Na
podlagi 55. in 61. člena
Zakona
o prostorskem načrtovanju (ZPNačrt, Uradni list RS, št. 33/07, 70/08
– ZVO-1B, 108/09, 80/10 – ZUPUDPP, 43/11 – ZKZ-C, 57/12, 57/12 –
ZUPUDPP-A, 109/12, 76/14 – odl. US in 14/15 – ZUUJFO, 61/17 – ZUreP-2),
5. člena novele
Zakona
o kmetijskih zemljiščih (ZKZ-E, Uradni list RS, št. 27/16),
Sklepa o začetku priprave občinskega podrobnega prostorskega načrta za
preselitev kmetijskega gospodarstva Logar (Uradni list RS,
št. 40/17) in 22. člena
Statuta Mestne občine Kranj (Uradni list RS, št. 71/16, 1/17 in
16/17) je Mestni svet Mestne občine Kranj na 41. seji dne 17. 10. 2018
sprejel |
|
O D L
O K |
o
občinskem podrobnem prostorskem načrtu za preselitev kmetijskega
gospodarstva Logar |
|
I. SPLOŠNE DOLOČBE |
|
1. člen |
|
(predmet odloka) |
|
S tem
odlokom se sprejme občinski podrobni prostorski načrt za preselitev
kmetijskega gospodarstva Logar (v nadaljevanju OPPN). |
|
2. člen |
|
(vsebina OPPN) |
|
OPPN je
sestavljen iz besedilnega in grafičnega dela s prilogami: |
1)
Besedilo odloka sestavljajo: |
|
I. |
Splošne določbe, |
II. |
Opis prostorske ureditve, |
III. |
Umestitev načrtovane ureditve v prostor, |
IV. |
Pogoji za projektiranje in gradnjo, |
V. |
Pogoji priključevanja na gospodarsko javno infrastrukturo in
grajeno javno dobro, |
VI. |
Rešitve in ukrepi za ohranjanje kulturne dediščine in ohranjanje
narave, |
VII. |
Rešitve in ukrepi za varstvo okolja in naravnih virov, |
VIII. |
Rešitve in ukrepi za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami
ter varstvo pred požarom, |
IX. |
Dopustna odstopanja od načrtovanih rešitev, |
X. |
Načrt parcelacije, |
XI. |
Etapnost izvedbe prostorske ureditve in drugi pogoji za
izvajanje OPPN, |
XII. |
Vrste dopustnih posegov po prenehanju veljavnosti OPPN, |
XIII. |
Končne določbe. |
2)
Grafični del sestavljajo karte: |
1.
Izsek iz kartografskega dela izvedbenega prostorskega akta s prikazom
prostorske ureditve na širšem območju; |
2.
Izsek iz kartografskega dela izvedbenega prostorskega akta s prikazom
enot urejanja prostora in gospodarske javne infrastrukture na širšem
območju; |
3. Območje podrobnega načrta z obstoječim parcelnim stanjem; |
4. Prikaz vplivov in povezav s sosednjimi območji; |
5. Ureditvena situacija; |
6. Prikaz ureditev glede poteka omrežij in priključevanja objektov na
gospodarsko javno infrastrukturo ter grajeno javno dobro; |
7. Prikaz ureditev potrebnih za varovanje okolja, naravnih virov in
ohranjanja narave; |
8. Prikaz ureditev potrebnih za obrambo ter varstvo pred naravnimi in
drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom; |
9. Načrt
parcelacije. |
3)
Priloge |
1. Prikaz stanja prostora, |
2. Obrazložitev in utemeljitev OPPN, |
3. Povzetek za javnost, |
4. Smernice in mnenja pristojnih nosilcev urejanja prostora, |
5. Odločba Ministrstva za okolje in prostor, Sektor za presojo vplivov
na okolje, |
6. Elaborat vrednotenja lokacij za preselitev kmetijskega gospodarstva
Logar, |
7. Elaborat ureditve priključevanja nove kmetije »Logar« na JP 685691
Letence jug na RC R2-410/1134 Tržič–Kokrica v BCP km 9.270, |
8. Geološko-geotehnični elaborat. |
|
II. OPIS PROSTORSKE UREDITVE |
|
3. člen |
|
(območje OPPN) |
|
(1) Območje OPPN obsega zemljišči s parc. št. 347/2 in 347/1-del, obe
k.o. Goriče. |
(2) Velikost območja je 1,3 ha. |
|
4. člen |
|
(ureditve izven območja OPPN) |
|
Za
nemoteno izvedbo in uporabo načrtovanih objektov je izven območja OPPN
predvidena izgradnja dela energetske in komunalne infrastrukture. |
|
5. člen |
|
(program dejavnosti) |
|
(1) Z
OPPN se načrtuje preselitev kmetijskega gospodarstva v celoti,
kmetijskih objektov, ki neposredno služijo kmetijski dejavnosti in
stanovanjskega objekta. |
(2) V
območju OPPN je načrtovana gradnja hleva za krave molznice in mlado
živino, gospodarskega objekta 1, gospodarskega objekta 2, koritastih
silosov za spravilo krme in stanovanjskega objekta. |
(3) V
okviru preselitve kmetijskega gospodarstva Logar je načrtovana tudi vsa
potrebna komunalna in energetska infrastruktura. |
|
III. UMESTITEV NAČRTOVANE UREDITVE V PROSTOR |
|
6. člen |
|
(vplivi in povezave s sosednjimi območji) |
|
(1) Zemljišče predvidene prostorske ureditve se nahaja v odprtem
prostoru med vasema Letenice in Zgornje Tenetiše in je v izvedbenem delu
občinskega prostorskega načrta Mestne občine Kranj (v nadaljevanju IPN
MOK) razvrščeno med kmetijska zemljišča z oznako K1. |
(2) Območje OPPN se preko nekategorizirane poljske poti prometno
navezuje na javno pot JP 685691 Letenice-jug ta pa na regionalno cesto
R2 1134410 Tržič–Kokrica. |
(3) Načrtovano kmetijsko gospodarstvo predstavlja novo poselitev na
obravnavanem območju. Oblikovanje zunanje podobe objektov naj bo
trajnostno naravnano in naj vsebuje kakovostne oblikovne elemente
objektov v okolici (Letenice in Zgornje Tenetiše). |
(4) Vizualno izpostavljenost kmetijskega gospodarstva se ublaži z
dodatno zazelenitvijo avtohtone visokostebelne vegetacije obeh parcel
območja OPPN ob obstoječem gozdnem robu proti regionalni cesti. |
(5) Predmetno zemljišče meji na kmetijska in gozdna zemljišča, zato
posegi ne bodo negativno vplivali na sosednja območja. |
|
IV. POGOJI ZA PROJEKTIRANJE IN GRADNJO |
|
7. člen |
|
(vrste gradenj glede na namen) |
|
Dopustne
so naslednje vrste prostorskih ureditev in gradenj: |
– gradnja hleva za krave molznice in mlado živino, max. kapaciteta 150
glav GVŽ (objekt A1). V objektu bodo urejeni tudi molzišče in mlekarna
ter pomožni prostori. Pod objektom bodo urejeni kanali za gnojevko; |
– gradnja gospodarskega objekta 1 (objekt A2). V objektu bodo urejeni
remiza za kmetijsko mehanizacijo ter senik s sušilnico in prostorom za
zmetavanje sena. V objektu bo urejen tudi prostor za prodajo domačih
izdelkov, skladišče za sekance s kurilnico in garaže za osebne
avtomobile. Nad delom objekta, kjer bo izvedena plošča se lahko uredi
prostor za predelavo in izdelavo mlečnih izdelkov; |
– gradnja stanovanjskega objekta (objekt A3), namenjenega sobivanju dveh
ali treh generacij na kmetiji; |
– gradnja gospodarskega objekta 2 (objekt A4). V objektu bodo urejeni
večnamensko skladišče kmetijskih pridelkov in strojev; |
– gradnja dveh koritastih silosov za spravilo krme (objekt B1),
namenjenih izdelavi in skladiščenju silaže; |
– gradnja prometne, energetske, komunalne in telekomunikacijske
gospodarske javne infrastrukture ter drugih omrežij v javni rabi, |
– gradnja enostavnih objektov za potrebe kmetije, skladno s področnim
predpisom in z upoštevanjem ostalih določil tega odloka. |
|
8. člen |
|
(pogoji glede velikosti in oblikovanja objektov) |
|
(1) Gabariti objektov: |
Hlev za
krave molznice in mlado živino (objekt A1) |
– tlorisni gabarit: 31,00 m x 100,30 m; |
– višinski gabarit: enoetažen – pritličje (P), katerega strop je hkrati
streha; višina objekta je 12,10 m nad koto urejenega terena; pritličje
je v nivoju terena; |
– streha: nesimetrična dvokapnica v naklonu 25°, z višinskim zamikom v
slemenu; sleme v smeri daljše stranice; v strešini je možna izvedba
svetlobnih odprtin in v slemenu zračnih odprtin. |
Gospodarski objekt 1 (objekt A2) |
– tlorisni gabarit: 16,00 m x 60,20 m; |
– višinski gabarit: enoetažen – pritličje (P), katerega strop je hkrati
streha oziroma P+podstrešje (nad delom objekta); višina objekta je 12,10
m nad koto urejenega terena; pritličje je v nivoju terena; |
– streha: simetrična dvokapnica v naklonu 35°; sleme v smeri daljše
stranice; v strešini je možna izvedba svetlobnih odprtin. |
Stanovanjski objekt (objekt A3) |
– tlorisni gabarit objekta: 9,80 m x 22,90 + 9,80 m x 10,40 m, tloris
lomljen v obliki črke "L"; |
– višinski gabarit: dvoetažen – pritličje (P+M), višina objekta je 8,00
m nad koto urejenega terena; pritličje je v nivoju terena; |
– streha: simetrična dvokapnica v naklonu 35°; sleme v smeri daljše
stranice; v strešini je možna izvedba klasičnih frčad in svetlobnih
odprtin. |
Gospodarski objekt 2 (objekt A4) |
– tlorisni gabarit: 16,00 m x 35,20 m; |
– višinski gabarit: enoetažen – pritličje (P), katerega strop je hkrati
streha; višina objekta je 11,00 m nad koto urejenega terena; pritličje
je v nivoju terena; |
– streha: simetrična dvokapnica v naklonu 35°; sleme v smeri daljše
stranice. |
Koritasta silosa za spravilo krme (objekt B1) |
– tlorisni gabarit: 2 x 7,00 m x 40,00 m; |
– višina: 2,50 m; dno silosov je v nivoju terena. |
(2) Konstrukcijska zasnova: |
– objekti (A1, A2, A4) so lahko montažni (kovinska, lesena ali
armiranobetonska konstrukcija) ali masivno grajeni; |
– strešna konstrukcija objektov (A1, A2, A4) je lahko lesena, kovinska
ali iz prefabriciranih armiranobetonskih nosilcev. V strešini je možna
vgradnja fotovoltaičnih modulov, vendar le v ravnini strehe; |
– objekt
(A3) je grajen klasično; |
– strešna konstrukcija objekta (A3) je lesena; |
– koritasti silosi za spravilo krme (objekt B1) so lahko masivne ali
montažne izvedbe. |
(3) Arhitekturno oblikovanje: |
– naj
izhaja iz namembnosti objektov in lokalne tradicije. |
Objekti
(A1, A2, A4) |
– daljše
fasade stranic objektov je potrebno členiti s slopi; |
– čelni
fasadi in parapeti vzdolžnih fasad se obdelajo z naravnimi materiali v
rastru in detajlih kvalitetnih kmetijskih objektov v okolici (Letenice,
Zgornje Tenetiše); |
– oblikovanje okenskih odprtin vzdolžnih fasad hleva se lahko prilagodi
sodobni tehnologiji (zračenje hleva); |
– barva
fasad obdelanih v ometu mora biti bela ali iz spektra svetlih naravnih
tonov; |
– strešine objektov se izvede v enotni sivi kritini iz nesvetlečega
materiala. |
Objekt
(A3) |
– mora
upoštevati kvalitetno oblikovanje objektov »hiša vaškega tipa« v okolici
(Letenice, Zgornje Tenetiše): oblike ograj, napuščev, okenske in vratne
odprtine; |
– fasada
se obdela v ometu, v beli barvi ali v barvi iz spektra svetlih naravnih
tonov; |
– strešine objekta se izvede v enotni sivi kritini iz nesvetlečega
materiala. |
Koritasti silosi (B1) |
– se
obdelajo v vidnem betonu. |
|
9. člen |
|
(oblikovanje okolice objektov) |
|
(1) Povozne površine naj bodo izvedene v asfaltu ali utrjenem makadamu.
Vse ostale površine se zatravijo. |
(2) Višinske terenske razlike se premoščajo s travnatimi brežinami. |
(3) Medposestne ograje so dovoljene v žični izvedbi, z gabrovimi
živicami ali v kombinaciji. Postavijo se lahko do meje zemljiških
parcel, vendar tako, da se z gradnjo ne posega v sosednje zemljišče.
Lahko se gradijo tudi na meji parcel, če se lastniki zemljišč o tem
pisno sporazumejo. |
(4) Na
vzhodni strani znotraj območja OPPN proti regionalni cesti se obstoječi
gozdni rob dodatno zazeleni z avtohtono visokostebelno vegetacijo. Na
zahodni strani znotraj območja OPPN med poljsko potjo in stanovanjskim
objektom se lahko zasadi visokoraslo sadno drevje in avtohtone
grmovnice. |
(5) Po
končani gradnji je potrebno provizorije odstraniti. Odvečni gradbeni in
izkopni material je potrebno odpeljati na ustrezno deponijo ter okolico
objektov zahumuzirati in zatraviti. |
|
10. člen |
|
(lega objektov na zemljišču) |
|
(1) Lega
objektov je razvidna iz Načrta parcelacije, list št. 9. |
(2) Novogradnje (A1–A4, B1) so določene s fiksno točko (x,y). Kote
slemena strehe posameznega objekta so določene z višinskimi kotami v
toleranci ± 0,50 m glede na konfiguracijo terena. |
|
11. člen |
|
(parcela namenjena gradnji) |
|
Parcela
namenjena gradnji kmetijskega gospodarstva obsega zemljišči s parc. št.
347/2 in 347/1-del, obe k.o. Goriče. Velikost in oblika parcele je
razvidna iz Načrta parcelacije, list št. 9. |
|
V. POGOJI PRIKLJUČEVANJA NA GOSPODARSKO JAVNO INFRASTRUKTURO IN GRAJENO
JAVNO DOBRO |
|
12. člen |
|
(ceste in druge prometne površine) |
|
(1) Načrtovano kmetijsko gospodarstvo se bo preko enega uvoza-izvoza z
dostopne poti navezovalo na javno kategorizirano občinsko cesto JP
685691 Letenice-jug. Občinska cesta se navezuje na državno cesto
R2-410/1134 Tržič–Kokrica. |
(2) Občinska cesta se od območja priključka na državno cesto, do območja
ureditve novega priključka z dostopne poti na občinsko cesto (v dolžini
cca 75 m) rekonstruira. Vozišče se uredi v širini 4,50 m. Uredi se nova
voziščna konstrukcija z novimi asfaltnimi sloji. V širini vozišča se
uredi elemente odvodnje (povozno asfaltno muldo) in izvede drenaža.
Rekonstrukcija občinske ceste se izvede na parceli št. 739 k.o. Goriče. |
(3) Dostopna pot od območja kmetije do priključka na občinsko cesto (v
dolžini cca 115 m) se uredi v širini 2,50 m–5,00 m, z izvedbo ustreznih
priključnih radijev. Voziščna konstrukcija se uredi v asfaltu. Ureditev
dostopne poti in priključka na občinsko cesto se izvedeta na parcelah
349/8, 333/2, 352, 353, 347/2 in 347/1 vse k.o. Goriče. |
(4) Zaradi predvidenih posegov ne sme biti ogrožena stabilnost cestnega
telesa, vzdrževanje ceste in odvodnjavanje ceste. |
(3) V
projektni dokumentaciji je potrebno predvideti in opisati ter ustrezno
utemeljiti vse posege v varovalnem pasu državne in lokalne ceste (cestni
priključek, komunalni vodi, zunanja ureditev), ki se navezujejo na
gradnjo objektov. Rešitev cestnega priključka na lokalno cesto mora
zagotavljati ustrezno širino in radij priključka, nagib, odvodnjavanje,
preglednost in prometno signalizacijo na priključku in na lokalni cesti. |
(4) Pri
priključku na lokalno cesto je potrebno upoštevati polje preglednosti. V
bližini nivojskih križišč ni dovoljeno saditi dreves, visokega grmovja
in poljskih kultur, postavljati predmetov in naprav ali storiti kaj
drugega, kar bi oviralo preglednost javne ceste. |
(5) Komunalni vodi z jaški naj bodo v čim večji meri načrtovani izven
vozišča cest. |
(6) Postavljanje objektov za obveščanje in oglaševanje v območju
varovalnega pasu občinske ceste brez soglasja upravljavca občinskih cest
ni dovoljeno. |
(7) Znotraj območja kmetijskega gospodarstva je predvidenih min. pet
parkirnih mest za osebna vozila. Manipulativne površine morajo biti
dimenzionirane in zasnovane tako, da se prepreči vzvratno vključevanje
vozil na cesto. Do vsakega objekta se zagotovi dostop za intervencijska
vozila. |
|
13. člen |
|
(zasnova komunalne infrastrukture) |
|
1. Oskrba z vodo |
|
1.1. Vodovod |
|
(1) Načrtovano kmetijsko gospodarstvo se priključi na omrežje vodovoda v
upravljanju Vodovodne zadruge Golnik. Mesto priključitve je parc. št.
125/1 k.o. Goriče. Od mesta priključitve do območja kmetijskega
gospodarstva se zgradi novo sekundarno omrežje, ki bo potekalo po
parcelah 125/1, 126, 733, 137, 130, 735, 131, 736, 308, 309, 305, 333/1,
739, 333/2, 352, 347/2 in 347/1 vse k.o. Goriče. |
(2) Omrežje se načrtuje v ustreznem odmiku od ostale infrastrukture. |
(3) Omrežje mora izpolnjevati zahteve požarne varnosti. Upravljavec
vodovoda lahko zagotavlja največ 10 l/s požarne vode. |
(4) Omrežje se zgradi v krožni povezavi. V kolikor to ni mogoče se na
koncu sekundarnega voda zgradi priključek s stalno porabo. Zastajanje
vode v javnem vodovodu ni dovoljeno. |
(5) Za
vsak objekt se predvidi ločeno odjemno mesto in samostojni vodovodni
priključek. |
(6) Priključek vode z vodomernim jaškom za posamezno odjemno mesto se
predvidi na lokaciji ob dostopu na območje kmetijskega gospodarstva
znotraj gradbene parcele. |
|
1.2. Hidrantno omrežje |
|
Za
zaščito pred požarom se na investitorjevem zemljišču ob dostopni poti na
parceli št. 347/2 k.o. Goriče postavi nov nadzemni javni hidrant. Za
požarno varnost se uporablja tudi voda iz predvidenega zbiralnika
meteornih vod, lociranega znotraj gradbene parcele (pod hlevom). |
|
2. Odvajanje odpadnih voda |
|
V
območju OPPN je predviden ločen sistem odvodnjavanja odpadnih in
meteornih voda s streh in utrjenih površin. |
|
2.1. Fekalna kanalizacija |
|
(1) Odpadne komunalne vode, se do izgradnje javnega kanalizacijskega
sistema vodijo v MKČN, locirano znotraj gradbene parcele. |
(2) Gnojevka iz hleva se vodi v kanale za gnojevko, locirane pod
objektom. Kanali za gnojevko morajo biti zgrajeni vodotesno, tako, da je
preprečeno izlivanje, izpiranje ali odtekanje izcedkov v površinske ali
podzemne vode in okolje. |
|
2.2. Meteorna kanalizacija |
|
(1) Meteorne vode s strešin se zbirajo in vodijo v predvideni zbiralnik
meteornih vod, lociran znotraj gradbene parcele (pod hlevom). |
(2) Meteorne vode s povoznih površin se zbirajo in vodijo preko lovilcev
olj v predvideni zbiralnik meteornih vod, lociran znotraj gradbene
parcele (pod hlevom). |
(3) Viški meteornih vod iz zbiralnika se kontrolirano, po ceveh vodijo v
strugo obstoječega melioracijskega kanala, ki poteka cca 230 m
jugovzhodno od načrtovanega kmetijskega gospodarstva. Trasa cevi od
vodnega zbiralnika do melioracijskega kanala po potekala po parcelah
347/2, 347/1, 356/1, 359/1 in 361/1 vse k.o. Goriče. |
|
3. Elektroenergetsko omrežje |
|
(1) Za
priključitev načrtovanega kmetijskega gospodarstva na elektroenergetsko
omrežje sta na obravnavanem območju možni dve varianti: |
– izgradnja novega NN izvoda iz obstoječe TP 424 Zgornje Tenetiše; |
– izgradnja novega NN izvoda iz obstoječe TP 1094 Tenetiše mobitel. |
Prva
varianta je nov NN izvod iz TP 424 Zgornje Tenetiše do načrtovanega
kmetijskega gospodarstva. Druga varianta je nov NN izvod iz TP 1094
Tenetiše mobitel do načrtovanega kmetijskega gospodarstva. TP 1094
Tenetiše mobitel ni v lasti EG, zato je pogoj za priklop odkup TP od
tujega lastnika. Tehnično ustreznejša je druga varianta. |
(2) Priključno merilna omarica mora biti dostopna z javnih površin.
Lokacija se določi v projektu. |
(3) Glede na izbrano traso novega NN izvoda in končno dolžino kabla se
določi presek kablovoda ter izračuna maksimalna prenosna moč s katero bo
zagotovljeno ustrezno napajanje načrtovanega kmetijskega gospodarstva. |
(4) Na
posamezen objekt je možno namestiti naprave, ki proizvajajo električno
energijo s pomočjo sončne energije. Za priklop omenjenih naprav na
distribucijsko omrežje je potrebno v skladu z Energetskim zakonom
pridobiti soglasje za priključitev, v katerem bodo določeni tehnični
pogoji in parametri priklopa v omrežje. |
|
4. Telekomunikacijsko omrežje |
|
(1) Načrtovano kmetijsko gospodarstvo se priključuje na javno
telekomunikacijsko omrežje. |
(2) Priključna točka se predvidi v priključnem jašku na parceli 344 k.o.
Goriče, kjer potekajo glavni povezovalni optični in bakreni TK kabli. Od
mesta priključitve do območja kmetijskega gospodarstva bo interno TK
omrežje potekalo po parcelah 344, 724/4, 343 in 347/1 vse k.o. Goriče. |
(3) Za
izvedbo vključitve objekta na javno TK omrežje in izvedbo zaščite na
trasi načrtovane gradnje kmetijskega gospodarstva se pridobi ustrezna
dovoljenja in služnosti lastnikov zemljišč. Izdela se ustrezen projekt
oziroma tehnične rešitve. |
|
5. Razsvetljava |
|
Na
območju kmetijskega gospodarstva je predvidena interna razsvetljava.
Izvede se na posameznih objektih, s svetilkami, ki svetijo navzdol,
znotraj gradbene parcele. |
|
6. Ogrevanje objektov |
|
(1) Ogrevanje objektov se predvidi z ekološko čistimi viri (bioplin,
biomasa, sonce, geosonda). |
(2) Sončna energija se lahko izkorišča s pasivnimi solarnimi sistemi
(okna, sončni zidovi) ali z aktivnimi solarnimi sistemi (sončni
kolektorji in sončne celice). |
|
7. Ravnanje z odpadki |
|
(1) Za
zbiranje odpadne embalaže in mešanih komunalnih odpadkov je predvidena
lokacija tipskih zabojnikov ob uvozu na parceli 347/2 k.o. Goriče,
znotraj gradbene parcele. V času odvoza odpadkov mora biti dostopna
smetarskemu vozilu pooblaščene organizacije. |
(2) Biološke odpadke se odlaga na kompostnik, ki se predvidi v okviru
zelenih površin kmetijskega gospodarstva, znotraj gradbene parcele. |
|
VI. REŠITVE IN UKREPI ZA OHRANJANJE KULTURNE DEDIŠČINE IN OHRANJANJE
NARAVE |
|
14. člen |
|
(ohranjanje kulturne in naravne dediščine) |
|
1. Varstvo kulturne dediščine |
|
(1) Načrtovano kmetijsko gospodarstvo se nahaja v robnem pasu kulturnega
spomenika lokalnega pomena Spominski park Udin Boršt (EŠD 5146). |
(2) Pravni režim varstva kulturnega spomenika je določen z Odlokom o
razglasitvi Spominskega parka Udin boršt za zgodovinski in kulturni
spomenik (Uradni vestnik Gorenjske, št. 20/85-229) in Odlokom o
spremembi Odloka o razglasitvi Spominskega parka Udin boršt za
zgodovinski in kulturni spomenik (Uradni list RS, št. 46/18, Uradno
glasilo slovenskih občin, št. 30/18). |
(3) Za
vse predvidene posege v območju kulturnega spomenika je potrebno
pridobiti kulturnovarstvene pogoje in kulturnovarstveno soglasje. |
(4) Kot
poseben ukrep zaradi varstva kulturne dediščine se predvidi dodatna
zazelenitev gozdnega roba z avtohtono visokodebelno vegetacijo na
parcelah 347/2 in 347/1 k.o. Goriče proti državni cesti. |
|
2. Ohranjanje narave |
|
(1) Načrtovano kmetijsko gospodarstvo se nahaja v robnem pasu območja
naravne vrednote državnega pomena 1878 – osameli kras in zavarovanega
območja 3891 Spominski park Udin boršt. |
(2) Pravni režim varstva Spominskega parka Udin boršt je določen z
Odlokom o razglasitvi Spominskega parka Udin boršt za zgodovinski in
kulturni spomenik (Uradni vestnik Gorenjske, št. 20/85-229) in Odlokom o
spremembi Odloka o razglasitvi Spominskega parka Udin boršt za
zgodovinski in kulturni spomenik (Uradni list RS, št. 46/18, Uradno
glasilo slovenskih občin, št. 30/18). Pravni režim varstva naravne
vrednote državnega pomena Udin boršt – osameli kras je določen s
Pravilnikom o določitvi in varstvu naravnih vrednot (Uradni list RS, št.
111/04, 70/06, 58/09, 93/10, 23/15). |
(3) Za
vse posege v naravo na naravnih vrednotah je potrebno pridobiti
naravovarstvene pogoje in naravovarstveno soglasje. |
(4) Načrtovano kmetijsko gospodarstvo se nahaja na območju, kjer
naravovarstvene vsebine niso izrazito poudarjene. |
|
VII. REŠITVE IN UKREPI ZA VARSTVO OKOLJA IN NARAVNIH VIROV |
|
15. člen |
|
(varstvo okolja in naravnih virov) |
|
Pri
načrtovanju, gradnji objektov in naprav ter pri njihovi uporabi je
potrebno upoštevati vse predpisane ukrepe za zmanjšanje vplivov na
okolje. Ti obsegajo varstvo voda, tal, zraka, varstvo pred prekomernim
hrupom in svetlobnim onesnaževanjem. |
|
1. Varstvo voda |
|
(1) Predvidena prostorska ureditev ne posega na območje varstvenih pasov
virov pitne vode, niti ne tangira poplavnih, vodnih ali priobalnih
zemljišč. |
(2) Odvajanje in čiščenje komunalnih in padavinskih voda mora biti
usklajeno s predpisi o vodah in s predpisi s področja varstva okolja. |
(3) Zaradi potencialne ogroženosti površinskega zastajanja zaledne in
padavinske vode na območju, je potrebno predvideti ustrezno in
kontrolirano odvajanje padavinskih voda. |
(4) Odtoke iz utrjenih in manipulativnih površin je potrebno ustrezno
urediti tako, da ne bo prihajalo do onesnaženja in iztokov nevarnih
snovi v podtalje. |
(5) Pri
načrtovanju, izvedbi in obratovanju kmetijskega gospodarstva je potrebno
upoštevati veljavne predpise, ki se nanašajo na gradnjo gnojišč in
gnojničnih jam, odvajanje odpadnih vod iz objektov reje domače živali,
vnosa nevarnih snovi in gnojil v tla, varstvo voda pred onesnaževanjem z
nitrati iz kemijskih virov in dobre kmetijske prakse pri gnojenju. |
|
2. Varstvo tal |
|
(1) Posegi v tla se izvedejo tako, da bodo prizadete čim manjše površine
tal. |
(2) Humus se ob začetku gradbenih del odstrani in deponira tako, da se
ohranja njegovo rodovitnost. |
(3) Izkopni material se uporabi na parceli za gradnjo kot material za
zasipavanje objektov in izravnavo različnih nivojev terena. |
|
3. Varstvo zraka |
|
Ukrepi
za varstvo zraka v času gradnje predvidevajo predvsem preprečevanje
prašenja (z vlaženjem) z območja gradbišča in dovoznih cest. |
|
4. Varstvo gozda |
|
(1) Za
ureditev zelenih površin in za dopolnitev gozdne vizualne pregrade na
severnem delu načrtovanega kmetijskega gospodarstva ni dopustno
uporabiti tistih vrst drevnin, ki so prenašalke hruševega ožiga in
tujerodnih invazivnih vrst zeli, da bi se preprečilo širjenje hruševega
ožiga in neavtohtonih vrst v naravno okolje. Gojitvena ureditev
sosednjega gozdnega roba in dopolnjenega gozda se izvede na podlagi
svetovanja s strani Zavoda za gozdove Slovenije. |
(2) Objekti ter pripadajoče komunalne, energetske, prometne in zunanje
ureditve morajo biti zgrajeni, postavljeni in urejeni tako, da omogočajo
gospodarjenje s sosednjim gozdom (vključno z rabo funkcij gozda) in
prost dostop do gozdnega zaledja pod enakimi pogoji kot doslej. V
nasprotnem primeru morajo biti načrtovane rešitve za nadomestne dostope
do gozdnega zaledja. Prometne površine ter dovozna prometnica na območju
predvidene prostorske ureditve morajo omogočati nujno rabo za
gospodarjenje s sosednjim gozdom. |
(3) Sosednjega gozda ni dovoljeno ograjevati, razen če je to v skladu z
režimom rabe delov območja urejanja prostora. |
(4) Z
drevjem gozdnih drevesnih vrst v in ob območju predvidene prostorske
ureditve lastnik zemljišč gospodari v skladu s predpisi o gozdovih. |
(5) Investitor mora v delu območja predvidene prostorske ureditve, ki je
oddaljen za manj kot višino odraslega gozdnega drevja od sosednjega
gozda, prevzeti odgovornost za poškodbe na njegovih objektih,
pripadajoči komunalni, prometni in zunanji ureditvi ter premičninah, ki
bi jih lahko povzročili tvarine sosednjega gozda, normalno gospodarjenje
z njim, koreninski pletež gozdnega drevja, gozdarski promet po
prometnicah v gozdnem prostoru ali ujme ter sanacija njihovih posledic. |
|
5. Varstvo pred hrupom |
|
Po IPN
MOK spada predvidena prostorska ureditev v območje IV. stopnje varstva
pred hrupom. Predvideni objekti oziroma njihovo obratovanje ne sme
presegati predpisane mejne ravni hrupa. |
|
6. Varstvo pred svetlobnim onesnaženjem |
|
(1) Za
osvetljevanje zunanjih površin naj se uporabljajo žarnice, ki oddajajo
rumeno ali oranžno svetlobo in ne oddajajo UV spektra. Svetilke naj bodo
nepredušno zaprte in usmerjene v tla, brez sevanja svetlobe nad
vodoravnico. |
(2) Osvetljevanje območja, dovozne poti, parkirišč in objektov naj bo
zmanjšano na najnižjo raven. Območja, za katera osvetljevanje ni nujno
potrebno, naj se ne osvetljujejo. |
|
VIII. REŠITVE IN UKREPI ZA VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI
TER VARSTVO PRED POŽAROM |
|
16. člen |
|
(varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami) |
|
(1) Pri
načrtovanju gradenj je potrebno na območju OPPN upoštevati predpise
glede protipotresne varnosti in splošno uveljavljenih strokovnih
standardov za varno gradnjo. |
(2) Objekti morajo biti dimenzionirani in projektirani glede na stopnjo
potresne ogroženosti. Po karti potresne nevarnosti (atlas ARSO) se
predvidena prostorska ureditev nahaja na območju s projektnim pospeškom
tal (g) 0,2. |
(3) Pri
načrtovanju gradbene konstrukcije objekta je potrebno upoštevati
področno zakonodajo. |
(4) Predvidena prostorska ureditev ne leži na območju ogroženosti pred
poplavami, visoke podtalnice ter erozivnosti in plazovitosti. |
|
17. člen |
|
(varstvo pred požarom) |
|
(1) Pri
načrtovanju gradenj je potrebno na območju OPPN upoštevati veljavno
zakonodajo in predpise glede zagotavljanja požarne varnosti. |
(2) Za
preprečitev prenosa požara so zagotovljeni zadostni odmiki od meje
parcel in med objekti. Območje urejanja meji na kmetijska in na gozdno
zemljišče. Najbližji obstoječi objekti so od obravnavane lokacije
oddaljeni več kot 450 m. |
(3) Dovozi, manipulacijske in delovne površine ob objektih omogočajo
neoviran dovoz in dostop za intervencijska vozila. Pri načrtovanju
prostorske ureditve je potrebno zagotoviti pogoje za varen umik ljudi,
živali in premoženja. |
(4) Za
zagotovitev zadostne količine požarne vode se na investitorjevem
zemljišču ob dostopni poti na parceli št. 347/2 k.o. Goriče postavi nov
nadzemni javni hidrant. Za požarno varnost bo možno uporabiti tudi vodo
iz predvidenega zbiralnika meteornih vod. |
|
IX. DOPUSTNA ODSTOPANJA OD NAČRTOVANIH REŠITEV |
|
18. člen |
|
(tolerance) |
|
(1) Pri
določanju višinske kote objekta so dovoljene tolerance do ± 0,50 m. Pri
določanju tlorisnih gabaritov objektov so dovoljene tolerance do ± 5 %. |
(2) Dovoljeno je odstopanje pri fiksnih točkah objektov skladno z
ocenjeno natančnostjo podatkov grafičnega katastra. |
(3) Dovoljeno je odstopanje od velikosti in oblike tlakovanih površin,
ki so prikazane v grafičnih prilogah, vendar morajo biti upoštevana
določila tega odloka. Prav tako je dovoljeno odstopanje od ostale
zunanje ureditve na parceli za gradnjo, ki je prikazana v grafičnih
prilogah. |
(4) Pri
izvedbi prometne, komunalne in energetske infrastrukture so ob soglasju
pristojnega soglasodajalca dopustna odstopanja od tehničnih rešitev, če
se pri nadaljnjem natančnejšem proučevanju prometnih, geoloških,
hidroloških, geomehanskih in drugih razmer poiščejo rešitve, ki so
primernejše z oblikovalskega, bolj ekonomičnega, prometno-tehničnega ali
okoljevarstvenega vidika. |
(5) Navedena odstopanja v tem členu ne smejo biti v neskladju z ostalimi
določili tega odloka, ne smejo spreminjati načrtovanega videza območja,
prometne sheme in načrtovanih programov, ne smejo poslabšati obstoječega
oziroma predvidenega stanja, delovnih razmer na območju ter morajo biti
usklajena z javnimi interesi in pristojnimi nosilci urejanja prostora, v
katerih delovno področje spadajo odstopanja. |
|
X. NAČRT PARCELACIJE |
|
19. člen |
|
Načrt
parcelacije določa gradbeno parcelo kmetijskega gospodarstva in tehnične
elemente za gradnjo objektov v naravi. Parcelacija je razvidna iz Načrta
parcelacije, list št. 9. |
|
XI. ETAPNOST IZVEDBE PROSTORSKE UREDITVE IN DRUGI POGOJI ZA IZVAJANJE
OBČINSKEGA PODROBNEGA PROSTORSKEGA NAČRTA |
|
20. člen |
|
(etapnost izvedbe) |
|
Ureditve
in gradnje v predvidenem območju občinskega podrobnega prostorskega
načrta se lahko načrtuje fazno: |
(1) V
prvi fazi se načrtuje: |
– dograditev primarnega infrastrukturnega omrežja, ki je potrebna za
gradnjo komunalne infrastrukture in priključkov nanje ter izgradnja
infrastrukture znotraj območja občinskega podrobnega prostorskega
načrta, |
– izgradnja objektov kmetijskega gospodarstva (objekti A1, A2, A3 in
B1), |
– zunanja ureditev objektov kmetije z zasaditvijo, dreves in grmovnic, |
– dodatna zazelenitev gozdnega roba. |
(2) V
drugi fazi se načrtuje: |
–
izgradnja gospodarskega objekta 2 (objekt A4) skladno s potrebami
kmetije in povečanjem obsega proizvodnje prireje mleka. |
|
21. člen |
|
(tehnični pogoji za projektiranje) |
|
Širine
in radiji priključkov na javno cesto ter elementi javne ceste morajo
biti prilagojeni potrebam komunalnih vozil oziroma prometa. Priključek
mora biti prilagojen niveleti vozišča javne ceste na katero se
priključuje. Območje križišč in njihova neposredna okolica ob cesti mora
biti urejena tako, da je zagotovljena zadostna preglednost na območju
cestnega priključka na občinsko cesto. Investitor je dolžan območje
notranjih prometnic opremiti s predpisano talno in vertikalno prometno
signalizacijo in opremo na lastne stroške in jo redno vzdrževati.
Meteorna in druga voda s parcel in priključka ne sme pritekati na javno
cesto ali na njej zastajati. |
|
22. člen |
|
(obveznosti v času gradnje) |
|
V času
gradnje ima investitor in izvajalci naslednje obveznosti: |
– pred
začetkom del morajo izvajalci obvestiti upravljavce prometne, komunalne,
energetske in telekomunikacijske infrastrukture ter skupno z njimi
zakoličiti in zaščititi obstoječe infrastrukturne vode, |
– zagotoviti zavarovanje gradbišča tako, da bosta zagotovljeni varnost
in raba bližnjih objektov in zemljišč, |
– promet
v času gradnje organizirati tako, da ne bo prihajalo do večjih zastojev
na obstoječem cestnem omrežju ter da se prometna varnost zaradi gradnje
ne bo poslabšala, |
– sprotno kultivirati območje velikih posegov (nasipi in vkopi), |
– v
skladu z veljavnimi predpisi v najkrajšem možnem času odpraviti
prekomerne negativne posledice, ki bi nastale zaradi gradnje, |
– zagotoviti nemoteno komunalno oskrbo preko vseh obstoječih
infrastrukturnih vodov in naprav, |
– v času
gradnje zagotoviti vse potrebne varnostne ukrepe za preprečitev
prekomernega onesnaženja tal, vode in zraka pri transportu, skladiščenju
in uporabi škodljivih snov, |
– v
primeru nesreče zagotoviti takojšnje ukrepanje usposobljene službe, |
– zagotoviti sanacijo zaradi gradnje poškodovanih objektov, naprav in
območij ter okolico objektov, |
– sanirati oziroma povrniti v prvotno stanje vse poti in ceste, ki bodo
zaradi uporabe v času gradnje objektov prekinjene ali poškodovane, |
– ob
izvedbi posega je investitor dolžan odstraniti plodno zemljo in jo
začasno deponirati na za to predvideni lokaciji, |
– po
končani gradnji je potrebno odstraniti začasne objekte, odvečni gradbeni
material in urediti okolico ter višino zemljišča na parcelni meji
prilagoditi sosednjemu zemljišču. |
Vsi
navedeni ukrepi se morajo izvajati v skladu s smernicami za načrtovanje
pristojnih nosilcev urejanja prostora, na podlagi gradbenega dovoljenja
ter ob upoštevanju veljavne zakonodaje. |
|
23. člen |
|
(monitoring) |
|
Vsi
vplivi prostorskih ureditev in izvajanje dejavnosti kmetijskega
gospodarstva Logar se spremljajo na podlagi predpisov s področja varstva
okolja. |
|
XII. VRSTE DOPUSTNIH POSEGOV PO PRENEHANJU VELJAVNOSTI OBČINSKEGA
PODROBNEGA PROSTORSKEGA NAČRTA |
|
24. člen |
|
(prenehanje veljavnosti) |
|
(1) OPPN
preneha veljati, ko je izveden, ko so z načrtom predvideni objekti
zgrajeni in v uporabi. Izvedenost OPPN oziroma prenehanje njegove
veljavnosti ugotovi Svet Mestne občine Kranj z odlokom. Po prenehanju
veljavnosti se območje ureja z IPN Mestne občine Kranj. |
(2) Zemljišče kmetijskega gospodarstva se razvrsti v novo enoto urejanja
prostora (EUP) DO 14 s podrobnejšo namensko rabo IK in SK(k). |
|
25. člen |
|
(1) Ob
prvi spremembi prostorskega akta lokalne skupnosti, se spremembe,
nastale z uveljavitvijo OPPN vnese v prostorski akt lokalne skupnosti,
kot to določa področni predpis. |
(2) Po
morebitnem prenehanju opravljanja kmetijske dejavnosti se zemljišča
povrnejo v kmetijsko rabo. |
|
XIII. KONČNE DOLOČBE |
|
26. člen |
|
(prenehanje veljavnosti) |
|
Z dnem
uveljavitve tega odloka na območju OPPN prenehajo veljati določbe IPN
Mestne občine Kranj (Uradni list RS, št. 74/14, 95/14, 9/16, 63/16,
20/17, 42/17, 63/17, 1/18, 23/18). |
|
27. člen |
|
(vpogled v OPPN) |
|
OPPN s
prilogami je na vpogled na Mestni občini Kranj. |
|
28. člen |
|
(veljavnost odloka) |
|
(1) Po
vsakokratni spremembi predpisov navedenih v tem odloku se pri
načrtovanju na podlagi tega odloka upošteva uveljavljena sprememba in
dopolnitev oziroma nov predpis, ki predmetni predpis spreminja,
dopolnjuje ali nadomesti. |
(2) Ta
odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike
Slovenije. |
|
Št.
350-68/2017-51-4807 |
Kranj,
dne 17. oktobra 2018 |
|
|
Župan
Mestne občine Kranj |
|
Boštjan Trilar |
|