
|
(4) Soglasje za priključitev
stavbe na javni vodovod izda izvajalec javne službe, v skladu z določili
zakona, ki ureja graditev objektov in zakona, ki ureja splošni upravni
postopek. Soglasje za priključitev so pogoji upravljavca javnega
vodovoda, s katerimi se določi lokacija priključka in tehnični pogoji,
ki morajo biti izpolnjeni, da bo mogoča priključitev stavbe na javni
vodovod in da bo zagotovljeno nemoteno obratovanje javnega vodovoda. |
|
|
12. člen |
|
|
(storitve v zvezi s
priključki stavb na sekundarni vodovod) |
|
|
(1) Priključek stavbe na
sekundarni vodovod je del javnega vodovoda, ki se nahaja med sekundarnim
vodovodom in napravo za merjenje porabljene vode (v nadaljevanju:
vodomer) pri porabniku pitne vode. |
|
|
(2) Načrtovanje, gradnjo in
vzdrževanje cevovodov in druge opreme priključka stavbe na javni vodovod
mora zagotoviti lastnik stavbe. Priključek stavbe na javni vodovod je v
lasti uporabnika stavbe. |
|
|
(3) Izvajalec javne službe
mora vzdrževati priključek stavbe na sekundarni vodovod, lastnik ali
najemnik stavbe pa mora preverjanje izvedbe in delovanje cevovoda in
opreme priključka stavbe na sekundarni vodovod ter njegovo vzdrževanje
dopustiti in storjene storitve plačati v skladu s tarifo za storitve
vzdrževanja priključkov stavbe na sekundarni vodovod. |
|
|
13. člen |
|
|
(obnova priključka stavbe na
sekundarni vodovod) |
|
|
(1)
Uporabnik mora priključek stavbe na sekundarni vodovod obnoviti:
|
|
|
• najkasneje, ko doseže
starost 50 let, |
|
|
• če njegovo stanje kaže na
stopnjo dotrajanosti, ki povzroča okvare in zaradi tega vodne izgube, |
|
|
• če njegovo stanje ogroža
varnost oskrbe s pitno vodo, |
|
|
• če je zgrajen iz
zdravstveno neustreznih materialov, |
|
|
• če se obnavlja javni
vodovod ali druga infrastruktura. |
|
|
(2) Vsa obnovitvena dela na
priključku stavbe na sekundarni vodovod mora zagotoviti lastnik stavbe.
Lastnik ali najemnik stavbe mora preverjanje izvedbe obnovitvenih del in
delovanje cevovoda in opreme priključka stavbe na sekundarni vodovod
dopustiti in storjene storitve plačati v skladu s tarifo iz tretjega
odstavka 12. člena tega odloka. |
|
|
14. člen |
|
|
(odstranitev priključka
stavbe na sekundarni vodovod) |
|
|
(1) Odstranitev priključka
stavbe na sekundarni vodovod je dovoljena v primerih odstranitve stavbe,
ki je priključena na sekundarni vodovod. |
|
|
(2) Odstranitev priključka
stavbe na sekundarni vodovod mora zagotoviti lastnik stavbe. O
odstranitvi priključka stavbe na sekundarni vodovod mora lastnik stavbe
obvestiti izvajalca javne službe najmanj 30 dni pred začetkom del.
Lastnik stavbe mora preverjanje izvedbe odstranitve priključka stavbe na
sekundarni vodovod dopustiti izvajalcu javne službe in za storjene
storitve javne službe plačati v skladu s tarifo iz tretjega odstavka 12.
člena tega odloka. |
|
|
2 Oskrba s pitno vodo v naselju, ki ni opremljeno z javnim
vodovodom |
|
|
15. člen |
|
|
(lastna oskrba prebivalcev s
pitno vodo) |
|
|
(1) Če je stavba ali več
stavb na poselitvenem območju, na katerem v skladu z merili iz
republiškega predpisa, ki ureja oskrbo s pitno vodo priključitev na
javni vodovod ni obvezna, se oskrba s pitno vodo lahko izvaja v obliki
lastne oskrbe prebivalcev, če so za obratovanje zasebnega vodovoda
izpolnjeni pogoji, določeni z republiškim predpisom, ki ureja oskrbo s
pitno vodo. |
|
|
(2) Lastna oskrba prebivalcev
s pitno vodo se lahko izvaja na območju poselitve, kjer se oskrba s
pitno vodo ne zagotavlja v okviru storitev javne službe, če je vodovod v
zasebni lasti, vodni vir pa oskrbuje: |
|
|
• poselitveno območje z manj
kot 50 prebivalcev s stalnim prebivališčem in z letno povprečno
zmogljivostjo oskrbe s pitno vodo, manjšo od 10m3 pitne vode na dan ali |
|
|
• stavbe na območjih, ki so
nad 1500 m nadmorske višine. |
|
|
(3) Zasebni vodovod mora
imeti upravljavca, če oskrbuje več kot pet stanovanjskih stavb, v
katerih prebivajo prebivalci s stalnim prebivališčem, ali če oskrbuje s
pitno vodo stavbo ali več stavb, v katerih se izvaja gostinska,
turistična ali živilska dejavnost. |
|
|
(4) Za upravljavca zasebnega
vodovoda občina potrdi pravno ali fizično osebo, s katero so lastniki
zasebnega vodovoda sklenili pogodbo o upravljanju zasebnega vodovoda. Če
med osebami, ki jih zasebni vodovod oskrbuje s pitno vodo, ni doseženega
soglasja o upravljavcu zasebnega vodovoda, občina za upravljavca
zasebnega vodovoda določi izvajalca, ki oskrbuje sosednja poselitvena
območja. |
|
|
3 Evidence |
|
|
16. člen |
|
|
(evidence) |
|
|
Izvajalec javne službe mora voditi evidence v skladu s predpisi, ki
veljajo za področje izvajanja javne službe. |
|
|
4 Prekinitev in omejitev dobave s pitno vodo |
|
|
17. člen |
|
|
(prekinitev in omejitev
dobave s pitno vodo) |
|
|
Izvajalec javne službe
prekine oskrbo s pitno vodo na podlagi predhodnega obvestila in na
stroške uporabnika v naslednjih primerih: |
|
|
• če je priključek stavbe na
sekundarni vodovod izveden brez soglasja ali v nasprotju s soglasjem
izvajalca javne službe, |
|
|
• če interna vodovodna
napeljava ali druge naprave uporabnika ovirajo redno dobavo drugim
uporabnikom ali če je zaradi stanja interne napeljave ali vodomera
ogrožena oskrba drugih uporabnikov ali je ogrožena ustreznost vode v
javnem vodovodu, |
|
|
• če brez soglasja izvajalca
javne službe dovoli priključitev drugega uporabnika na svojo interno
napeljavo ali če spremeni zmogljivost svoje napeljave ali če svojevoljno
spremeni izvedbo priključka ali opravi kakršenkoli poseg na obračunskem
vodomeru, |
|
|
• če ne omogoči izvajalcu
javne službe vzdrževati priključek stavbe na javni vodovod, |
|
|
• če ne omogoči izvajalcu
javne službe pregleda internih inštalacij, odvzema vzorca vode ali
meritve tlaka na internem omrežju, |
|
|
• če ne uredi vodomernega
mesta v skladu z zahtevami izvajalca javne službe, |
|
|
• če ne obnovi priključka
stavbe na sekundarni vodovod v skladu z določili tega odloka, |
|
|
• če krši objavljene omejitve
odvzema vode iz javnega vodovoda, |
|
|
• če ne poravna zaračunanih
stroškov dobave pitne vode ali stroškov za izvedena redna vzdrževalna
dela na priključku stavbe na sekundarni vodovod in vodomeru ter overitev
vodomera po izdanem računu, niti po prejemu opomina pred prekinitvijo
dobave vode v roku, ki je na njem naveden, |
|
|
• na podlagi odločbe
inšpektorja. |
|
|
(2) Prekinitev oskrbe s pitno
vodo velja za čas do odprave vzroka prekinitve. Stroške prekinitve in
ponovne priključitve oskrbe s pitno vodo plača uporabnik po veljavni
tarifi izvajalca javne službe. |
|
|
(3) Izvajalec javne službe
sme začasno brez povračila škode prekiniti dobavo pitne vode zaradi: |
|
|
• rednega ali izrednega
vzdrževanja, |
|
|
• pregledov ali remontov, |
|
|
• preizkusov ali kontrolnih
meritev, |
|
|
• razširitev omrežja. |
|
|
(4) Za predvideno začasno
prekinitev oskrbe s pitno vodo mora izvajalec javne službe izrabiti čas,
ki čim manj prizadane uporabnike. Izvajalec javne službe mora o
predvideni prekinitvi oskrbe s pitno vodo obvestiti odjemalce v pisni
obliki, v primeru da gre za širši krog uporabnikov pa preko sredstev
javnega obveščanja vsaj 48 ur pred prekinitvijo. |
|
|
(5) Izvajalec javne službe
sme začasno prekiniti dobavo pitne vode brez predhodnega obvestila iz
prejšnjega odstavka v primeru nepredvidenih okvar na javnem vodovodu. V
primeru začasnih prekinitev mora izvajalec javne službe zagotavljati
minimalni standard dobave pitne vode uporabnikom po predložitvi ustrezne
embalaže na matičnem naslovu izvajalca javne službe. |
|
|
(6) Izvajalec javne službe
sme začasno prekiniti dobavo pitne vode na zahtevo lastnika ali
najemnika stavbe, ki je priključena na sekundarni vodovod v primeru, ko
v stavbi ne bodo prebivali uporabniki več kot stodvajset (120) dni.
Stroške prekinitve in ponovne priključitve oskrbe s pitno vodo plača
lastnik ali najemnik stavbe po veljavni tarifi izvajalca javne službe. |
|
|
(7) V primeru pomanjkanja
vode na vodnem viru ali poškodb na objektih ali opremi vodovoda, zaradi
katerih je ogrožena zmogljivost oskrbe s pitno vodo, lahko izvajalec
javne službe omeji odvzem pitne vode iz javnega vodovoda, pri čemer mora
upoštevati, da ima oskrba prebivalstva s pitno vodo prednost pred rabo
vode za druge namene. |
|
|
5 Izvajanje javne službe v primeru izrednih dogodkov |
|
|
18. člen |
|
|
(izvajanje ukrepov v primeru
izrednih dogodkov) |
|
|
(1) Izvajalec javne službe
mora v primeru izrednih dogodkov izvajati javno službo v skladu s
programom ukrepov v primeru izrednih dogodkov. Program ukrepov v primeru
izrednih dogodkov pripravi izvajalec javne službe v skladu s predpisi,
ki urejajo varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami in ga predloži
občinskemu svetu v potrditev. |
|
|
(2) Stroški oskrbe s pitno
vodo v primerih iz prvega odstavka tega člena se krijejo iz občinskega
proračuna. |
|
|
6 Meritev količin in obračun porabljene vode |
|
|
19. člen |
|
|
(meritev količin porabljene
vode) |
|
|
(1) Izvajalec meri količino
porabljene vode v kubičnih metrih z obračunskimi vodomeri. |
|
|
(2) Za porabljeno vodo
izstavi izvajalec javne službe račun uporabniku mesečno na podlagi: |
|
|
• odčitane količine
porabljene vode, |
|
|
• povprečne dnevne porabe
vode v preteklem obračunskem obdobju ali |
|
|
• ocenjene količine
porabljene vode v daljšem obračunskem obdobju, če meritev z vodomerom ni
možna. |
|
|
(3) Račun iz drugega odstavka
tega člena se izstavi lastniku stavbe ali uporabniku vode v stavbi.
|
|
|
(4) V stavbi z več stanovanji
izda izvajalec javne službe račun iz drugega odstavka tega člena
upravniku stavbe. Izvajalec javne službe lahko izdaja račune tudi
posameznim uporabnikom stavbe na podlagi pisnega dogovora z upravnikom
stavbe ali pooblaščencem skupnosti lastnikov stanovanj. |
|
|
(5) Če je več uporabnikov
priključenih na isti obračunski vodomer in uporabniki nimajo upravnika
stavbe, ti sporočijo kdo je prejemnik računov za porabljeno vodo.
Izvajalec javne službe lahko izdaja račune tudi posameznim uporabnikom,
če več kot polovica uporabnikov, priključenih na isti obračunski
vodomer, podpiše delilno razmerje. |
|
|
(6) Ko zaradi okvare
obračunskega vodomera ni mogoče ugotoviti dejanske porabe vode,
izvajalec javne službe upošteva pri obračunu vode povprečno količino
porabljene vode v obdobju dvanajstih (12) mesecev pred nastankom okvare. |
|
|
20. člen |
|
|
(vodomeri v interni
napeljavi) |
|
|
(1) Vodomeri v interni
napeljavi uporabnika so namenjeni za interno porazdelitev stroškov
oskrbe s pitno vodo. Teh vodomerov izvajalec javne službe ne vzdržuje in
ne odčitava. Vodomeri v interni napeljavi se lahko namestijo za
obračunskim vodomerom, ki je nameščen v zunanjem merilnem jašku. |
|
|
(2) Ne glede na določbo
prvega odstavka tega člena lahko izvajalec javne službe in uporabnik ali
upravnik stavbe, ki je priključena na sekundarni vodovod skleneta
pogodbo o odčitavanju in vzdrževanju vodomerov v interni napeljavi.
|
|
|
(3) Interna delitev stroškov
na porabljeno vodo posameznim uporabnikom ni obveznost izvajalca javne
službe, kar pomeni, da uporabniki odgovarjajo nerazdelno solidarno do
popolnega plačila dolga. |
|
|
7 Zagotavljanje skladnosti pitne vode |
|
|
21. člen |
|
|
(zagotavljanje skladnosti) |
|
|
(1) Izvajalec javne službe
mora v skladu z republiškimi predpisi o pitni vodi zagotavljati
skladnost in zdravstveno ustreznost pitne vode. V ta namen mora imeti
zaposleno odgovorno osebo za zagotavljanje skladnosti z zahtevami
republiškega predpisa o pitni vodi, ki ima najmanj visoko strokovno
izobrazbo naravoslovno tehnične ali zdravstvene smeri. |
|
|
(2)
Skladnost mora biti zagotovljena: |
|
|
1. na pipah oziroma mestih,
kjer se voda uporablja kot pitna voda, |
|
|
2. v objektih za proizvodnjo
in promet živil: na mestih, kjer se voda uporablja v proizvodnji in
prometu živil, |
|
|
3. v objektih za pakiranje
pitne vode: na mestu, kjer se voda pakira, |
|
|
4. v primeru oskrbe s pitno
vodo s cisternami: na mestu iztoka iz cisterne. |
|
|
(3) Izvajalec javne službe
mora izvajati notranji nadzor nad zagotavljanjem skladnosti pitne vode v
skladu s predpisi, ki urejajo pitno vodo in zdravstveno ustreznost
živil. |
|
|
(1) Ne glede na določila
prejšnjih odstavkov tega člena se šteje, da je izvajalec javne službe
izpolnil svoje obveznosti, kadar dokaže, da je vzrok neskladnosti hišno
vodovodno omrežje ali njegovo vzdrževanje. Hišno vodovodno omrežje
zajema cevovod, opremo in naprave, ki so vgrajene med vodomerom na
priključku na sistem za oskrbo s pitno vodo in mestih uporabe pitne
vode. |
|
|
(2) Ne glede na prejšnji
odstavek mora izvajalec javne službe, kadar obstaja sum, da zaradi
hišnega vodovodnega omrežja pitna voda ni skladna, zagotoviti: |
|
|
1. priporočila lastnikom
objektov o ukrepih za zmanjšanje ali odpravo tveganja in/ali
|
|
|
2. ustrezno obveščanje
porabnikov in posredovanje priporočil o vseh možnih dodatnih ukrepih za
odpravo neskladnosti, ki bi jih morali sprejeti. |
|
|
(3) V javnih objektih (vrtci,
šole, bolnišnice, restavracije ipd.) je za odpravo neskladnosti, ki je
posledica hišnega vodovodnega omrežja ali njegovega vzdrževanja,
odgovoren lastnik ali upravljavec javnega objekta. |
|
|
8 Informacije o motnjah pri oskrbi s pitno vodo |
|
|
22. člen |
|
|
(informacije o motnjah pri
oskrbi s pitno vodo) |
|
|
(1) Izvajalec javne službe
mora svojo organiziranost in delovanje opravljati tako, da lahko ves čas
sprejema informacije uporabnikov javnega vodovoda o motnjah pri oskrbi s
pitno vodo in da na zahtevo uporabnika motnjo, ki mu onemogoča oskrbo s
pitno vodo iz javnega vodovoda v ustrezni količini in kakovosti odpravi
takoj, oziroma v roku, ki ga določi izvajalec javne službe glede na
naravo motnje. |
|
|
(2) Informiranje in ukrepanje
v primeru neskladnosti kvalitete pitne vode se mora izvajati v skladu z
veljavno zakonodajo. |
|
|
V. Pravice in obveznosti uporabnikov storitev javne službe
|
|
|
1 Pravice uporabnikov storitev javne službe |
|
|
23. člen |
|
|
(pravice uporabnikov storitev
javne službe) |
|
|
(1) Uporabniki imajo pravico
do trajnega, nemotenega in kvalitetnega zagotavljanja storitev javne
službe, ki je enako dostopna vsem uporabnikom na območju občine.
|
|
|
(2)
Uporabnik ima na podlagi soglasja izvajalca javne službe pravico: |
|
|
• priključitve stavbe na
javni vodovod, |
|
|
• spremeniti dimenzijo
priključka stavbe na javni vodovod, traso priključka in vodomerno mesto, |
|
|
• izvesti dodatna dela na
priključku stavbe na javni vodovod, |
|
|
• povečati odvzem vode, |
|
|
• odstranitve priključka
stavbe na javni vodovod. |
|
|
2 Obveznosti uporabnikov storitev javne službe |
|
|
24. člen |
|
|
(obveznosti uporabnikov
storitev javne službe) |
|
|
Uporabniki morajo: |
|
|
• redno vzdrževati interno
napeljavo, interno požarno omrežje in interne hidrante, |
|
|
• redno vzdrževati vodomerna
mesta in dostop do njih, |
|
|
• s podpisom pogodbe z
izvajalcem javne službe zagotoviti vzdrževanje priključka stavbe na
javni vodovod, |
|
|
• obnoviti vodovodni
priključek, ko na to opozori izvajalec javne službe, najkasneje pa, ko
doseže dobo trideset (50) let, |
|
|
• varovati vodovodni
priključek in vodomerno mesto pred zmrzovanjem, vdorom talne in odpadne
vode, vročino in drugimi škodljivimi vplivi, |
|
|
• zagotavljati dostop
izvajalcu javne službe za opravljanje del na svojem zemljišču v zvezi z
javnim vodovodom, |
|
|
• sporočati okvare na javnem
vodovodu, priključku stavbe na javni vodovod in obračunskem vodomeru, |
|
|
• zagotoviti dostop do
internih inštalacij zaradi pregleda, odvzemanje vzorcev vode ali meritve
tlaka na internem omrežju, |
|
|
• zagotoviti dostop za
odčitavanje, pregled ali zamenjavo obračunskega vodomera, |
|
|
• zagotoviti dostop izvajalcu
javne službe za izvajanje rednih vzdrževalnih del na priključku stavbe
na sekundarni vodovod, |
|
|
• pisno obveščati izvajalca
javne službe o spremembi naslova, lastništva in drugih spremembah, ki
postanejo veljavne po poravnavi vseh zapadlih obveznosti uporabnika, |
|
|
• plačevati račune za dobavo
pitne vode v roku, navedenem na računu, |
|
|
• urejati delitve stroškov
porabljene pitne vode v večstanovanjskih stavbah, |
|
|
• upoštevati varčevalne
ukrepe iz objav v primeru motenj pri oskrbi s pitno vodo, |
|
|
• obnoviti priključek stavbe
na javni vodovod v skladu z določili tega odloka in pred ponovno
priključitvijo poskrbeti za ustreznost vodomernega mesta skladno z
zahtevami izvajalca javne službe, |
|
|
• urediti vodomerna mesta
skladno z zahtevami izvajalca javne službe, |
|
|
• pisno obveščati izvajalca
javne službe o odvzemu vode iz hidrantov, |
|
|
• odgovarjati za škodo, ki jo
s svojim ravnanjem povzročijo na javnem vodovodu, |
|
|
• odgovarjati za škodo zaradi
nastale motnje pri oskrbi z vodo kot posledice njegovega ravnanja in |
|
|
• opravljati druge obveznosti
iz tega odloka. |
|
|
3 Prehod za dostop do vodovodnega omrežja |
|
|
25. člen |
|
|
(zagotovitev prehoda) |
|
|
(1) Za zagotovitev nemotenega
obratovanja in vzdrževanja priključka stavbe na javni vodovod mora
lastnik nepremičnine, preko katere je potreben prehod za dostop do
vodovodnega omrežja, dovoliti prehod. |
|
|
(2) Lastniku nepremičnine iz
prvega odstavka tega člena pripada za prehod nepremičnine odškodnina ter
vzpostavitev nepremičnine v prvotno stanje. |
|
|
4 Odvzemi vode iz javnih hidrantov |
|
|
26. člen |
|
|
(odvzem vode iz javnega
hidranta) |
|
|
(1) Uporabnik lahko odvzame
vodo iz hidrantov na javnem vodovodu za čiščenje občinskih cest,
zalivanje zelenic, izpiranje kanalov, utrjevanje cestišč ali druga
gradbena dela, za javne prireditve, protiprašno škropljenje občinskih
cest in za polnjenje cistern le na podlagi predhodnega soglasja
izvajalca javne službe, in če razmere na vodovodnem omrežju dopuščajo
tak odvzem vode. Odjem v teh primerih je mogoč le s hidrantnim nastavkom
z vgrajenim obračunskim vodomerom, registriranem pri upravljavcu javnega
vodovoda, ki je izvajalec javne službe. |
|
|
(2) V primerih odvzema vode
iz prejšnjega odstavka tega člena se med izvajalcem in uporabnikom
sklene pogodba, v kateri se določi pogoje odvzema in plačila stroškov
porabljene vode po veljavnem ceniku izvajalca javne službe. |
|
|
(3) Poraba vode iz
hidrantnega omrežja, ki je zgrajeno kot del vodovodne napeljave
uporabnika, se mora registrirati preko obračunskega vodomera. |
|
|
27. člen |
|
|
(odvzem vode iz javnega
hidranta brez soglasja izvajalca) |
|
|
(1) Brez soglasja izvajalca
javne službe se sme uporabiti voda iz hidranta na javnem vodovodu samo
za gašenje požarov, izvajanje drugih nalog zaščite, reševanja in pomoči
ter zaščitnih ukrepov ob naravnih in drugih nesrečah. V teh primerih
mora uporabnik pisno v 8 dneh obvestiti izvajalca javne službe o kraju
uporabe, času odvzema vode, količini porabljene vode in o morebitnih
pomanjkljivostih na hidrantih. |
|
|
(2) Enote javne gasilske
službe v občini lahko za namen pripravljenosti na nesreče izvajajo
gasilski preventivni pregled hidrantnega omrežja. Pri tem izvedejo
vizualni pregled fizičnega stanja hidrantnega priključka in izvedejo
poskusni priklop na hidrant. O ugotovljenih pomanjkljivostih mora javna
gasilska služba v občini obvesti izvajalca javne službe. |
|
|
28. člen |
|
|
(stroški odprave okvare ali
poškodbe hidranta) |
|
|
(1) Uporabnik mora po uporabi
hidranta na javnem vodovodu zagotoviti brezhibno stanje hidranta.
Stroški odprave okvare ali poškodbe hidranta, nastale med njegovo
uporabo, bremenijo uporabnika. |
|
|
(2) Določbe prvega odstavka
tega člena se ne uporabljajo za okvare ali poškodbe hidrantov, ki
nastanejo pri izvajanju nalog zaščite, reševanja in pomoči ter zaščitnih
ukrepov ob naravnih in drugih nesrečah. |
|
|
5 Uporaba priključka stavbe na sekundarni vodovod |
|
|
29. člen |
|
|
(obveznost prijave) |
|
|
(1) Uporabnik brez soglasja
izvajalca javne službe ne sme prestavljati, zamenjati ali popravljati
obračunskega vodomera. |
|
|
(2) Uporabnik mora vsako
okvaro na vodovodnem priključku ali obračunskem vodomeru prijaviti
izvajalcu javne službe. |
|
|
30. člen |
|
|
(stroški) |
|
|
(1)
Uporabnik mora kriti dejanske stroške: |
|
|
• prve nabave in vgradnje
obračunskega vodomera ter stroške celotne izvedbe novega priključka
stavbe na sekundarni vodovod, |
|
|
• odprave okvare obračunskega
vodomera ali njegove zamenjave, ki jo povzroči uporabnik sam, |
|
|
• rednih vzdrževalnih del na
priključku stavbe na sekundarni vodovod in stroškov rednih vzdrževalnih
del na obračunskem vodomeru, zamenjave ter overitve obračunskega
vodomera, |
|
|
• okvar, nastalih na
vodovodnem omrežju uporabnika, razen če so okvare nastale po krivdi
izvajalca javne službe. |
|
|
(2) Stroške storitev
izvajalca javne službe iz prvega odstavka tega člena mora plačati
uporabnik po tarifi izvajalca javne službe. |
|
|
(3) Za izvedbo storitev iz
tretje točke prvega odstavka tega člena skleneta uporabnik in izvajalec
javne službe pogodbo o izvajanju del in plačilu. |
|
|
31.
člen |
|
|
(izredna kontrola točnosti
obračunskega vodomera) |
|
|
Uporabnik lahko poleg redne
kontrole zahteva tudi izredno kontrolo točnosti obračunskega vodomera,
če sumi, da meritev ni pravilna. Če se pri kontroli obračunskega
vodomera ugotovi, da ta izkazuje porabo vode izven dopustnih toleranc,
nosi stroške izredne kontrole vodomera izvajalec javne službe, v
nasprotnem primeru pa uporabnik. |
|
|
32. člen |
|
|
(dostop do javnega vodovoda) |
|
|
Javni vodovod in vodovodni
priključek z vodomernim mestom morajo biti vedno dostopni izvajalcu
javne službe. Na njih ni dovoljeno postaviti in zgraditi ničesar brez
soglasja izvajalca javne službe. Na njih in v neposredni bližini (na
vsako stran 1m (en meter)) ni dovoljeno postaviti in zgraditi ničesar
brez soglasja izvajalca javne službe. |
|
|
6 Obveznosti izvajalcev del |
|
|
33. člen |
|
|
(obveznosti izvajalcev del) |
|
|
(1) Izvajalci del vzdrževanja
in gradnje objektov druge gospodarske infrastrukture ter lastniki ali
uporabniki zasebnih zemljišč, v katerih poteka javni vodovod, morajo pri
uporabi zemljišč, vzdrževanju ali gradnji infrastrukture zagotoviti, da
ne pride do poškodb javnega vodovoda in vodovodnih priključkov. |
|
|
(2) Pred pričetkom
vzdrževalnih del ali gradnje iz prvega odstavka tega člena si mora
izvajalec del iz prvega odstavka tega člena pri izvajalcu javne službe
pridobiti podatke o poteku javnega vodovoda in soglasje s pogoji za
izvedbo del ter ga o pričetku del pisno obvestiti. |
|
|
(3) Izvajalci del iz prvega
odstavka tega člena morajo po zaključku vzdrževalnih del ali gradnje na
svoje stroške vzpostaviti javni vodovod ali vodovodni priključek v
prvotno stanje tako, da vsa dela opravijo pod nadzorom izvajalca javne
službe in javno površino vrniti v prvotno stanje. Stroški nadzora so
določeni z veljavnim cenikom izvajalca javne službe in bremenijo
izvajalca del. |
|
|
(4) V primeru nastalih
poškodb javnega vodovoda ali vodovodnega priključka pri izvajanju del iz
prvega odstavka tega člena je izvajalec del iz prvega odstavka tega
člena dolžan naročiti popravilo poškodb pri izvajalcu javne službe in
poravnati vse stroške popravila. |
|
|
VI. Viri financiranja javne službe in način njenega oblikovanja |
|
|
34. člen |
|
|
(viri financiranja storitev) |
|
|
Izvajalec javne službe pridobiva sredstva za izvajanje javne službe: |
|
|
• iz plačil uporabnikov
storitev javne službe, |
|
|
• iz proračuna občine, |
|
|
• iz dotacij, donacij in
subvencij, |
|
|
• iz drugih virov določenih z
zakonom ali odlokom občine. |
|
|
35. člen |
|
|
(viri financiranja
infrastrukture) |
|
|
Sredstva
za razvoj infrastrukture se pridobivajo: |
|
|
• iz plačil uporabnikov
storitev javne službe, |
|
|
• iz proračuna občine, |
|
|
• iz dotacij, donacij in
subvencij, |
|
|
• iz dolgoročnega
kreditiranja, |
|
|
• iz drugih virov določenih z
zakonom ali odlokom občine. |
|
|
VII. Vrsta in obseg objektov in naprav, potrebnih za izvajanje javne
službe |
|
|
36. člen |
|
|
(infrastruktura lokalnega
pomena) |
|
|
(1) Infrastrukturo lokalnega
pomena, potrebno za izvajanje javne službe, ki je lastnina občine,
sestavlja omrežje cevovodov ter z njimi povezanih objektov in
tehnoloških naprav (objekti s tehnološko, strojno in elektro opremo za
črpanje in prečrpavanje, čiščenje in hranjenje vode), ki se povezujejo v
sekundarno, primarno in magistralno javno vodovodno omrežje, s pomočjo
katerega se zagotavlja oskrba naselij ali delov naselij. |
|
|
(2) Objekte za oskrbo s pitno
vodo lahko pod enakimi, z zakonom, tem odlokom in drugimi občinskimi
predpisi uporablja vsakdo. |
|
|
(3) Uporaba objektov in
naprav iz prvega odstavka tega člena je obvezna na vseh območjih, kjer
so vzpostavljeni javni sistemi za oskrbo s pitno vodo. |
|
|
37. člen |
|
|
(objekti in naprave v lasti
uporabnika) |
|
|
(1) Objekti in naprave,
potrebne za izvajanje javne službe, ki so v lasti uporabnika so
vodovodni priključek in interna vodovodna napeljava. |
|
|
(2) Objekte in naprave iz
prvega odstavka tega člena vzdržuje uporabnik na lastne stroške.
|
|
|
(3) Uporabnik je dolžan z
objekti in napravami iz prvega odstavka tega člena gospodariti tako, da
je omogočeno nemotena oskrba s pitno vodo. |
|
|
VIII.
Cene storitev javne službe |
|
|
38. člen |
|
|
(oblikovanje cen) |
|
|
Cene storitev javne službe se
oblikujejo v skladu z določili veljavnega predpisa o oblikovanju cen
storitev obveznih gospodarskih javnih služb varstva okolja. |
|
|
IX. Javna pooblastila izvajalca javne službe |
|
|
39. člen |
|
|
(javna pooblastila izvajalca
javne službe) |
|
|
(1) Izvajalec javne službe v
okviru storitev javne službe izdaja projektne pogoje, soglasja k
projektnim rešitvam, smernice in mnenja v skladu s predpisi, ki urejajo
graditev objektov in urejanje prostora. |
|
|
(2) Za izvajanje nalog iz
prejšnjega odstavka tega člena mora imeti izvajalec javne službe
zaposleno osebo z opravljenim strokovnim izpitom iz upravnega postopka. |
|
|
(3) Strokovno-tehnične,
organizacijske in razvojne naloge javne službe, ki z občinskim aktom ali
s pogodbo z izvajalcem javne službe niso prenesene na izvajalca javne
službe, opravlja občinska uprava. |
|
|
(4) Strokovno-tehnične,
organizacijske in razvojne naloge, ki jih občina lahko prenese na
izvajalca javne službe so: |
|
|
• razvoj, načrtovanje in
pospeševanje dejavnosti javne službe, |
|
|
• investicijsko načrtovanje
in gospodarjenje z objekti in napravami, potrebnimi za izvajanje
dejavnosti javne službe. |
|
|
(5) Občinska uprava skrbi za
koordinacijo med občino in izvajalcem javne službe in izvaja nadzor nad
izvajanjem javne službe skladno s predpisi in dogovorjenim načrtom
nadzora in zagotavljanja kakovosti. |
|
|
X. Nadzor nad izvajanjem javne službe |
|
|
40. člen |
|
|
(nadzorni organ) |
|
|
(1) Nadzor nad izvajanjem
določil tega odloka izvajata pristojni občinski inšpekcijski organ ter
občinska uprava občine. |
|
|
(2) Pri izvajanju nadzora
lahko pristojni občinski inšpekcijski organ izdaja odločbe ter odreja
druge ukrepe, katerih namen je zagotoviti izvrševanje določb tega
odloka. |
|
|
(3) Pristojni organ občinske
uprave občine ima pravico kadarkoli vpogledati v evidence, ki jih je
dolžan voditi izvajalec javne službe, pri čemer je dolžan spoštovati
določila zakona, ki ureja varstvo osebnih podatkov. |
|
|
XI. Predpisi, sprejeti na podlagi tega odloka |
|
|
41. člen |
|
|
(tehnični pravilnik) |
|
|
(1) Izvajalec javne službe
mora sprejeti tehnični pravilnik, s katerim se določijo podrobnejši
pogoji za izvajanje storitev javne službe v skladu z določili tega
odloka in drugimi predpisi. |
|
|
(2) Tehnični pravilnik,
njegove spremembe in dopolnitve se objavijo v Uradnem glasilu slovenski
občin in začnejo veljati petnajsti dan po objavi. |
|
|
42. člen |
|
|
(cenik storitev) |
|
|
(1) Izvajalec javne službe
mora sprejeti cenik storitev navedenih v tem odloku in ga predložiti v
potrditev občinskemu svetu. |
|
|
(2) Cenik storitev, njegove
spremembe in dopolnitve se objavijo v Uradnem glasilu slovenskih občin
in začnejo veljati petnajsti dan po objavi. |
|
|
43. člen |
|
|
(program ukrepov v primeru
izrednih dogodkov) |
|
|
(1) Izvajalec javne službe
mora program ukrepov v primeru izrednih dogodkov predlagati v sprejem
občinskemu svetu v roku treh mesecev po uveljavitvi tega odloka. |
|
|
(2) Program ukrepov v primeru
izrednih dogodkov, njegove spremembe in dopolnitve se objavijo v Uradnem
glasilu slovenskih občin in začnejo veljati petnajsti dan po objavi. |
|
|
XIII.
Kazenske določbe |
|
|
44. člen |
|
|
(prekrški) |
|
|
(1) Z
globo 1.000 € se kaznuje za prekršek pravna oseba, če: |
|
|
• se ne priključi na javni
vodovod v skladu z določili prvega odstavka 10. člena tega odloka; |
|
|
• ne omogoči dostopa
izvajalcu javne službe do javnega vodovoda in vodovodnega priključka z
vodomernim mestom v skladu z določilom 33. člena tega odloka; |
|
|
• ne pridobi soglasja
izvajalca javne službe v skladu z določilom 21. člena tega odloka, |
|
|
• ne obnovi vodovodnega
priključka, ko ga na to pisno opozori izvajalec javne službe, |
|
|
• ne zagotovi izvajalcu javne
službe dostopa za opravljanje del na svojem zemljišču v zvezi z javnim
vodovodom, |
|
|
• ne zagotovi izvajalcu javne
službe dostopa do interne vodovodne napeljave zaradi pregleda,
odvzemanja vzorcev vode ali meritve tlaka na omrežju, |
|
|
• ne zagotovi dostopa
izvajalcu javne službe za odčitavanje, pregled ali zamenjavo
obračunskega vodomera, |
|
|
• ne zagotovi dostopa
izvajalcu javne službe za izvajanje rednih vzdrževalnih del na
vodovodnem priključku, |
|
|
• ne upošteva varčevalnih
ukrepov iz objav v primeru motenj pri oskrbi s pitno vodo, |
|
|
• ne dovoli obnove
vodovodnega priključka, |
|
|
• ne uredi vodomernega mesta
v skladu z zahtevami izvajalca javne službe, |
|
|
• ne dovoli prehoda za dostop
do vodovodnega omrežja, |
|
|
• odvzame vodo iz hidrantov
na javnem vodovodnem omrežju v nasprotju z določilom prvega odstavka 26.
člena tega odloka, |
|
|
• če uporabi vodo iz hidranta
na javnem vodovodu v nasprotju z določili prvega odstavka 27. člena tega
odloka, |
|
|
• če se oskrbuje z vodo iz
javnega vodovoda v nasprotju z določili tega odloka, |
|
|
• če prestavi, zamenja ali
popravi obračunski vodomer brez soglasja izvajalca javne službe, |
|
|
(2) Z
globo 400 € se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje
samostojni podjetnik posameznik. |
|
|
(3) Z
globo 400 € se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje tudi
odgovorna oseba pravne osebe ali odgovorna oseba samostojnega podjetnika
posameznika. |
|
|
(4) Z
globo 400 € se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje
posameznika. |
|
|
XIV.
Prehodne in končne določbe |
|
|
45. člen |
|
|
(prenehanje veljavnosti) |
|
|
Z
uveljavitvijo tega odloka preneha veljati Odlok o oskrbi s pitno vodo v
Občini Gorje (Uradni list RS, št. 49/2010). |
|
|
46. člen |
|
|
(veljavnost odloka) |
|
|
Ta odlok
začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih
občin. |
|
|
Številka: 013-9/2012-3 |
|
|
Datum:
30.05.2012 |
|
|
|
|
|
|
Občina Gorje |
|
Župan
Peter Torkar |
|
|