Na podlagi 21. in 29. člena zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93), 4. in 26. člena Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 32/93, 44/95, 1/96 in 9/99), 3. in 25 člena Zakona o prekrških (Uradni list SRS, št. 25/83, 42/85,47/87, 5/90 in Uradni list RS, št. 10/91, 13/93, 66/93, 35/97, 45/97, 87/97) ter 16. člena Statuta Občine Komenda (Uradni list RS, št. 37/99 in Uradne objave Glasila občine Komenda, št. 01/2001) je Občinski svet občine Komenda na 26. seji dne 21. decembra 2001 sprejel

O D L O K

O RAVNANJU S KOMUNALNIMI ODPADKI V OBČINI KOMENDA

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

S tem odlokom se določijo vrste komunalnih odpadkov (v nadaljnjem besedilu: odpadki), njihovo zbiranje, odvažanje, odlaganje, način obračunavanja ter nadzor nad izvajanjem tega odloka na območju Občine Komenda.

2. člen

Cilji ravnanja z odpadki so:

1. preprečevanje nastajanja in zmanjševanje količin odpadkov,

2. preprečevanje neorganiziranega oziroma divjega odlaganja odpadkov,

3. ločeno zbiranje odpadkov na izvoru nastajanja,

4. vračanje odpadkov v ponovno uporabo,

5. sprejemljivost ukrepov za okolje in

6. uveljavitev načela: "stroške plača povzročitelj",

7. sortiranje odpadkov na prekladalni postaji.

3. člen

Subjekti ravnanja z odpadki so:

1. Občina Komenda,

2. izvajalec obvezne lokalne javne službe ravnanja z odpadki (v nadaljevanju: izvajalec),

3. povzročitelji odpadkov (v nadaljevanju: povzročitelji in vsaka pravna in fizična oseba, ki na območju Občine Komenda stalno, začasno ali občasno povzroča odpadke s tem, da:

-  biva v svojih ali najetih nepremičninah,

-  je lastnik počitniške hiše,

-  opravlja dejavnost,

- upravlja javne površine (npr. tržnice, sejmišča, igrišča, avtobusne postaje, parke, parkirišča, ulice, pločnike in podobno),

-  organizira kulturne, športne in druge javne prireditve ali uporablja javne ali zasebne površine in druge nepremičnine v namen, ki odstopa od njihove običajne javne ali zasebne rabe,

-  imetnik odpadkov je povzročitelj odpadkov ali oseba, ki ima odpadke v posesti.

V primeru, da ni mogoče ugotoviti ali določiti povzročitelja odpadkov oziroma uporabnika po nobeni od alinei iz 3. člena odloka, se za povzročitelja šteje lastnik zemljišča ali nepremičnine, ki je dovolil odlaganje odpadkov.

Za lastnika javnih površin, vključno z javnimi potmi in lokalnimi cestami se šteje Občina Komenda.

Vsi povzročitelji na območju Občine Komenda morajo biti vključeni v sistem ravnanja z odpadki. Povzročitelj mora skleniti z izvajalcem posebno pogodbo o odvozu odpadkov, razen v primeru, če so povzročitelji gospodinjstva.

Gospodinjstva (fizične osebe) v smislu tega odloka so skupnosti oseb, kakor tudi posamezniki, ki imajo samostojno stanovanjsko enoto z opremljeno kuhinjo ali kuhinjsko nišo, četudi jo delno ali popolno oskrbujejo druga gospodinjstva.

4. člen

Na območju z odpadki se vzpostavi naslednji sistem:

1. ločeno zbiranje odpadkov na izvoru, njihov prevoz, sortiranje, pretovarjanje in skladiščenje,

2. ločeno zbiranje odpadkov na ekoloških otokih,

3. ločeno zbiranje odpadkov v zbirno-reciklažnih centrih,

4. kompostiranje bioloških odpadkov v domačem vrtu in kompostirnicah,

5. vračanje koristnih odpadkov v ponovno uporabo oziroma predelavo,

6. okolju prijazno ravnanje z nevarnimi odpadki iz gospodinjstev,

7. odlaganje preostalih odpadkov na urejenem odlagališču,

8. saniranje divjih odlagališč.

Javna služba ravnanja s komunalnimi odpadki ravna z zbranimi odpadki na način, ki je določen v odredbi o ravnanju z ločeno zbranimi frakcijami (Uradni list RS, št. 21/01).

5. člen

Na celotnem območju Občine Komenda je obvezno ravnanje z odpadki iz 8. člena tega odloka, iz vseh virov, po sistemu iz prejšnjega člena tega odloka. Vsi lastniki, uporabniki oziroma upravljalci objektov bivanja, proizvodnih in storitvenih dejavnosti na območju Občine Komenda, morajo biti kot povzročitelji vključeni v sistem ravnanja z odpadki.

Za povzročitelje na območjih, ki so trajno ali začasno nedostopna za komunalna vozila, izvajalec določi zbirna in odvzemna mesta ter način zbiranja komunalnih odpadkov (kesoni, vreče, …), če so navedena zbirna in odjemna mesta začasnega značaja, se opustijo takoj, ko prenehajo razlogi, zaradi katerih so bila določena. Pristojni inšpekcijski organi lahko z odločbo zahtevajo, da se izvajalci in povzročitelji ravnajo po določilih tega člena.

6. člen

Določbe tega odloka so obvezne za vse subjekte ravnanja iz 3. člena tega odloka. Inšpekcijski organi z odločbo lahko zahtevajo ravnanje v skladu iz prejšnjega odstavka.

7. člen

Dejavnost ravnanja z odpadki opravlja izvajalci po programu gospodarnega ravnanja z odpadki v Občini Komenda, ki ga na predlog izvajalca potrdi Občinski svet občine Komenda v skladu s predpisi in s tem odlokom.

II. ODPADKI

8. člen

Komunalni odpadki so navedeni v klasifikacijskem seznamu odpadkov veljavnih predpisov na področju ravnanja z odpadki v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 84/98). Komunalni odpadki so gospodinjski in njim podobni odpadki, ki nastajajo v proizvodnih in storitvenih dejavnostih, v bivalnem okolju ter na površinah in objektih v javni rabi, ki so pretežno trdni ter po svoji sestavi heterogeni, zaradi razpršenosti njihovega nastanka in količine na viru pa se ravnanje z njimi zagotavlja z izvajalcem na občinski ravni.

Komunalni odpadki so:

1. biološki odpadki (organski):

-  kompostirni kuhinjski odpadki iz gospodinjstev, menz restavracij (ostanki hrane, zelenjavni odpadki...);

-  odpadki z vrtov in parkov (trava, listje, grmičevje, vejevje...), vključno z odpadki s pokopališč;

-  drugi odpadki (perje, lasje, žagovina...);

-  odpadki s trgovin, ki imajo značaj bioloških odpadkov;

2. odpadni papir in karton

3. odpadno steklo (belo in barvno)

4. odpadne umetne mase in gume (npr. plastenke, odpadna guma, …)

5. odpadne kovine

6. odpadni les

7. preostali komunalni odpadki (npr. pepel, usnje, tekstil, ostanki čiščenja javnih površin, …) kosovni odpadki so odpadki, ki nastajajo v gospodinjstvih in jih zaradi velikosti in teže ni mogoče oziroma smotrno zbirati v tipizirane posode (npr.: kovinski in keramični kosovni odpadki, elektronski aparati, bela tehnika, odpadno pohištvo, …)

8. trdne usedline cestne kanalizacije iz usedalnikov in čistilnih naprav ob upoštevanju ustreznih predpisov

9. nevarni odpadki so strupeni in ostali odpadki iz gospodinjstev, ki zaradi majhnih količin niso izločeni iz obveznega zbiranja, potrebujejo pa zaradi svojih sestavin oziroma lastnosti posebno obravnavo (npr. olja in maščobe, barve in topila, kemikalije, pesticidi, zdravila, kozmetika, čistila in galvanski členi (baterije) …)

10. odpadki, ki nastanejo v proizvodnih in storitvenih dejavnostih in niso zajeti v osnovne kategorije.

III. ZBIRANJE ODPADKOV

9. člen

Povzročitelji so dolžni zbirati odpadke v posodah in zabojnikih iz 1. ter 2. točke prvega odstavka 14. člena tega odloka na urejenem prostoru, ki je v objektu oziroma na prostem, če v objektu ni dovolj prostora.

Povzročitelji, do katerih izvajalec zaradi odmaknjenosti od prevoznih cest ne more priti, zbirajo odpadke v označenih vrečkah za odpadke iz 4. točke prvega odstavka 14. člena tega odloka. Povzročitelji si morajo glede na količino odpadkov pri izvajalcu priskrbeti ustrezno število plastičnih vrečk.

Izvajalec lahko v skladu s programom iz 7. člena tega odloka določi tudi skupno odjemno mesto za več povzročiteljev odpadkov, z uporabo skupne posode za odpadke. Če količina odpadkov redno presega volumen predpisane posode za odpadke izvajalec povzročitelju predlaga ustrezno povečanje volumna. V primeru, da je količina redno manjša od volumna posode, se na predlog povzročitelja, v dogovoru z izvajalcem, lahko v izjemnih primerih zmanjša obračunska količina. Kolikor ne pride do dogovora v navedenem primeru, se določi v skladu z določili statuta občine.

10. člen

Zbirno mesto za odpadke je ustrezno urejen prostor, na katerem povzročitelji redno odlagajo odpadke v tipizirane posode, zabojnike ter plastične vrečke za odpadke skladno s 4. členom tega odloka. Zbirno mesto se nahaja čim bližje nastajanja odpadkov. Odjemno mesto za odpadke je ustrezno urejen prostor ob robu pločnika ali ceste, s katerega izvajalec redno odvaža odpadke. Odjemna mesta določi izvajalec v dogovoru s pristojnim organom občine. Čistijo se v skladu z 12. in 19. členom tega odloka. Izvajalcu mora biti omogočen dostop do odjemnega mesta.

V spornih primerih določi odjemno mesto pristojni nadzorni organ občine. Ekološki otok je prostor, kjer so nameščene posode za ločeno zbiranje sekundarnih surovin za določen bivalni okoliš, in sicer zaradi racionalizacije ločenega zbiranja odpadkov. Lokacijo določijo izvajalec v dogovoru s pristojnim organom občine.

11. člen

Zbirno in odjemno mesto za odpadke mora ustrezati estetskim, higiensko-tehničnim in požarno-varstvenim pogojem in ne sme ovirati in ogrožati prometa na javnih prometnih površinah.

12. člen

Zbirno in odjemno mesto vzdržujejo skladno z 11. členom tega odloka ter po navodilih izvajalca, povzročitelji odpadkov.

Pristojni nadzorni organ občine lahko z odločbo zahteva vzdrževanje zbirnih in odjemnih mest.

13. člen

Načrtovalci in projektanti morajo pri oblikovanju novih stanovanjskih in poslovnih objektov, sosesk in naselij ter pri prenovi zgradb in delov naselij upoštevati poleg splošnih normativov in standardov tudi določbe tega odloka ter obstoječo tehnologijo zbiranja in odvažanja odpadkov ter opremo izvajalca (dostop do odjemnega mesta ob vsakem času, zadostna nosilnost dostopne površine do odjemnega mesta, upoštevajoč osno obremenitev smetarskega vozila).

14. člen

Povzročitelji morajo skladno s programom iz 7. člena tega odloka ter navodili izvajalca odpadke odlagati v:

1. tipizirane plastične in kovinske posode volumna 120, 240 in 1100 litrov,

2. tipizirane kovinske zabojnike volumna 2,5-7 m3,

3. kompostnike za kompostiranje bio-odpadkov iz gospodinjstev,

4. druge posode ali vrečke, ki jih določi izvajalec v programu, samo kolikor se ne morejo uporabiti tipizirane posode iz 1. in 2. točke tega odstavka.

Vrsto in število posod za odpadke določi izvajalec v programu, v skladu s tehnologijo zbiranja in odvažanja, dostopnostjo oziroma odmaknjenostjo povzročiteljev ter strukturo in vrsto odpadkov.

Pristojni nadzorni organ občine lahko z odločbo določi vrsto in število posod, kolikor se izvajalec in povzročitelj o tem ne moreta dogovoriti.

15. člen

Izven posod za odpadke ter izven zbirnih in odjemnih mest, je prepovedano odlagati odpadke.

V primeru občasnega povečanja količin odpadkov, ki se odlagajo v posode in zabojnike iz 1. ter 2. točke prvega odstavka 14. člena tega odloka, si morajo povzročitelji proti plačilu priskrbeti označene vrečke iz 4. točke 14. člena tega odloka pri izvajalcu.  Pristojni nadzorni organ občine z odločbo lahko zahteva odstranitev odpadkov, ki se odlagajo izven posod za odpadke. Odstranitev teh odpadkov gre v breme povzročitelja, kolikor pa ta ni znan, pa v breme proračuna občine.

16. člen

V tipizirane posode, zabojnike in vrečke za odpadke je prepovedano zbirati:

1. odpadke v tekočem stanju, ki gredo v kanalizacijo ali na čistilno napravo;

2. kužen material, tleče, lahko vnetljive, gorljive, eksplozivne, reaktivne, jedke, dražljive, strupene in radioaktivne odpadke, ki se morajo odlagati v skladu s 5. členom pravilnika o ravnanju z odpadki (Uradni list RS, št. 5/00);

3. gradbeni material, kamenje in zemljo, ki se lahko proti odškodnini deponirajo v Centru za ravnanje z odpadki Suhadole;

4. odpadke v večjih kosih (večja embalaža, kosovni odpadki);

5. usedline iz kanalizacije in cestnih požiralnikov;

6. posebne odpadke in druge nevarne snovi;

7. poginule živali in kože.

Obrati družbene prehrane, prehrambene trgovine, gostinska podjetja, zasebni gostinci ter prodajalci sadja in zelenjave so dolžni odlagati ostanke hrane in druge biološke ostanke v biološko razgradljive plastične vreče, le-te pa v posode za biološke odpadke oziroma običajne posode za odpadke, dokler na določenem območju še ni uvedeno popolno ločeno zbiranje odpadkov.

Pristojni inšpektor lahko zahteva tak način odlaganja tudi v primerih, kjer zbiranje bioloških odpadkov povzroča motnje za okolico (smrad, mrčes).

Prav tako je prepovedano zbiranje odpadkov v nasprotju s programom iz 7. člena tega odloka.

Pristojni nadzorni organ občine lahko z odločbo prepove odlaganje odpadkov iz prejšnjih dveh odstavkov tega člena.

17. člen

V naseljih je prepovedano sežiganje komunalnih in drugih odpadkov na tak način, da se onesnažuje zrak ali drugače moti prebivalce.

Izjemoma je dovoljeno kurjenje spomladanskega in drugega čiščenja rastlinskih ostankov, a ne po 18. uri in pod pogoji, ki jih določa zakon. Izjemno dovoljenje kurjenja ne velja za nedelje in državne praznike, ko je kurjenje z odpadki prepovedano, kot to določa prvi odstavek tega člena.

18. člen

Povzročitelji so dolžni na dan odvoza odpadkov posode in vrečke za odpadke, razen tipizirane velike zabojnike (2. točka 14. člena), pripeljati oziroma prinesti z zbirnega na odjemno mesto, najkasneje do 5. ure zjutraj.

Povzročitelji so dolžni posode po izpraznitvi vrniti nazaj na zbirno mesto. Pristojni nadzorni organ občine lahko z odločbo zahteva, da morajo povzročitelji na dan odvoza odpadkov prestaviti posode za odpadke z zbirnega mesta na odjemno mesto in jih po izpraznitvi vrniti nazaj.

19. člen

Izvajalec je dolžan prazniti tipizirane posode tako, da kar najmanj ovira promet, da ne onesnaži odjemnega mesta oziroma njegove okolice ter ne poškoduje posode ter odjemnega mesta.

V primeru, da izvajalec onesnaži odjemno mesto ali če se med praznjenjem tipiziranih posod odpadki stresejo, je dolžan za seboj počistiti. V primeru, da izvajalec poškoduje posodo za odpadke, jo je dolžan zamenjati z drugo. V primeru, da izvajalec poškoduje odjemno mesto, je na njem dolžan vzpostaviti prvotno Stanje.

20. člen

Organizatorji kulturnih, športnih in drugih javnih prireditev na prostem, pri katerih nastajajo odpadki, morajo v času trajanja prireditve, prireditveni prostor opremiti z ustreznimi posodami za zbiranje odpadkov, po končani prireditvi pa takoj oziroma najkasneje pa v 6 urah, poskrbeti, da se prireditveni prostor očisti. Odpadke odpelje na odlagališče pooblaščeni izvajalec za ravnanje z odpadki, najkasneje v 24 urah po končani prireditvi. Pristojni nadzorni organ občine organizatorjem javnih prireditev in aktivnosti na prostem z odločbo naloži, da se ravnajo po določilih prvega odstavka tega člena.

21. člen

K vlogi za izdajo odločbe o izpolnjevanju pogojev za opravljanje gospodarske dejavnosti (registracija samostojnega podjetnika ali druge gospodarske družbe) mora vlagatelj priložiti potrdilo izvajalca, da je povzročitelj prijavljen na odvoz odpadkov v skladu s tem odlokom.

Ob prijavi na odvoz odpadkov, je povzročitelj dolžan izvajalcu sporočiti predvidene vrste in količine odpadkov.

Šele na podlagi izdanega potrdila izvajalca Upravna enota v Kamniku izda povzročitelju odločbo o izpolnjevanju pogojev za opravljanje gospodarske dejavnosti. Vključeni povzročitelji iz prvega odstavka tega člena preidejo na nov način ravnanja z odpadki v skladu z 9. členom tega odloka.

22. člen

Povzročitelji so dolžni posode za odpadke po potrebi ali na zahtevo pristojnega nadzornega organa občine čistiti in ravnati z njimi kot dober gospodar. Posode za odpadke je po potrebi dolžan razkuževati izvajalec.

Dotrajane posode za odpadke je dolžan nadomeščati izvajalec. Nosilci stroškov čiščenja, razkuževanja in vzdrževanja posod za odpadke so povzročitelji. Prav tako so povzročitelji dolžni plačati stroške popravila oziroma zamenjave posode za odpadke, če so posodo poškodovali ali jim je bila odtujena. Posode za odpadke je dolžan razkuževati izvajalec, ki datum razkuževanja sporoči preko sredstev javnega obveščanja.

Povzročitelj mora poskrbeti, da so v času razkuževanja posode prazne in čiste. Pristojni nadzorni organ občine lahko na podlagi prvega odstavka tega člena izvajalcu z odločbo naloži čiščenje, razkuževanje, vzdrževanje, popravljanje in nadomeščanje dotrajanih posod.

23. člen

Posode za odpadke nabavlja, namešča in obnavlja izvajalec na osnovi potrjenega in sprejetega programa iz 7. člena tega odloka. Izvajalec zaračunava povzročiteljem poleg cene za odvoz tudi obrabnino za uporabo posod.

IV. ODVAŽANJE ODPADKOV

24. člen

Izvajalec je dolžan posode iz 14. člena tega odloka prazniti skladno z razporedom odvoza, ki ga pripravi izvajalec, v soglasju z občinsko upravo. V razporedu odvoza je točno opredeljeno število posod, ki se praznijo na posameznem odjemnem mestu.

Razpored se posreduje vsakemu povzročitelju odpadkov na krajevno običajen način. Razpored mora ustrezati strukturi in količini posameznih vrst odpadkov. V primeru izpada odvoza zaradi praznikov ali višje sile ali večjih ovir na dovozu (snega, prekop dovoza ipd.), je izvajalec dolžan opraviti odvoz takoj po prenehanju praznikov ali višje sile oziroma ovire.

Nihče ne sme izvajalcu onemogočati ali ovirati dostopa do odjemnega prostora ali ekološkega otoka.

Inšpekcijski organi lahko v primeru neupoštevanja določil tega člena izvajalcu z odločbo odredijo odvoz odpadkov.

25. člen

Izvajalec sme odvažati odpadke samo s posebej urejenimi komunalnimi vozili, ki omogočajo brezprašno higiensko nakladanje in odvažanje odpadkov ter praznjenje posod. Manjše količine odpadkov iz 4., 7. in 8. točke 8. člena tega odloka - merilo je prikolica za osebni avto (do 0,5 m3) na mesec, lahko povzročitelji brezplačno pripeljejo v Center za ravnanje z odpadki Suhadole.

Inšpekcijski organi lahko zahtevajo od izvajalca, da odvaža odpadke le s posebej urejenimi komunalnimi vozili.

26. člen

Zbiranje kosovnih odpadkov se izvaja po načelu od vrat do vrat. Vsako gospodinjstvo prejme v letu dni dva kupona / dopisnici, s katerima lahko naroči odvoz kovinskih in nekovinskih kosovnih odpadkov. Izvajalec je dolžan v mesecu dni po prejemu kupona / dopisnice, izvršiti odvoz in vsaj tri dni pred dnevom odvoza o tem obvestiti povzročitelja - naročnika.

V času med obema odvozoma občani zbirajo ter hranijo kosovne odpadke doma. Med kosovne odpadke spadajo večji kosi (pohištvo, gospodinjski stroji, kolesa, stanovanjska oprema), ki se ne morejo oziroma ne smejo zbirati v tipskih posodah.

V. ODLAGANJE KOMUNALNIH ODPADKOV

27. člen

Izvajalec in povzročitelji morajo odpadke odlagati na za to dejavnost določeno odlagališče odpadkov. Odlagališče odpadkov mora priskrbeti občina.

28. člen

Na odlagališču odpadkov se lahko odlagajo samo odpadki, ki so predhodno obdelani skladno s pravilnikom o ravnanju z odpadki (Uradni list RS, št. 84/98) oziroma jih dovoljuje veljavni poslovnik odlagališča.

Drugih odpadkov ni dovoljeno odlagati na odlagališče odpadkov, razen odpadkov, ki se odlagajo pod posebnimi pogoji in za katere si izvajalec pridobi mnenje pooblaščene strokovne institucije.

Inšpekcijski organi lahko z odločbo na odlagališču prepovejo odlaganje odpadkov, ki niso zajeti v tem členu oziroma naložijo pridobitev mnenja strokovne institucije glede deponiranja odpadkov, ki se odlagajo pod posebnimi pogoji.

29. člen

Odpadne inertne (nedejavne) gradbene materiale in jalovino je v skladu s sanacijskimi programi in z dovoljenjem pristojnega organa občine dopustno uporabiti za izravnave pri urejanju okolij oziroma cestišč (lokacijo določi pristojni organ občine glede na dejanske možnosti oziroma potrebe v določenem časovnem obdobju), lahko pa se jih proti odškodnini deponira v Centru za ravnanje z odpadki Suhadole.

Odlaganje gradbenih materialov in jalovine ne sme ogrožati podtalnice, vodotokov ter virov pitne vode.

30. člen

Upravljalec odlagališča s poslovnikom določi režim odlaganja odpadkov na odlagališču. Soglasje k poslovniku poda Občinski svet občine Komenda.

31. člen

Obratovalni čas na odlagališču določi upravljalec. Izvajalec je dolžan odpadke pripeljati na odlagališče v obratovalnem času in jih odložiti na mestu, ki ga določi upravljalec.

32. člen

Izven odlagališča odpadkov je prepovedano odlaganje odpadkov. Kdor odloži odpadke izven odlagališča odpadkov, jih je dolžan na svoje stroške odstraniti in prepeljati v Center za ravnanje z odpadki Suhadole. Če tega ne stori, jih odstrani na njegove stroške izvajalec takoj, ko dobi zahtevo pristojnega organa občine. Če storilca ni možno ugotoviti, odstrani odpadke izvajalec na zahtevo pristojnega organa občine in na stroške proračuna občine.

Pristojni organ občine lahko z odločbo zahteva odstranitev odpadkov, ki so odloženi izven odlagališča odpadkov in njihovo deponiranje na odlagališču. Odločbo za odstranitev odpadkov lahko pristojni organ občine izda tako povzročiteljem kot tudi izvajalcu v skladu s prvim odstavkom tega člena.

VI. OBRAČUN RAVNANJA Z ODPADKI

33. člen

Cena za ravnanje z odpadki se določa skladno z obsegom in zahtevnostjo programa iz 7. člena tega odloka. Cenik storitev za ravnanje z odpadki potrdi Občinski svet občine Komenda.

34. člen

Stroške ravnanja z odpadki so dolžni plačevati vsi povzročitelji, za katere je organizirano ravnanje z odpadki.

35. člen

Osnova za obračun stroškov odstranjevanja odpadkov je pri fizičnih osebah število prijavljenih oseb v gospodinjstvu, ali prostornina posode za zbiranje odpadkov ali kilogram odpadkov.

Osnova za obračun stroškov odstranjevanja odpadkov pri pravnih osebah je kvadratura poslovnega prostora, ali prostornina posod za zbiranje odpadkov ali kilogram odpadkov. Obračun ravnanja z odpadki je mesečen.

36. člen

Za obračunavanje stroškov ravnanja z odpadki sporočijo povzročitelji izvajalcu podatke in njihove spremembe v roku 30 dni od nastanka spremembe.

Lastniki, ki oddajajo v najem stanovanjske in druge prostore so dolžni v najemni pogodbi z najemnikom določiti, kdo bo plačnik komunalnih storitev in ob prijavi ali spremembi najemnika en izvod pogodbe izročiti izvajalcu komunalne

37. člen

Če povzročitelji v roku iz predhodnega člena tega odloka ne sporočijo zahtevanih podatkov, si izvajalec pridobi podatke iz razpoložljivih uradnih evidenc.

38. člen

Obveznost plačila stroškov za ravnanje z odpadki nastane za povzročitelje z dnem, ko začne izvajalec opravljati storitve na njihovem območju ali ko se povzročitelji vselijo v stanovanje ali pričnejo uporabljati poslovne prostore. Povzročitelji odpadkov - pravne osebe morajo skleniti z izvajalcem pogodbo o odvozu in odlaganju odpadkov.

Obračun stroškov ravnanja z odpadki je mesečen.

VII. NADZOR

39. člen

Nadzor nad izvajanjem določb tega odloka opravlja pristojni organ občine. Izvajalec in povzročitelji so dolžni ugotavljati nepravilno ravnanje z odpadki v skladu s tem odlokom. V primeru neupoštevanja tega odloka so dolžni kršitelje prijaviti pristojnemu organu občine, oziroma posredovati podatki o kršiteljih, če so jim znani.

VIII. KAZENSKE DOLOČBE

40. člen

Z denarno kaznijo najmanj od 100.000 do 300.000 tolarjev se kaznuje za prekrške pravna oseba ali samostojni podjetnik - izvajalec, če:

1. ne ravna z odpadki v skladu s 7. členom;

2. ne vrne posodo za odpadke na odvzemno mesto (9. člen);

3. ne očisti odjemnega mesta, če ga je pri praznjenju posod za odpadke onesnažil (19. člen);

4. odvaža komunalne odpadke z neprimernimi vozili (25. člen);

5. ne izvrši del po odločbi pristojnega organa občine (24. člen);

6. ne skrbi za nabavo, nameščanje in obnavljanje posod za odpadke (22. člen);

7. ne prazni posod za odpadke, skladno z razporedom odvoza (24. člen);

8. ne opravi odvoza komunalnih odpadkov najkasneje v dveh dneh po prenehanju ovire, praznika ali višje sile (24. člen);

9. ne postavi posod oziroma zabojnikov na primerna odjemna mesta ter odpadkov ne odvaža v skladu s 27. členom;

10.odlaga odpadke izven določenega odlagališča, odlaga na odlagališče komunalnih odpadkov nekomunalne odpadke in odpadke, za katere ni pridobil strokovnega mnenja (32. člen).

Z denarno kaznijo od 30.000 do 100.000 tolarjev se kaznuje tudi odgovorna oseba izvajalca, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.

41. člen

Z denarno kaznijo od 30.000 do 100.000 tolarjev se kaznuje za prekršek posameznik, če kot povzročitelj:

1. ravna v nasprotju s 5. in 6. členom tega odloka;

2. ne vzdržuje zbirnega in odjemnega mesta v skladu z navodili izvajalca (12. člen);

3. ne odlaga odpadkov v posode za odpadke, določene v 14. členu;

4. odlaga odpadke izven posod za odpadke ali izven odlagališča odpadkov (15. člen);

5. odlaga odpadke v nasprotju s 16. členom;

6. posode za odpadke ne vrne na zbirno mesto (18. člen);

7. sežiga komunalne odpadke v nasprotju s 17. členom;

8. si za opravljanje gospodarske dejavnosti ne pridobi potrdilo izvajalca v skladu s 21. členom;

9. odvaža odpadke v nasprotju z drugim odstavkom 25. člena;

10.odlaga odpadke izven določenega odlagališča iz 32. člena.

Z denarno kaznijo od 100.000 do 300.000 tolarjev se kaznuje pravna ter fizična oseba, ki opravlja gospodarsko ali drugo dejavnost, če kot povzročitelj stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.

Z denarno kaznijo od 30.000 do 100.000 tolarjev se kaznuje odgovorna oseba ali delavec povzročitelja iz drugega odstavka tega člena, če stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.

42. člen

Z denarno kaznijo od 100.000 do 300.000 tolarjev se kaznuje za prekršek pravna oseba ali posameznik, ki stori prekršek v zvezi s samostojnim opravljanjem dejavnosti,organizator kulturne, športne ali druge prireditve na prostem, če ne poskrbi, da so prireditveni prostori v času trajanja prireditve opremljeni z ustreznimi posodami za odpadke, po končani prireditvi pa ne poskrbi za čiščenje prostora in odvoz odpadkov na odlagališče (20. člen).

Z denarno kaznijo od 100.000 do 300.000 tolarjev se kaznuje za prekršek odgovorna oseba pravne osebe / organizatorja, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.

43. člen

Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah Glasila občine Komenda.

Številka: <Stevilka_zadeve_spisa>-<Stevilka_dokumenta>

Komenda, 21. december 2001

Tomaž Drolec

Župan