Na podlagi 112. in 119. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 61/17 - ZUreP-2) in 16. člena Statuta Občine Majšperk (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 25/12, 24/15, 55/15, 50/17 in 16/19) je Občinski svet Občine Majšperk na 24. redni seji, dne 3. 11. 2021, sprejel

ODLOK

O OBČINSKEM PODROBNEM PROSTORSKEM NAČRTU ZA ENOTO UREJANJA PROSTORA MA9 IN DEL ENOT UREJANJA PROSTORA MA8, MA11 IN MA17 - MAJŠPERK

I.  Uvodne določbe

1. člen

(predmet odloka)

(1) S tem odlokom se skladno z Odlokom o občinskem prostorskem načrtu Občine Majšperk (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 40/2013, 16/2016,  7/2020 – avtentična razlaga, 55/2020 – UPB, 16/2021 – avtentična razlaga, v nadaljevanju: OPN), sprejme Občinski podrobni prostorski načrt za enoto urejanja prostora MA9 in del enot urejanja prostora MA8, MA11 in MA17 - Majšperk (v nadaljevanju: OPPN), ki ga je izdelalo podjetje UMARH d. o. o., Ul. 5. prekomorske 7, 2250 Ptuj, s številko projekta 19-OPPN-05, datum oktober 2021.

(2) OPPN ima v državnem prostorskem informacijskem sistemu (PIS) identifikacijsko številko 1718.

2. člen

(sestavni del podrobnega načrta)

(1) S tem odlokom se določa ureditveno območje OPPN, umestitev načrtovane ureditve v prostor, zasnove projektnih rešitev in pogojev glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro, rešitve in ukrepe za varovanje okolja, naravnih virov in ohranjanje narave, rešitve in ukrepe za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, etapnost izvedbe prostorske ureditve, odstopanja od načrtovanih rešitev ter obveznosti investitorja.

(2) Sestavljen je iz naslednjih delov:

A) BESEDILO

1. Obrazložitev odloka

2. Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu

3. Konkretne smernice, mnenja k dopolnjenemu osnutku in mnenja predlogu občinskega podrobnega prostorskega načrta

B) KARTOGRAFSKI DEL

C) PRILOGE

Priloge OPPN so:

·  Sklep o pričetku priprave OPPN

·  Izhodišča za pripravo OPPN

·  Strokovne podlage

·  Konkretne smernice

·  Mnenja o verjetnosti pomembnejših vplivov plana in CPVO odločba

·  Mnenja k dopolnjenemu osnutku OPPN

·  Mnenja k predlogu OPPN

·  Povzetek za javnost

II.  Opis meje območja

3. člen

(območje podrobnega načrta)

(1)  Sklenjeno območje OPPN je določeno s tehničnimi elementi, ki omogočajo prenos novih mej parcel v naravo. Koordinate tehničnih elementov so priložene v prikazu območja OPPN z načrtom parcelacije.

(2)  V sklenjenem območju OPPN iz prejšnjega odstavka se skladno z geodetskim načrtom nahajajo zemljišča s parcelnimi številkami 81/55 – del, 74/5 – del, 74/18, 74/15, 74/16 – del, 74/17, vse k.o. 438 – Lešje.

(3)  Oznaka enot urejanja prostora:

·  MA8 – del EUP, površina 0,005 ha,

·  MA9 – celotno območje EUP, površina cca 1,93 ha,

·  MA11 – del EUP, površina 0,30 ha,

·  MA17 – del EUP, površina 0,11 ha.

(4)  Po podatkih GURS je velikost sklenjenega območja OPPN 2,35 ha.

(5)  Ureditve, navedene v tem členu, obsegajo tudi okoliška zemljišča in dele zemljišč, na katerih se izvede potrebna cestna, komunalna in energetska infrastruktura.

4. člen

(obstoječa namenska raba območja)

Obstoječe podrobne namenske rabe območja za posamezno EUP so:

·  MA8 – del EUP: namenska raba PC (površine cest),

·  MA9 – celotno območje EUP: namenska raba SS (stanovanjske površine – stanovanjsko območje s centralnimi dejavnostmi Majšperk),

·  MA11 – del EUP: namenska raba CD (druga območja centralnih dejavnosti),

·  MA17 – del EUP: namenska raba ZP (parki).

5. člen

(sprememba namenske rabe v območju)

(1)  Peti odstavek 117. člen ZUreP-2 določa, da lahko Občina z OPPN spremeni na delu ali celotnem območju urejanja tudi namensko rabo prostora in prostorsko izvedbene pogoje brez poprejšnje spremembe OPN, če je taka sprememba:

·  potrebna za izvedbo občinskega razvojnega programa ali drugega razvojnega projekta v skladu z regionalnim razvojnim programom,

·  skladna s cilji prostorskega razvoja občine (predlagana ureditev je v skladu s 5. in 6. točko prvega odstavka 27. člena strateškega dela OPN),

·  skladna s pravnimi režimi in

·  gre za spremembo iz bolj v manj intenzivne namenske rabe prostora.

(2)  Šesti odstavek 117. člen ZUreP-2 določa, da če se z OPPN spreminja namenska raba prostora, vsebuje sklep o njegovi pripravi tudi ugotovitev, da so izpolnjeni pogoji iz prejšnjega odstavka – v skladu z določili Regionalnega razvojnega programa Podravske razvojne regije 2014-2020 je ureditev skladna s prioriteto II. VKLJUČUJOČA DRUŽBA, BLAGINJA, ZNANJE, s ciljem povečanja socialne vključenosti, izboljšanja dostopnosti do socialnih in zdravstvenih storitev ter infrastrukture. Sprememba je usklajena z Investicijskim področjem – dostopnost do socialnih in zdravstvenih storitev ter infrastrukture.

(3)  Predlagana ureditev je v skladu z določili Območnega razvojnega programa za Spodnje Podravje 2014 – 2020; je skladna z razvojno prioriteto IV: Vključujoča družba in znanje z investicijskimi področji:

·  IV.3: Zagotavljanje dostopnosti do javne zdravstvene in socialne infrastrukture in javnih storitev,

·  IV.4: Ukrepi za spodbujanje kvalitete življenja posameznikov in družin ter povečanje družbene povezanosti in socialne vključenosti vseh skupin prebivalstva,

·  IV.5: Aktivno staranje in medgeneracijski centri.

(4)  Predlagana ureditev je v skladu z določili Vizije in strategije razvoja občine Majšperk, z razvojno usmeritvijo 8 – prijetno, varno bivalno okolje, okoljska osveščenost prebivalcev in dobra telekomunikacijska dostopnost (privabljati mlade za bivanje, zabavo, zaposlitev...).

(5)  Na podlagi 117. in 282. člena ZUreP-2 se, skladno s prikazom v grafični prilogi list št. 2. - Sprememba podrobnejše namenske rabe, spremeni podrobnejša namenska raba prostora tako, da se:

·  del območja EUP MA11 spremeni namenska raba iz obstoječe - druga območja centralnih dejavnosti (CD) spremeni v namensko rabo: stanovanjske površine (SS).

III.  Funkcije območja s pogoji za izrabo in kvaliteto gradnje ter urbanistične omejitve

6. člen

(prostorske ureditve, ki se načrtujejo s podrobnim načrtom)

V območju OPPN se predvidi izgradnja naslednjih objektov in ureditev:

·  Večstanovanjska objekta s skupno delno vkopano pokrito garažo - objekti A1, A2, B

Objekti se nahajajo na SV delu območja OPPN, ob regionalni cesti. Predvidena je gradnja dveh večstanovanjskih objektov s skupno delno vkopano garažo. Na strehi garaže se načrtujejo odprte bivalne površine, ki se navezujejo na višinsko ureditev regionalne ceste na SV območja OPPN. Natančna lega in oznaka objektov je razvidna iz grafičnega dela OPPN.

·  Večstanovanjska stavba za posebne namene –  objekt C 

Objekt se nahaja v osrednjem delu območja OPPN, neposredno ob zelenih površinah. Predvidena je gradnja objekta za bivanje starejših občanov s spremljajočimi dejavnostmi (oskrbovana stanovanja, dom starejših občanov, center medgeneracijskega druženja). Natančna lega in oznaka objekta je razvidna iz grafičnega dela OPPN.

·  Nizi - D1, D2 in D3 - enostanovanjske stavbe

·  Predvidena je gradnja treh nizov enostanovanjskih stavb. Dostopi do objektov so predvideni na SV strani nizov, na JZ strani so predvidene lastne odprte bivalne površine, ki pripadajo posameznemu objektu v nizu.  Natančna lega in oznaka objektov je razvidna iz grafičnega dela OPPN.

·  Površine za vrtičke - V

·  Predvidena je ureditev površin za ljubiteljsko vrtičkarstvo. Natančna lega in oznaka površin je razvidna iz grafičnih prilog OPPN.

·  Zelene površine – Z1, Z2

·  Predvidena je ureditev javnih zelenih površin območja s poudarkom na osrednjih zunanjih površinah v osrednjem delu območja ob objektu za bivanje starejših občanov (Z1) in zelenih površinah na SZ območja (Z2). Natančna lega in oznaka površin je razvidna iz grafičnih prilog OPPN.

·  Prometne površine

Predvidena je celostna prometna ureditev območja, ki zagotavlja ustrezno dostopnost in ustrezne površine za mirujoči promet. Načrtovana je osrednja dostopna CESTA A, ki se preko obstoječega priključka navezuje na regionalno cesto. CESTA A vodi do objektov A1, A2, B, C in niza D1 ter napaja CESTI B in C, ki vodita do nizov D2 in D3 ter do območja vrtov V. Ob CESTI A so predvidene glavne zunanje površine za mirujoči promet. Del površin za mirujoči promet je načrtovan na koncu CESTE C, ob območju vrtov V.  Na celotnem območju so predvidene površine za pešce, delno ob voznih površinah, delno pa na območjih zelenih površin. Natančna lega in oznaka površin je razvidna iz grafičnih prilog OPPN.

7. člen

(pogoji za izrabo območja)

V območju OPPN je opredeljena naslednja raba zemljišč:

·  del EUP MA8: območje je opredeljeno kot območje s podrobnejšo namensko raba PC (površine cest), v katerem se načrtujejo prometne površine ob regionalni cesti,

·  EUP MA9 in del EUP MA11: območje je opredeljeno kot podrobnejša namenska raba SS (stanovanjske površine), v katerem se načrtuje večstanovanjske objekte s skupno delno vkopano pokrito garažo, objekt za bivanje starejših občanov s spremljajočimi dejavnostmi in strnjena enostanovanjska gradnja,

·  del EUP MA17: območje je opredeljeno kot območje z namensko rabo ZP (parki), v katerem se načrtujejo zelene površine.

8. člen

(urbanistične omejitve)

V območju obdelave veljajo naslednje urbanistične omejitve, ki so prikazane v grafičnem delu:

·  gradbena linija je črta, na katero morajo biti z enim robom postavljeni novozgrajeni objekti, dovoljeni so le manjši odmiki delov fasad (balkoni, nadstreški in podobno);

·  gradbena meja je črta, ki je novozgrajeni objekti ne smejo presegati, lahko pa se je dotikajo ali so od nje odmaknjeni v notranjost;

·  maksimalna etažnost je oznaka, ki podaja največje število etaž novogradenj in se izraža kot oznaka kleti, pritličja in števila nadstropij nad njimi, upošteva se bruto višina etaže.

·  namembnost objekta je oznaka objekta z barvno šrafuro.

·  FZ – dopusten faktor zazidanosti, je razmerje med tlorisno projekcijo zunanjih dimenzij največjih etaž vseh objektov nad terenom in površino gradbene parcele.

·  FIZ – dopusten faktor izrabe zemljišča, je razmerje med BTP objektov nad terenom in celotno velikostjo gradbene parcele.

IV.  Merila in pogoji za načrtovanje prostorske ureditve

9. člen

(vrste posegov in dopustnih dejavnosti)

(1)  Do začetka izvajanja prostorskih ureditev oziroma posameznih etap, določenih v 33. členu tega odloka, je na območju OPPN iz 3. člena tega odloka dovoljena obstoječa raba zemljišč in izvajanje dopustnih posegov v skladu s 69. členom OPN.

(2)  Dejavnosti in namembnost objektov se v območju OPPN locirajo skladno s podrobnejšo namensko rabo iz 7. člena odloka:

·  PC (površine cest),

·  SS (stanovanjske površine),

·  ZP (parki).

V.  Funkcionalna in oblikovna merila ter pogoji

10. člen

(pogoji za urbanistično in arhitekturno oblikovanje)

(1)  Večstanovanjska objekta s skupno delno vkopano pokrito garažo – objekti A1, A2, B

Predvidena sta dva večstanovanjska objekta s skupno delno vkopano pokrito kletno garažo. Dopustna je gradnja stavb s klasifikacijo 1122 – Tri- in večstanovanjske stavbe, 1130 – Stanovanjske stavbe za posebne družbene skupine ter 12420 Garažne stavbe (delno vkopana pokrita garaža).

Pogoji za oblikovanje večstanovanjskih objektov (objekta A1 in A2):

·  maksimalni tlorisni gabariti posameznega večstanovanjskega objekta so 31 m x 17 m, objekta sta omejena z gradbeno linijo in gradbenimi mejami,

·  maksimalna etažnost večstanovanjskega objekta nad garažo je P+3, zadnja etaža se oblikuje kot terasna etaža z zamikom v notranjost objekta, terasna etaža ima 70% površine spodnje etaže

·  oblikovanje objekta je sodobno, z ravno streho in s kvalitetnimi obložnimi fasadnimi materiali. Objekt je lociran v skladu z grafično prilogo – list 5 – Ureditveno količbena situacija.

·  Okolica objektov se v čim večji meri ozeleni in zasadi z drevesi. Uredijo se peš dostopi do posamezne stavbe na SV strani objektov (navezava na ureditve ob regionalni cesti).

Pogoji za oblikovanje garaže (objekt B):

·  Maksimalni tlorisni gabarit garaže je 86 m x 28 m, objekt je omejen z gradbeno linijo in gradbenimi mejami,

·  maksimalna etažnost objekta je K, pri čemer mora biti severovzhodna stranica objekta v celoti vkopana

·  oblikovanje objekta je sodobno, z ravno streho nad kletjo, ki se oblikuje kot delno ozelenjen zunanji bivalni prostor, ki lahko v površini 60% proste strehe pripada posameznim stanovanjem v pritličnih etažah večstanovanjskih objektov  A1 in A2. Objekt je lociran v skladu z grafično prilogo – list 5 – Ureditveno količbena situacija.

(2)  Večstanovanjska stavba za posebne namene –  objekt C 

Predviden je objekt namenjen bivanju. Dopustna je gradnja stavb s klasifikacijo 1122 – Tri- in večstanovanjske stavbe, 1130 – Stanovanjske stavbe za posebne družbene skupine ali 11302 – Stanovanjske stavbe za druge posebne družbene skupine, v objekt je dopustno umeščati tudi spremljajoče dejavnosti (stanovanjske skupnosti posebnih družbenih skupin, oskrbovana stanovanja, dom starejših občanov, center medgeneracijskega druženja) z enotnim pritličjem in dvema stavbnima lamelama v višjih etažah, ki sta lahko medsebojno povezani z veznim hodnikom.

Pogoji za oblikovanje objekta C:

·  maksimalni tlorisni gabariti objekta za bivanje starejših občanov so 57 m x 39 m, objekt je omejen z gradbenimi mejami,

·  maksimalna etažnost objekta je P+2,

·  oblikovanje objekta je sodobno, z ravno streho in kvalitetnimi obložnimi fasadnimi materiali. Streha nad pritličjem mora biti ozelenjena (izvedba sistema zelene strehe), lahko se izvede kot terasa (skupna ali individualne terase k posameznim enotam). Objekt je lociran v skladu z grafično prilogo – list 5 – Ureditveno količbena situacija.

·  na SV strani objekta C so predvidena parkirna mesta za stanovalce in zaposlene. Na JV strani se objekt C navezuje na osrednje zelene površine Z1. Okolica objekta naj se v čim večji možni meri ozeleni in zasadi z drevesi. Okolica objekta se mora zasnovati kot odprte zelene bivalne površine z ustrezno urbano opremo.

(3)  Nizi - D1 in D2 - enostanovanjske stavbe

Predvideni so enostanovanjski objekti v dveh nizih, v tem odstavku so podani pogoji za urbanistično in arhitekturno oblikovanje dveh nizov (D1 in D2). Dopustna je gradnja stavb s klasifikacijo 11100 Enostanovanjske stavbe, 12420 Garažne stavbe (kot nadstreški pred objekti, lahko tudi z zaprto shrambo), 12740 Nadstrešnice. Posamezne enote v nizih je možno združevati.

Pogoji za oblikovanje nizov enostanovanjskih objektov:

·  maksimalni tlorisni gabariti niza D1 so: 50 m x 15 m, niza D2: 50 m x 15 m, objekti so omejeni z gradbeno linijo in gradbenimi mejami,

·  Objekti se lahko gradijo kot vrstne hiše, dvojčki, ali kot samostojne enostanovanjske hiše. Posamezne predvidene parcele se lahko združujejo v parih.

·  dopustna je izgradnja pritličnih nadstreškov za avtomobile v liniji ob predvideni cesti, izven označenih gradbenih linij in mej za stanovanjske objekte. Streha nadstreškov mora biti ravna ali v videzu ravne strehe, ki ne sme biti pohodna. V posameznem nizu morajo biti nadstreški izvedeni v enotni podobi (enotna višina, oblikovanje, barve),

·  dopustna je izgradnja odprtih pritličnih nadstrešnic – pokritih teras, na JZ strani objektov, v videzu ravne strehe (ne sme biti pohodna), do velikosti 50 m2, izven označenih gradbenih linij, lahko tudi kot samostojni objekti,

·  maksimalna etažnost enostanovanjskih objektov je P+1,

·  oblikovanje objekta je sodobno, z ravno streho in kvalitetnimi obložnimi fasadnimi materiali. Streha nad pritličjem se lahko izvede kot terasa. Objekti so locirani v skladu z grafično prilogo – list 5 – Ureditveno količbena situacija,

·  parkirna mesta so predvidena na severovzhodni strani predvidenih objektov. Na JZ strani objektov se uredijo individualne odprte bivalne površine, namenjene posameznim objektom, ki naj se v čim večji možni meri ozelenijo.

(4)  Niz D3 - enostanovanjske stavbe

Predvideni so enostanovanjski objekti v enem nizu. Posamezne enote v nizih je možno združevati.

Pogoji za oblikovanje nizov enostanovanjskih objektov:

·  maksimalni tlorisni gabariti niza D3 so: 90 m x 15 m, objekti so omejeni z gradbeno linijo in gradbenimi mejami,

·  Objekti se lahko gradijo kot vrstne hiše, dvojčki, ali kot samostojne enostanovanjske hiše. Posamezne predvidene parcele se lahko združujejo v parih.

·  dopustna je izgradnja pritličnih nadstreškov za avtomobile v liniji ob predvideni cesti, izven označenih gradbenih linij in mej za stanovanjske objekte. Streha nadstreškov mora biti enokapna ali ravna (ali v videzu ravne strehe), ki ne sme biti pohodna. V posameznem nizu morajo biti nadstreški izvedeni v enotni podobi (enotna višina, naklon strehe, oblikovanje, barve),

·  dopustna je izgradnja odprtih pritličnih nadstrešnic – pokritih teras, na JZ strani objektov, v videzu ravne strehe (ne sme biti pohodna), do velikosti 50 m2, izven označenih gradbenih linij, lahko tudi kot samostojni objekti,

·  maksimalna etažnost enostanovanjskih objektov je P+1,

·  oblikovanje objekta je sodobno, z enokapno streho in kvalitetnimi obložnimi fasadnimi materiali. Streha nad pritličjem se lahko izvede kot terasa.  Naklon enokapne strehe je lahko med 10° in 15° in mora biti izbran enotno za celoten niz. Objekti so locirani v skladu z grafično prilogo – list 5 – Ureditveno količbena situacija,

·  parkirna mesta so predvidena na severovzhodni strani predvidenih objektov. Na JZ strani objektov se uredijo individualne odprte bivalne površine, namenjene posameznim objektom, ki naj se v čim večji možni meri ozelenijo,

·  na južnem delu območja je predviden zeleni pas z avtohtono drevesno in grmovno zarastjo, ki bo omogočal izboljšanje habitata vrst POV Dravinjska dolina.

(5)  Površine za vrtičke V

Predvidena je ureditev površin za vrtičke. Za ureditev vrtičkov je treba izdelati enoten ureditveni načrt, ki naj zajema načrt ureditve parcel, dostopnih poti, ureditve skupnih površin (dostop do vode, odpadki…) ter opredelitev velikosti in oblikovanja objektov za shrambo orodja.

(6)  Zelene površine Z1, Z2

Predvidena je ureditev dveh večjih območij zelenih površin, in sicer osrednih zelenih površin pred načrtovanim objektom za bivanje starejših občanov in zelenih površin med obstoječim bencinskim servisom ter načrtovanimi večstanovanjskimi objekti. Za območja zelenih površin je obvezna izdelava načrta krajinske arhitekture, ki zajema načrtovanje poti, zasaditve in urbane opreme. Na enem območju zelenih površin se predvidi umestitev otroških igral za potrebe nove stanovanjske soseske.

(7)  Prometne površine cesta A, B in C

Predvidena je nova prometna ureditev dostopnih javnih poti in pešpoti znotraj območja OPPN ter priključevanje na regionalno cesto na območju obstoječega priključka. Natančna lega in oznaka objektov je razvidna iz grafičnih prilog OPPN.

(8)  Za območje OPPN veljajo sledeči urbanistični parametri, ki se določijo na nivoju celotnega območja OPPN :

·  Faktor pozidanosti zemljišča (FZ): max 0,4;

·  Faktor izrabe zemljišča (FIZ); max 1,2;

·  Potrebno je zagotoviti minimalno 15 % javnih in poljavnih površin.

11. člen

(nezahtevni in enostavni objekti ter vzdrževalna dela v javno korist)

(1)  Na območju OPPN je po predpisih, ki urejajo gradnjo objektov glede na zahtevnost, dovoljena postavitev nezahtevnih in enostavnih objektov v skladu z namensko rabo območja ter je mogoče opravljanje del, ki se štejejo za redna vzdrževalna dela in investicijska vzdrževalna dela.

(2)  Na celotnem območju je dovoljena postavitev naslednjih nezahtevnih in enostavnih objektov:

·  ograj do višine 1,5 m, vendar ograjevanje celotnega območja ni zaželeno,

·  opornih zidov kot enostavnih objektov,

·  postavitev urbane opreme.

(3)  V območju enostanovanjskih hiš je dovoljena postavitev nadstrešnic za avtomobile, nadstrešnic za potrebe zunanjega bivanja in postavitev zunanjih shrambnih objektov.

(4)  Na območju objekta za bivanje starejših občanov je dopustna postavitev paviljonov in nadstrešnic ter pomožnih objektov za shranjevanje urbane opreme ter orodja.

(5)  Na območju vrtičkov je dovoljena postavitev objektov za spravilo orodja, za katere je obvezna priprava skupnega načrta, urbane opreme ter rastlinjakov, v velikosti do 10 m2.

(6)  Nezahtevni in enostavni objekti naj bodo od meje s sosednjo zemljiško parcelo odmaknjeni minimalno 1,5 m. Na parcelno mejo so lahko postavljeni le s soglasjem lastnika zemljiške parcele, na katero mejijo.

(7)  Postavitev ograj in drugih objektov v križiščih ali ob cestah ne sme segati v območje preglednega trikotnika ali segati v območje javnih prometnih in zelenih površin.

(8)  Poleg rednih vzdrževalnih del in investicijskih vzdrževalnih del so dovoljene tudi:

·  rekonstrukcije objektov in naprav,

·  sprememba namembnosti.

(9)  Na območju OPPN se lahko izvajajo vsa vzdrževalna dela v javno korist skladno s predpisi, ki urejajo cestno infrastrukturo.

VI.  Oblikovanje odprtega prostora

12. člen

(pogoji za zunanjo ureditev)

(1)  V okolici objektov sta predvideni dve večji območji zelenih površin (Z1 in Z2), površine za vrtičke (V) ter ostale ureditve odprtega prostora v okolici predvidenih objektov.

(2)  Za območja Z1, Z2 in V je predvidena izdelava ureditvenih načrtov, kot je prevideno v 10. členu odloka.

(3)  Urbana oprema se uredi in izbere enotno za celotno območje. Klopi, koši, stojala za kolesa, informacijske table, drogovi za zastave, javna razsvetljava in ostalo, morajo biti za celotno območje oblikovalsko usklajeni in okolju primerni.

(4)  Območje se v čim večji možni meri ozeleni in zasadi z drevesi. Drevesne in grmovne vrste, njihove dimenzije in izvedbe, kot tudi urbana oprema bodo prikazane v izvedbenem načrtu krajinske arhitekture, ki je pogoj za vse zasaditve in umestitve v odprti prostor.

VII.  Merila in pogoji za gradnjo prometnega omrežja

13. člen

(prometno urejanje)

(1)  Predvidena je izvedba notranje prometne mreže javnih poti znotraj območja OPPN z navezavo na R2 - regionalno cesto II. reda 1284, ROGATEC-MAJŠPERK.

(2)  Predvidena je ureditev:

·  Cesta A: osnovna dostopna cesta do garaže večstanovanjskih objektov in objekta za bivanje starejših občanov, z minimalnim profilom ceste: 6 m vozni pas za dvosmerni promet, 1,6 m enostranski pločnik. Širina vozišča je lahko tudi manjša, v kolikor to omogoča izbran sistem parkiranja.

·  Cesta B in C: dostopne ceste do enostanovanjskih objektov in vrtičkov, načrtujejo naj se kot območje skupnega prometnega prostora, ki se mora ustrezno označiti s prometno signalizacijo. Širina vozišča mora biti najmanj 6 m. Širina vozišča je lahko tudi manjša, v kolikor to omogoča izbran sistem parkiranja.

(3)  Vse prometne površine morajo biti urejene ustrezno za dostop z intervencijskimi vozili.

14. člen

(parkiranje)

(1)  V sklopu večstanovanjskih objektov A1 in A2 je načrtovana deloma vkopana skupna garaža - objekt B. V sklopu objekta za bivanje starejših občanov C se načrtujejo parkirna mesta na končnem delu ceste A. Za potrebe parkiranja v nizih  D1, D2 in D3 (enostanovanjske stavbe) se načrtujejo parkirna mesta ob posameznih objektih. Ob cesti A in na koncu C se načrtujejo parkirna mesta za obiskovalce območja.

(2)  Potrebno število parkirnih mest za posamezno namembnost objektov se določi v skladu s tabelo:

VIII.  Merila in pogoji za gradnjo komunalne infrastrukture

15. člen

(skupne določbe o gospodarski javni infrastrukturi in grajeno javno dobro)

(1)  Gospodarska javna infrastruktura in grajeno javno dobro se izvedeta skladno s smernicami in strokovnimi podlagami, ki so sestavni del OPPN, ter skladno z geološko-hidrološkimi razmerami območja.

(2)  Trase vodov gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra se medsebojno uskladijo z upoštevanjem zadostnih medsebojnih odmikov in odmikov od drugih naravnih in grajenih struktur ter se med gradnjo ustrezno zaščitijo.

(3)  Pred gradnjo se obstoječa gospodarska javna infrastruktura zakoliči na kraju samem.

(4)  Gradnja gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra poteka usklajeno.

(5)  Pri umeščanju lokacij in dimenzioniranju zbiralnih mest za komunalne odpadke je potrebno upoštevati določila Odloka o načinu opravljanja obveznih občinskih gospodarskih javnih služb ravnanja s komunalnimi odpadki v Občini Majšperk (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 15/18, 16/19, 71/20).

(6)  Ureditev gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra je razvidna iz grafičnega dela OPPN - list št. 6 - Situacija komunalne in energetske infrastrukture.

16. člen

(vodovod)

(1)  Ob območju OPPN poteka obstoječ vodovodni cevovod AC 125, katerega je treba zamenjati z novimi cevmi iz NL materiala.

(2)  Potrebno je upoštevati minimalne odmike od obstoječih vodovodnih cevovodov. Na vseh prečkanjih načrtovanih ureditev z vodovodom se zagotovi ustrezna zaščita vodovodne cevi tako, da ne pride do poškodbe cevovoda v času gradnje in obratovanja načrtovanih ureditev.

(3)  Izvedlo se bo novo javno vodovodno omrežje znotraj območja OPPN. Priključitev na javno vodovodno omrežje se izvede v skladu s pogoji upravljalca vodovoda.

(4)  V sklopu predvidene gradnje novega vodovodnega omrežja je previdena izgradnja hidrantnega omrežja.

(5)  Vsak objekt mora imeti nameščen zunanji termo vodomerni jašek, vodomer, vodni filter in reducirni ventil.

(6)  Pri izdelavi tehnične dokumentacije je obvezno sodelovanje s komunalnim podjetjem z upoštevanjem katastra obstoječih vodovodnih objektov.

17. člen

(kanalizacija odpadnih vod)

(1)  Preko območja OPPN poteka obstoječ kanalizacijski vod, ki ga bo glede na nameravane gradnje v OPPN treba prestaviti. Na vseh prečkanjih načrtovanih ureditev z obstoječo kanalizacijo se zagotovi ustrezna zaščita kanalizacijske cevi tako, da ne pride do poškodbe cevovoda v času gradnje in obratovanja načrtovanih ureditev.

(2)  Znotraj meje OPPN je predvidena izvedba javnega kanalizacijskega omrežja za ločeno odvajanje komunalnih odpadnih in padavinskih vod.

(3)  Za potrebe izvedbe objektov, predvidenih v OPPN, se izvede ločen sistem kanalizacije za odvajanje onesnaženih fekalnih vod, ki mora biti vodotesen ob upoštevanju vseh potrebnih  področnih predpisov.

(4)  Predvidena ustrezno dimenzionirana interna fekalna kanalizacija se naveže na javno fekalno kanalizacijsko omrežje. Vsa predvidena javna kanalizacija za odvajanje komunalnih odpadnih vod se gravitacijsko odvede proti zahodu (proti športnemu igrišču). Obstoječi tlačni vod se prestavi, pri čemer se trasa prestavljenega voda ne sme bistveno podaljšati, z izbrano traso se ne sme bistveno povečati višinske razlike zaradi zmogljivosti obstoječega črpališča na vzhodu območja. Če prestavitev tlačnega voda na tak način ne bo izvedljiva, bo treba v okviru projektne dokumentacije in izvedbe cevovodov za odvajane odpadnih vod obravnavanega območja, vključiti tudi rekonstrukcijo strojne opreme in elektro instalacij obstoječega črpališča Jager (zamenjavo potopnih črpalk in dela elektro krmilne omarice črpališča, morebiti tudi povečati priključno moč črpališča).

(5)  Hišni priključki se izvedejo izključno preko revizijskega jaška na zemljišču lastnika objekta na fekalni kanal. Revizijski jaški morajo biti vedno dostopni.

(6)  Gravitacijsko odvajanje komunalnih odpadnih vod iz predvidenega objekta je dopustno le iz delov, ki ležijo nad koto terena oziroma nad koto pokrova revizijskega jaška, v katerega se bo priključek izvedel.

(7)  Za priključitev objektov na javno kanalizacijsko omrežje je potrebno na osnovi višinskih izmer določiti traso, ki se bo gravitacijsko navezala na predvideno omrežje.

18. člen

(padavinska kanalizacija)

(1)  Padavinske vode z obravnavanega območja se zaradi nezmožnosti ponikanja kontrolirano odvajajo preko predvidene javne meteorne kanalizacije v bližnji površinski odvodnik (melioracijski jarek). Meteorne vode je treba pred iztokom v površinski odvodnik zadrževati v ustrezno dimenzioniranih zadrževalnikih. Iztok meteorne vode v površinski odvodnik mora biti izveden tako, da bo izpustna glava oblikovana pod naklonom brežine površinskega odvodnika in ne bo segala v njegov profil.

(2)  Odvajanje padavinskih vod s parkirišč in manipulativnih površin naj se uredi preko lovilcev olj s koalescenčnimi filtri, ki naj bodo dimenzionirani ob upoštevanju velikosti prispevnih površin, intenzitete padavin in možne pričakovane količine naftnih derivatov. Predvidena mora biti vgradnja standardiziranih lovilcev olj (SIST 858-2). Da bodo padavinske vode lahko odvedene v smeri proti usedalniku in lovilcu olj, morajo biti utrjene, tlakovane ali z drugim materialom prekrite površine vodo nepropustne, zato je treba pod povoznim materialom predvideti folijo ali kak drug vodo nepropustni material.

(3)  Projektna rešitev odvodnjavanja in čiščenja padavinskih in komunalnih odpadnih voda mora biti usklajena z veljavno Uredbo o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode in veljavno Uredbo o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo.

(4)  Odvajanje padavinskih voda z večjih ureditvenih območij je treba predvideti na način, da bo v čim večji možni meri zmanjšan hipni odtok padavinskih voda z urbanih površin, kar pomeni, da je treba predvideti zadrževanje padavinske vode pred iztokom (zatravitev, travne plošče, bazeni, suhi zadrževalniki…). Zbrana voda se nato lahko uporablja za zalivanje ter kot sanitarna voda.

(5)  Način odvajanja padavinskih odpadnih vod mora izhajati iz analize odtočnih razmer, izhajajočih iz načrtovanih novih pozidanih površin. Analiza mora vsebovati hidravlični izračun odtočnih razmer kot posledico povečanja prispevnih površin zaradi načrtovane pozidave in spremembe odtočnih koeficientov, pri čemer je treba vključiti vse novo predvidene pozidane površine za celotno območje. Pri dimenzioniranju zadrževalnika oziroma zadrževalnikov za padavinske vode je treba upoštevati odtočne količine padavinskih odpadnih in zalednih vod.

19. člen

(elektroenergetski vodi)

(1)  Za napajanje obravnavanega območja se izvede priključevanje na elektro omrežje v skladu z navodili upravljalca in idejno zasnovo Ureditev EE omrežja na območju OPPN za EUP MA9 in del EUP MA8, MA11 in MA17 – Majšperk, št. dokumentacije 108/21-PT-SP. Od zasnove napajanja so dopustna odstopanja v poteku tras nizkonapetostnih vodov glede na dejansko izkazane potrebe.

(2)  Predvidena je izgradnja nove transformatorske postaje TP20/0,4 kV, tip TPR-Cv, 1x1000 kVA, priključitev transformatorske postaje v srednjenapetostno omrežje (SN) 20 kV in nizkonapetostno omrežje (NN) 0,4 kV omrežje in izvedba nizkonapetostnega (NN) 0,4 kV razvoda do predvidenih objektov.

(3)  Med projektiranjem predvidenih objektov se mora investitor oziroma projektant seznaniti s točno lokacijo obstoječih elektroenergetskih vodov in naprav, katere je potrebno vrisati v situacijo komunalnih vodov. Podatke si mora pridobiti na Elektro Maribor.

(4)  Pred pričetkom gradbenih del se morajo izvajalci seznaniti z natančno lokacijo obstoječih elektroenergetskih vodov ter naročiti zakoličbo kablov.

(5)  Električne inštalacije v novih objektih morajo izpolnjevati pogoje TN sistema. Objekti morajo imeti izvedeno temeljno ozemljilo ter glavno izenačenje potencialov. Priključno merilne omarice morajo biti nameščene tako, da bo omogočeno nemoteno odčitavanje števcev in morajo biti pod ključem sistemskega operaterja distribucijskega omrežja.

(6)  Dokončno lokacijo trase elektroenergetskih vodov in kabelske kanalizacije je potrebno določiti na licu mesta v sodelovanju skupaj z Elektro Maribor.

(7)  Vso elektroenergetsko infrastrukturo (novogradnja energetskih vodov in objektov) je potrebno projektno obdelati v skladu s tehničnimi pogoji, veljavno tipizacijo, veljavnimi tehničnimi predpisi in standardi ter pridobiti gradbeno dovoljenje. Elektroenergetska infrastruktura mora biti projektno obdelana v posebni mapi.

(8)  Za ureditev področja  je predvidena izvedba javne razsvetljave. Lokacija razsvetljave je predvidena enostransko, na straneh cest in poti v zelenicah vsaj 80 cm od roba asfaltiranega vozišča. Svetilke se bodo napajale iz  tokokrogov v priključni merilno varovalni omarici. Iz priključne merilno varovalne omarice se preko ustrezne zaščite izvede izvod z kablom NAYY-J 4x16mm2, ki bo  uvlečen v PVC zaščitno cev, ki bo povezovala kandelabre javne razsvetljave na področju obdelave.

20. člen

(elektronske komunikacije)

(1)  Na območju OPPN je dovoljeno graditi skladno s tehnično smernico TSG-V-006:2018 objekte lokalnega dostopovnega komunikacijskega omrežja. Kabelska kanalizacij iz zaščitnih cevi in kabelskimi jaški znotraj območja OPPN se bo dogradila ločeno, za vsakega operaterja posebej (Telekom/Telemach).

(2)  Ob izgradnji predvidenih novih cest A, B in C na območju OPPN se dogradi telekomunikacijska kabelska kanalizacija iz PVC cevi fi 110mm z KJ dimenzij vsaj 1,2 x 1,2 x1,2. Od posameznih KJ pa se potem predvideva izgradnja kabelske kanalizacije do bodočih novih stavb, kar je treba obdelati v PGD/PZI za to območje.

(3)  Obstoječe TK omrežje je glede na pozidavo potrebno ustrezno zaščititi, prestaviti in razširiti na osnovi projektne rešitve. Stroške ogleda, izdelave projekta zaščite, prestavitve in izvedbe TK omrežja, zakoličbe, zaščite in prestavitve omrežja ter nadzora, krije investitor gradnje na območju OPPN.

(4)  Izvedba TK kabelske kanalizacije mora omogočiti TK operaterju možnost priključka vseh objektov v zazidavi.

21. člen

(ogrevanje in prezračevanje)

(1) Ogrevanje bo urejeno individualno in z upoštevanjem energetsko varčne gradnje. Vrste energentov, ki so dopustne, so obnovljivi viri energije in zemeljski plin v kombinaciji z obnovljivimi viri energije. Prezračevanje bo naravno in prisilno.

(2) V primeru ogrevanja objekta s toplotno črpalko sistema voda – voda, kjer je kot toplotni vir podtalna voda ali z geosondo, kjer je toplotni vir zemlja preko vertikalne zemeljske sonde, za kar je treba izvesti vrtino, si bo moral investitor pridobiti vodno dovoljenje za neposredno rabo vode za pridobivanje toplote skladno z veljavnim Zakonom o vodah ter vodno soglasje.

IX.  Merila in pogoji za posege v varovalne pasove državne in druge infrastrukture

22. člen

(vplivno območje in varovalni pas državne ceste)

(1)  Obravnavano območje se nahaja v vplivnem območju oz. varovalnem pasu regionalne ceste št. R2-432, odsek 1284 Rogatec-Majšperk, od km 15.5+242 do km 15.5+395, odsek 1411 Majšperk, od km 0.0+000 do km 0.0+178, levo v smeri stacionaže državne ceste.

(2)  Nameravane gradnje se bodo delno izvajale v varovalnem pasu regionalne ceste. Odmiki od roba ceste so razvidni iz grafičnega dela OPPN - list št. 5 – Ureditveno količbena situacija.

(3)  Rekonstrukcija obstoječega priključka mora biti projektirana v skladu z veljavnimi predpisi in tehničnimi specifikacijami za javne ceste, predvsem v skladu s Pravilnikom o cestnih priključkih na javne ceste (Uradni list RS, št. 86/09) in Pravilnikom o projektiranju cest (Uradni list RS, št. št. 91/05, 26/06 in 36/18). Cestni priključek je treba urediti kot skupinski cestni priključek, dimenzioniran na ustrezno merodajno vozilo. Pri projektiranju je treba izdelati prometno študijo – kapacitetno preveritev tangiranih priključkov na obravnavanem območju ter presojo prometne varnosti.

(4)  Pri izvedbi komunalnih priključkov za novo ureditveno območje mora investitor zagotoviti sočasno gradnjo vseh naprav v območju ceste.

X.  Merila in pogoji za parcelacijo

23. člen

(parcelacija)

(1) Parcelacija se izvede skladno s prikazom območja OPPN z načrtom parcel in tehničnimi elementi za prenos mej parcel v naravo, v grafičnem delu OPPN na listu št. 8 – Načrt parcelacije. Predlagane površine parcel so evidenčne. Natančna oblika in površina novih zemljiških parcel se določi v upravnem postopku geodetske odmere.

(2) Med izvajanjem načrtovanih ureditev se meje parcel prilagodijo obstoječim lastniškim mejam in podatkom zemljiškega katastra v naravi, dejanskemu stanju katastrskih mej, če s tem bistveno ne spremenijo načrtovane ureditve. Pri prenosu parcel na teren se upošteva dejansko stanje.

XI.  Varovanje kulturne dediščine in varovanje narave

24. člen

(ohranjanje kulturne dediščine)

(1) Na obravnavanem območju OPPN se ne nahaja nobena registrirana enota kulturne dediščine.

(2) Splošna določila glede varstva arheoloških ostalin:

Potreben je strokovni nadzor nad posegi. V kolikor predhodne arheološke raziskave niso opravljene pred začetkom izvedbe zemeljskih del, je zaradi varstva arheoloških ostalin potrebno Zavodu za varstvo kulturne dediščine Slovenije skladno s predpisi s področja varstva kulturne dediščine omogočiti dostop do zemljišč, kjer se bodo izvajala zemeljska dela in opravljanje strokovnega nadzora nad posegi. Lastnik zemljišča / investitor / odgovorni vodja naj o dinamiki gradbenih del pisno obvesti ZVKDS OE Maribor vsaj 10 dni pred pričetkom del. Ob vseh posegih v zemeljske plasti velja obvezujoč splošni arheološki varstveni režim, ki najditelja / lastnika zemljišča / investitorja / odgovornega vodjo del ob odkritju zavezuje, da najdbe zavaruje nepoškodovano na mestu odkritja in da o najdbi takoj obvesti pristojno enoto Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, ki situacijo dokumentira v skladu z določili arheološke stroke. V primeru odkritja arheoloških ostalin, ki jim grozi nevarnost poškodovanja ali uničenja, lahko pristojni organ to zemljišče z izdajo odločbe določi za arheološko najdišče, dokler se ne opravijo raziskave arheoloških ostalin oz. se omeji ali prepove gospodarska in druga raba zemljišča, ki ogroža obstoj arheološke ostaline.

25. člen

(ohranjanje narave)

(1)  Območje OPPN je z vidika varstva narave opredeljeno kot:

·  posebno varstveno območje POV (SI500000) Dravinjska dolina in POO (SI3000306) Dravinja s pritoki,

·  ekološko pomembno območje EPO Dravinjska dolina (evid. Št. 44100).

(2)  Na območju OPPN ni evidentiran habitat, ali struktura habitata, katera od kvalifikacijskih vrst in habitatnih tipov posebnih varstvenih območij POV Dravinjska dolina in POO Dravinja s pritoki.

(3)  Na južnem delu območja je predviden zeleni pas z avtohtono drevesno in grmovno zarastjo, ki bo omogočal izboljšanje habitata vrst POV Dravinjska dolina.

(4)  Pri projektiranju je treba upoštevati naravovarstvene usmeritve in pogoje iz OPN. K projektni dokumentaciji je treba pridobiti naravovarstveno mnenje.

XII.  Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami

26. člen

(splošne zahteve)

(1)  Območje OPPN se nahaja izven naravnih omejitev erozivnosti in plazovitost terena. Gradnja kleti z izjemo polvkopane garaže, ki izkorišča obstoječo višinsko razliko terena, ni predvidena.

(2)  Obravnavano območje spada v VII. stopnjo potresne nevarnosti. Projektni pospešek tal znaša 0,125 g, ki ga je potrebno upoštevati pri projektiranju.

(3)  Možnost razlitja nevarnih snovi v času gradnje objekta se zmanjša na minimalno vrednost ob upoštevanju nadzora nad:

·  tehnično usposobljenostjo vozil in gradbene mehanizacije,

·  uporabo in skladiščenjem goriv ter motornih in strojnih olj,

·  ravnanjem z odstranjenimi gradbenimi elementi z obstoječih utrjenih površin in objektov,

·  ravnanjem z odpadno embalažo in ostanki gradbenih in drugih materialov.

27. člen

(požarno varstvo)

(1)  Območje OPPN se nahaja na področju, kjer je požarna ogroženost naravnega okolja zelo majhna. Pri načrtovanju in izvajanju opravil v naravnem okolju se morajo upoštevati ukrepi varstva pred požarom, s katerimi se zmanjšuje možnost za nastanek požara, zlasti pri uporabi odprtega ognja in drugih požarno nevarnih opravilih v naravnem okolju.

(2)  Pri ravnanju s požarno nevarnimi snovmi, pri požarno nevarnih delih in opravilih ter pri požarno nevarnih napravah, se morajo upoštevati ukrepi varstva pred požarom za:

·  zmanjšanje možnosti nastanka požara,

·  zagotovitev učinkovitega in varnega reševanje ljudi, živali in premoženja ob požaru,

·  zmanjšanje škode ob požaru.

(3)  Voda potrebna za gašenje požara v stavbah bo zagotovljena z javnim hidrantnim omrežjem.

(4)  Za omejitev širjenja požara so zagotovljeni ustrezni odmiki med stavbami posameznih sklopov. Eventualni dodatni ukrepi (protipožarne ločitve) bodo opredeljeni v drugih načrtih, ki izkazujejo zanesljivost posameznega objekta. Stavbe morajo biti projektirane in grajene tako, da je ob požaru na voljo zadostno število ustrezno izvedenih evakuacijskih poti in izhodov na ustreznih lokacijah, ki omogočajo hiter in varen umik.

(5)  Z namenom preprečitve širjenja požara na sosednje objekte morajo biti zagotovljeni potrebni odmiki od meje parcel in med objekti ali potrebne protipožarne ločitve.

(6)  Intervencija in dostava bosta zagotovljeni preko javnega cestnega omrežja in površin za odstavo vozil. Elementi cestnega priključka in dimenzioniranje nosilne konstrukcije ceste morajo zagotavljati prevoznost intervencijskim vozilom, komunalnemu 3 osnemu vozilu, gasilskemu vozilu ipd.

28. člen

(varovanje pred poplavami)

(1)  Južni del območja OPPN se po izvedbi visokovodnih nasipov v sklopu projekta Vodnogospodarske ureditve Dravinje na odseku Stogovci – Koritno delno nahaja v območju preostale poplavne nevarnosti, delno pa v območju majhne poplavne nevarnosti. Karte razredov poplavne nevarnosti po izvedbi visokovodnih nasipov v času priprave OPPN še niso bile potrjene. V grafičnem delu OPPN - listu št. 5 – Ureditveno količbena situacija, je prikazano projektirano stanje razredov poplavne nevarnosti, po projektu Vodnogospodarska ureditev Dravinje na odseku Stogovci - Koritno, elaborat Karte poplavne nevarnosti ter karte razredov poplavne nevarnosti - projektirano stanje, Izdelovalec Vodnogospodarski biro Maribor d.o.o. in DHD d.o.o., št. projekta 3214/10, št. elaborata 42, datum december 2010, dopolnitve december 2012. Ko bodo izdelane in potrjene karte razredov poplavne nevarnosti po izvedbi visokovodnih nasipov, se mora pri nadaljnjem načrtovanju in projektiranju v območju OPPN upoštevati nove karte razredov poplavne nevarnosti.

(2)  Glede na navedeno mora investitor upoštevati dejstvo, da je lahko del območja obravnave občasno preplavljen. Zato mora ob izgradnji in obratovanju objekta na poplavno ogroženem območju izvesti vse ukrepe, da v primeru poplave ne bo prišlo do škodljivih vplivov na vode in vodni režim, da se ne bo poslabšala poplavna varnost območja in da ne bo prišlo do drugih škodljivih vplivov na okolje.

(3)  Pri umeščanju objektov na poplavno območje je treba upoštevati pogoje in omejitve za posege v prostor v skladu z Uredbo o pogojih in omejitvah za izvajanje dejavnosti in posegov v prostor na območjih, ogroženih zaradi poplav in z njimi povezane erozije celinskih voda in morja (Ur. l. RS, št. 89/08 in 49/20) ter njenimi prilogami. V prilogi 2 omenjene uredbe so glede na razred nevarnosti določeni pogoji in omejitve za izvajanje dejavnosti, ki imajo lahko vpliv na doseganje okoljskih ciljev v povezavi z ogroženostjo zaradi poplav in z njimi povezane erozije.

(4)  Na delu obravnavanega območja urejanja OPPN, ki je opredeljeno kot poplavno ogroženo območje, je gradnja objektov dovoljena, z upoštevanjem pogojev iz vodnega soglasja, pri čemer je treba upoštevati tudi omejitve glede izvajanja dejavnosti.

(5)  Nasipavanje terena (spreminjanje morfologije zemljišča) v skladu s 86. členom ZV-1 na poplavnem območju ni dovoljeno, saj to pomeni poseg, ki lahko povečuje poplavno ogroženost predmetnega območja, dovoli se le izvedba nasipa pod objektom samim, da se mu zagotovi poplavna varnost. Okolica objekta se ne sme nasipavati.

(6)  V primeru, da je gradnja objekta predvidena v območju razreda majhne poplavne nevarnosti, je treba pred izdajo mnenja o vplivu gradnje na vodni režim in stanje voda izdelati hidrološko hidravlično presojo vodnega režima za obravnavano območje gradnje z omilitvenimi ukrepi, iz katere bo razvidna poplavna varnost območja pred predvideno gradnjo in po njej, ki bo izdelana v skladu z Uredbo o pogojih in omejitvah za izvajanje dejavnosti in posegov v prostor na območjih, ogroženih zaradi poplav in z njimi povezane erozije celinskih voda in morja (Ur. l. RS, št. 89/08 in 49/20). Izdelana mora biti tudi v skladu s Prilogo 2, kjer je v tehničnih navodilih na spodnji povezavi opredeljen način izdelave in predaje vektorskih podatkovnih slojev poplavnih območij: https: //www.gov.si/zbirke/storitve/ presoja-prostorske-in-okoljske-dokumentacije/. 

XIII.  Varovanje okolja

29. člen

(varstvo tal)

(1)  Posegi v tla se načrtujejo in izvajajo tako, da je prizadeta čim manjša površina tal. Pri gradnji se zagotovi gospodarno ravnanje s tlemi. Površine, ki so bile v času gradnje razgaljene, se ponovno zatravijo oziroma zasadijo.

(2)  V projektni dokumentaciji se določi način uporabe rodovitnega dela prsti. Prst se odstrani in odloži tako, da se ohranita njena rodovitnost in količina.

(3)  Pri gradnji se uporabljajo prevozna sredstva in gradbeni stroji, ki so tehnično brezhibni in takšne vrste materialov, za katere obstajajo dokazila o neškodljivosti za okolje. Na prometnih in gradbenih površinah ter odlagališčih gradbenega materiala se omejijo in preprečijo emisije prahu. S teh površin se prepreči odtekanje vode v vodne površine in na kmetijske obdelovalne površine.

30. člen

(varstvo pred hrupom)

Območje OPPN se nahaja v območju II. stopnje varstva pred hrupom. Vse dejavnosti na območju se bodo načrtovale v skladu z mejnimi vrednostmi hrupa glede na stopnjo varstva pred hrupom. Zagotovi se vse ukrepe, da zakonsko opredeljene vrednosti ne bodo presežene. Pri posameznih virih prekomernega hrupa se nivo hrupa meri in izvede ustrezna protihrupna zaščita in sanacija.

31. člen

(varstvo zraka)

Gradnja se organizira in izvaja tako, da se prepreči dodatno onesnaževanje zraka, na kar vplivajo izbira delovnih strojev in transportnih vozil ter vremenske razmere med gradnjo. Poskrbi se za:

·  vlaženje materiala nezaščitenih površin in prevoznih poti v vetrovnem in suhem vremenu,

·  preprečevanje nekontroliranega raznosa gradbenega materiala,

·  čiščenje vozil pri vožnji z gradbišča na javne prometne ceste,

·  protiprašno zaščito vseh gradbenih in javnih cest, ki se uporabljajo za prevoz.

32. člen

(varovanje voda)

(1)  Območje OPPN se ne nahaja na vodovarstvenem območju.

(2)  Za zbiranje, odvajanje in čiščenje odpadnih komunalnih in meteornih voda je potrebno upoštevati vse predpise, ki urejajo to področje.

·  Kanalizacijski sistem mora biti v celoti načrtovan vodotesno ter v ločeni izvedbi za odvajanje komunalnih odpadnih in prečiščenih padavinskih vod.

·  Komunalne odpadne vode bodo priključene na javni kanalizacijski sistem, ki se zaključi na komunalni čistilni napravi.

·  Odvajanje padavinskih voda z večjih območij se izvede na tak način, da bo v čim večji možni meri zmanjšan hipni odtok padavinskih voda z urbanih površin, kar pomeni, da je potrebno predvideti zadrževanje padavinskih voda pred iztokom v površinske odvodnike (zatravitev, travne plošče, zadrževalni bazeni, suhi zadrževalniki,…). Viški padavinskih vod se odvajajo v javno meteorno kanalizacijo.

·  Izkopi gradbenih jam predvidenih novih objektov morajo biti izvedeni nad srednjo gladino podzemne vode. Pri izvedbi posega ni dovoljeno poseči v podzemno vodo.

(3)  Odvajanje in čiščenje odpadnih voda s povoznih, intervencijskih in manipulativnih površin ter parkirišč bo urejeno preko ustrezno dimenzioniranih usedalnikov in lovilcev olj, ki morajo ustrezati standardu (SIST EN 858-2). Vse te površine morajo biti utrjene, obrobljene z robniki, stiki morajo biti nepropustni.

(4)  Prostori in mesta med gradnjo in obratovanjem, kjer se bodo pretakale, skladiščile in uporabljale nevarne snovi, njihova embalaža in ostanki, vključno z začasnim skladiščenjem nevarnih odpadkov, morajo biti urejeni kot lovina skleda, brez odtokov, nepropustna za vodo, odporna na vse snovi, ki se v njej nahajajo ter dovolj velika, da zajame vso morebiti razlito ali razsuto količino snovi. V kolikor obstaja verjetnost onesnaženja požarnih voda z nevarnimi snovmi, mora biti zajem le-teh urejen na enak način.

33. člen

(ravnanje z odpadki)

(1)  Med gradnjo se uvede sistem ločenega zbiranja gradbenih in drugih odpadkov glede na možnosti ponovne uporabe posameznih frakcij. Oddani odpadki se spremljajo na evidenčnih listih in vodijo v predpisanih evidencah. Nevarni odpadki se skladiščijo v zaprti posodi in izročijo pooblaščenemu odjemalcu nevarnih odpadkov.

(2)  Ravnanje s komunalnimi odpadki se izvaja v skladu z določili občinskega odloka o ravnanju s komunalnimi odpadki. V sklopu projektiranja infrastrukture in objektov je treba določiti ustrezne prostore oz. površine za zbiranje odpadkov oz. smetarnike.

34. člen

(svetlobno onesnaževanje)

(1)  Postavitev in jakost svetilk morata biti v skladu z Uredbo o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja.

(2)  Prepovedana je uporaba svetlobnih snopov kakršnekoli vrste ali oblike, mirujočih ali premikajočih, če so usmerjeni proti nebu ali površinam, ki bi jih lahko odbijale proti nebu.

(3)  Svetila na prostem morajo biti usmerjena pod vodoravnico in na oknih bivalnih prostorov ne smejo presegati mejnih vrednosti iz priloge 1 Uredbe.

35. člen

(osončenje)

Stavbam v območju OPPN ter obstoječim stavbam na zemljiščih, ki mejijo na območje OPPN, je treba v vsaj enem bivalnem prostoru zagotoviti naravno osončenje v času od sončnega vzhoda do sončnega zahoda:

·  dne 21. decembra – najmanj 1 uro ter

·  dne 21. marca in dne 21. septembra – najmanj 3 ure.

XIV.  Etapnost izvedbe prostorske ureditve

36. člen

(etapnost izvedbe podrobnega načrta)

(1)  Stavbe se lahko izvaja v več etapah, ki so časovno medsebojno neodvisne, pri čemer mora biti vsaka etapa funkcionalno zaključena celota.

(2)  Gospodarska javna infrastruktura in grajeno javno dobro se izvaja etapno, in sicer v logično funkcionalno zaključenih celotah, na način, kot je predvideno končno stanje po izvedbi vseh objektov, ne glede na to v kakšnem vrstnem redu se bodo objekti gradili.

XV.  Drugi pogoji in zahteve za izvajanje OPPN

37. člen

(organizacija gradbišč)

(1)  Za potrebe gradbišča se uporabljajo že obstoječe komunikacije. V kolikor je potrebno med gradnjo izvesti dodatne začasne dostopne poti do gradbišča, se upošteva trenutna raba območja obdelave in sosednjih zemljišč.

(2)  Gradbišča se ne osvetljuje. V primeru, da je to nujno potrebno, je izjemoma dovoljena postavitev izključno posameznega svetila za varovanje.

(3)  Med gradnjo se zagotovi:

·  ukrepe za preprečevanje onesnaženja in uničenja naravnih površin ter zmanjšanja potencialnih emisij (brezhibna gradbena mehanizacija);

·  odlaganje gradbenih odpadkov in gradbenega materiala ali parkiranje gradbene mehanizacije se ne načrtuje na območjih naravovarstveno pomembnejših habitatnih tipov;

·  po končanju del se prizadeto območje čim prej zasadi z lokalno avtohtono vegetacijo.

(4)  Investitor in izvajalci morajo v času gradnje in po izgradnji upoštevati tudi naslednje pogoje:

·  zemeljski material deponirati izven območja vodotokov;

·  v času gradnje zagotoviti vse potrebne varnostne ukrepe in organizacijo na gradbišču, da bo preprečeno onesnaževanje okolja in voda, ki bi nastalo zaradi transporta, skladiščenja in uporabe tekočih goriv in drugih škodljivih snovi oziroma v primeru nezgode zagotoviti takojšnje ukrepanje za to usposobljenih;

·  odpadkov, gradbenega materiala, s kakršno koli snovjo onesnažene vode se v vodotoke ter na vodna in priobalna zemljišča, ne odlaga;

·  začasne deponije (v času izvajanja posegov) morajo biti urejene na način, da je preprečeno onesnaževanje voda;

·  načrtovana mora biti odstranitev vseh ostankov gradbenega materiala in kakršnih koli odpadkov na primerno deponijo.

38. člen

(razmejitev, izročitev in prevzem)

(1)  Investitor načrtovanih ureditev pripravi ustrezne razmejitve ter preda potrebno dokumentacijo vsem upravljavcem ter poskrbi za primopredajo vseh objektov in naprav gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra.

(2)  Po končani gradnji in uspešno opravljenem tehničnem pregledu so upravljavci javne gospodarske infrastrukture dolžni le-to brezplačno prevzeti v upravljanje in vzdrževanje.

XVI.  Obveznosti investitorjev in izvajalcev

39. člen

(obveznosti investitorjev in izvajalcev pri izvajanju podrobnega načrta)

(1)  Investitor je dolžan:

·  pred začetkom gradnje pravočasno obvestiti upravljavce gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra, da se z njimi evidentirajo obstoječi objekti in naprave ter uskladijo vsi posegi v območje objektov in naprav ter v njihove varovalne pasove;

·  zagotoviti zavarovanje gradbišča tako, da bosta zagotovljeni varnost in raba bližnjih objektov in zemljišč;

·  promet med gradnjo organizirati tako, da ne prihaja do večjih zastojev na obstoječem cestnem omrežju ter obveščati lokalno prebivalstvo o zaporah cest zaradi gradnje;

·  zagotoviti ukrepe na obstoječem cestnem omrežju v takšnem obsegu, da se prometna varnost zaradi graditve ne poslabša ter zagotoviti dostope do objektov in zemljišč, ki so bili zaradi gradnje prekinjeni;

·  zagotoviti nemoteno oskrbo preko vseh obstoječih vodov in naprav gospodarske javne infrastrukture (infrastrukturne vode je potrebno takoj obnoviti v primeru poškodb);

·  sprotno rekultivirati območja posegov;

·  v času gradnje zagotoviti vse potrebne varnostne ukrepe za preprečitev prekomernega onesnaženja tal, vode in zraka, v primeru nesreče zagotoviti takojšnje ukrepanje usposobljenih služb;

·  preprečiti onesnaženje cest med gradnjo in ceste sproti čistiti;

·  sanirati oziroma povrniti v prejšnje stanje vse poti in ceste, ki so zaradi gradnje ali uporabe pri gradnji prekinjene in poškodovane;

·  začasno pridobljena zemljišča po izgradnji posegov in spremljajočih ureditev vrniti v prejšnje stanje.

(2)  Vsi navedeni ukrepi iz prejšnjega odstavka se morajo izvajati skladno s predpisi s področja, v katerega sodijo njihove pristojnosti.

(3)  Investitor oziroma izvajalec je dolžan kriti stroške spremembe dokumentacije, zakoličbe, zaščite in prestavitve obstoječe infrastrukture, eventualnih poškodb in nadzora.

(4)  Investitor je dolžan izvesti komunalno opremo zemljišč za gradnjo. Za predvideno opremo si mora pridobiti ustrezno dokumentacijo in dovoljenja za poseg v prostor v skladu z veljavno zakonodajo.

(5)  Izvajalci so dolžni upoštevati določila občinskega podrobnega prostorskega načrta, projektne dokumentacije za posege ter določila veljavnih predpisov in standardov.

XVII.  Tolerance pri legi, velikosti in funkciji objektov in naprav

40. člen

(dopustna odstopanja od načrtovanih rešitev)

(1)  Odstopanja pri načrtovanju objektov:

V območju obdelave veljajo naslednje urbanistične omejitve, ki so prikazane v grafičnem delu:

·  gradbena linija je črta, na katero morajo biti z enim robom postavljeni novozgrajeni objekti, dovoljeni so le manjši odmiki delov fasad (balkoni, nadstreški in podobno); v območju enostanovanjskih hiš so objekti omejeni z gradbeno linijo, katere se mora držati 50% zunanjih fasadnih linij objekta.

·  gradbena meja je črta, ki je novozgrajeni objekti ne smejo presegati, lahko pa se je dotikajo ali so od nje odmaknjeni v notranjost. Dovoljena je izgradnja objektov manjših tlorisnih gabaritov.

(2)  Dopustno odstopanje od višinskih gabaritov je možno le za postavitev strojne opreme (klimatske naprave, prezračevalni sistemi, dimniki, sončni kolektorji, fotovoltaične celice, elektronski komunikacijski objekti…).

(3)  Dopustno je preoblikovanje zarisanih zemljiških parcel nizov enostanovanjskih hiš v večje ali manjše skladno s potrebami investitorjev.

(4)  Dopustno je preoblikovanje površin za dostavo – parkiranje, dostopov in vhodov skladno s potrebami investitorjev. Natančnejše rešitve se opredelijo v projektni dokumentaciji.

(5)  Za dopustna odstopanja po tem odloku se lahko štejejo tudi druga križanja gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra, ki niso določena s tem odlokom.

(6)  V projektih za pridobitev gradbenega dovoljenja se vse lokacije objektov in naprav natančno določi. Dopustna so odstopanja od podatkov, prikazanih v grafičnem delu OPPN, ki so posledica natančnejše stopnje obdelave projektov. Večja odstopanja so dopustna skladno z določbami tega člena.

(7)  Dopustno je preoblikovanje površin za vrtičke V zelene površine, tako da se površine pridružijo opredeljenim zelenim površinam Z1.

(8)  Dopustne so delne ali začasne ureditve, ki morajo biti skladne s programi upravljavcev posameznih vodov gospodarske javne infrastrukture, izdelajo pa se tako, da jih je mogoče vključiti v končno fazo načrtovane ureditve.

(9)  Dopustna je fazna gradnja, vsaka faza mora obsegati funkcionalno zaključeno celoto.

XVIII. Končne določbe

41. člen

(dostopnost podrobnega načrta)

Občinski podrobni prostorski načrt je v času uradnih ur na vpogled na Občini Majšperk ter na spletnem naslovu Občine Majšperk.

42. člen

(nadzor)

Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravljajo pristojne inšpekcijske službe za posamezna področja.

43. člen

(pričetek veljavnosti)

Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin.

Številka: 350-1/2019-34

Identifikacijska številka v PIS: 1718

Datum: 3. 11. 2021