Na podlagi
32., 34. in 36. člena
Zakona
o gospodarskih javnih službah
(Uradni list RS, št. 32/93, 30/98 – ZZLPPO, 127/06 – ZJZP, 38/10 – ZUKN
in 57/11 – ORZGJS40), 21. člena
Zakona
o lokalni samoupravi
(Uradni
list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10,
40/12 – ZUJF in 14/15 – ZUUJFO), 3. člena
Odloka o gospodarskih javnih službah v Občini Dobrepolje
(Uradni list RS, št. 10/96) in 14. člena
Statuta Občine Dobrepolje
(Uradni
list RS, št. 28/08) na 10. redni seji dne 28. 1. 2016 sprejel |
|
O D L O K |
o
sodelovanju pri skupnem izvajanju in koncesiji za gospodarsko javno
službo obdelave določenih vrst komunalnih odpadkov na območju Občine
Dobrepolje |
|
I. SPLOŠNE
DOLOČBE |
|
1. člen |
(predmet
odloka) |
(1) Ta
odlok je koncesijski akt, s katerim se zaradi zagotovitve sodelovanja
pri skupnem izvajanju storitev obveznih gospodarskih javnih služb
določijo predmet in pogoji za podelitev koncesije za izvajanje obvezne
gospodarske javne službe obdelave določenih vrst komunalnih odpadkov ter
ureja druga vprašanja v zvezi z izvajanjem podeljene koncesije. |
(2) Izvajanje gospodarske javne službe iz prejšnjega odstavka se v
Občini Dobrepolje (v nadaljevanju občina) zaradi uresničitve skupnih
ciljev zagotavljanja storitev javne službe iz prejšnjega odstavka z
zaokrožitvijo, enotnostjo in optimalno izkoriščenostjo Regionalnega
centra za ravnanje z odpadki (RCERO) kot infrastrukture predmetne javne
službe, doseganja skupnih ciljev na področju ponovne uporabe komunalnih
odpadkov skladno z Direktivo 2008/98/ES Evropskega parlamenta in Sveta
ter zaradi znižanja stroškov storitev za uporabnike v javnem interesu
zagotavlja s horizontalnim sodelovanjem občin iz območja
osrednje/zahodne Slovenije ter koncesionarja iz petega odstavka tega
člena pri skupnem opravljanju nalog, potrebnih za izvajanje javne
službe. Podlaga za horizontalno sodelovanje pri skupnem opravljanju
nalog, potrebnih za izvajanje javne službe je Pogodba o pristopu občin
Grosuplje, Ivančna Gorica, Dobrepolje, Ribnica, Loški potok in Sodražica
k skupnemu ravnanju z odpadki v Regijskem centru za ravnanje z odpadki
Ljubljana – RCERO Ljubljana z dne 23. junij 2010 in Aneks št. 1 k
Pogodbi o pristopu občin Grosuplje, Ivančna Gorica, Dobrepolje, Ribnica,
Loški potok in Sodražica k skupnemu ravnanju z odpadki v Regijskem
centru za ravnanje z odpadki Ljubljana – RCERO Ljubljana z dne 10. marec
2011 (Občina Bloke). |
(3) Za
naloge, ki jih bo v okviru horizontalnega sodelovanja pri zagotavljanju
izvajanja gospodarske javne službe iz prvega odstavka izvajal
koncesionar iz petega odstavka tega člena, podeli Občina Dobrepolje (v
nadaljevanju občina) koncesionarju koncesijo skladno s petim odstavkom
tega člena. |
(4) Odlok
se sprejema na podlagi vloge, podane skladno s 34. členom Zakona o
gospodarskih javnih službah. |
(5) Koncesija po tem odloku se podeli za obdobje 30 let neposredno
družbi SNAGA, d.o.o., Povšetova ulica 6, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju:
koncesionar) skladno s predpisi, ki urejajo postopek podelitve koncesije
gospodarske javne službe. |
|
2. člen |
(pojmi in
izrazi v odloku) |
(1) V tem
odloku uporabljeni pojmi in izrazi pomenijo: |
– »gospodarska javna služba« oziroma »javna služba«: je obvezna
gospodarska javna služba obdelave določenih vrst komunalnih odpadkov; |
–
»koncedent«: je Občina Dobrepolje; |
–
»občinski svet«: je Občinski svet Občine Dobrepolje; |
– »koncesija«: je skupen izraz za koncesijo za izvajanje gospodarske
javne službe iz prvega člena; termin »koncesija« se uporablja zaradi
ureditve pravnega razmerja v zakonu, ki ureja gospodarske javne službe,
čeprav Direktiva o koncesijah tako pravno razmerje izključuje iz
osebne/stvarne veljavnosti direktive; |
– »koncesionar«: je SNAGA, d.o.o., Povšetova ulica 6, 1000 Ljubljana; |
– »izvajalec javne službe«: je koncesionar po tem odloku; |
– »povzročitelj odpadkov«: je oseba, katere delovanje ali dejavnost
povzroča nastajanje odpadkov oziroma oseba, ki izvaja predobdelavo,
mešanje ali druge postopke, s katerimi se spremenijo lastnosti ali
sestava odpadkov; |
– »uporabniki«: so vsi povzročitelji odpadkov. |
(2) Ostali
izrazi, uporabljeni v tem odloku, imajo enak pomen, kot ga določa zakon,
ki ureja varstvo okolja in drugi predpisi, ki urejajo dejavnosti
ravnanja z odpadki. |
|
II. VSEBINA IN OBSEG IZVAJANJA JAVNE SLUŽBE |
|
3. člen |
(vsebina
javnih služb) |
Vsebino in
dejavnosti, ki jih zajema gospodarska javna služba iz 1. člena,
podrobneje določajo zakon, podzakonski predpisi in odlok o dejavnosti
Mestne občine Ljubljana za gospodarsko javno službo iz 1. člena. Poseben
odlok, ki ureja gospodarsko javno službo iz 1. člena sprejmejo občine
samo, kolikor se ta dejavnost izvaja na njihovem območju. |
|
4. člen |
(ločeni
računovodski izkazi) |
Koncesionar mora zagotoviti ločene računovodske izkaze za dejavnost
obdelave določenih vrst komunalnih odpadkov in druge dejavnosti v skladu
s slovenskimi računovodskimi standardi. |
|
5. člen |
(območje
izvajanja koncesionirane gospodarske javne službe) |
(1) Koncesionirano gospodarsko javno službo iz 1. člena tega odloka se s
tem odlokom zagotavlja za celotno območje Občine Dobrepolje. |
(2) Uporabniki imajo pravico do uporabe storitev javne službe na
pregleden in nepristranski način pod pogoji, določenimi z zakonom, ki
ureja varstvo okolja in na njegovi podlagi sprejetimi predpisi. |
(3) Storitve javne službe so kot javne dobrine zagotovljene vsakomur pod
enakimi pogoji. Uporaba storitev javne službe je v obsegu, ki ga
določajo zakoni in predpisi o načinu izvajanja gospodarskih javnih
služb, za uporabnike obvezna. |
|
6. člen |
(objekti
in naprave, potrebni za izvajanje javne službe) |
Objekti in
naprave, potrebni za izvajanje javne službe, so Regijski center za
ravnanje z odpadki Ljubljana – RCERO LJUBLJANA (v nadaljevanju: RCERO
Ljubljana), ki vključuje vse objekte in naprave za obdelavo določenih
vrst komunalnih odpadkov ter so lasti in/oziroma upravljanju
Snage d.o.o. ali občin podpisnic pogodbe o pristopu. Objekti za
odlaganje ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov so
objekti v lasti občin koncedentk po tem odloku, ki pa se za učinkovito
izvajanje projekta dajejo na razpolago tudi za izvajanje gospodarske
javne službe odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih
odpadkov za druge občine vključene v RCERO Ljubljana, in sicer pod
enakimi pogoji, kot to velja za občine lastnice te infrastrukture. S tem
odlokom občine zagotovijo, da so obveznosti in druga pravila
pooblaščenega upravljavca navedene infrastrukture v občinah za odlaganje
ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov v razmerju do
občin, za katere se izvaja javna služba odlaganja ostankov predelave ali
odstranjevanja komunalnih odpadkov smiselno enake, kot obveznosti
koncesionarja obvezne gospodarske javne služb obdelave določenih vrst
komunalnih odpadkov po tem odloku. V objektih za odlaganje ostankov
predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov v lasti občin
Grosuplje, Ivančna Gorica in Dobrepolje se bodo predvidoma odlagali
preostanki komunalnih odpadkov iz obdelave v RCERO Ljubljana iz območij
občin Grosuplje, Ivančna Gorica, Dobrepolje, Ribnica, Loški potok,
Sodražica in Bloke skladno s Pogodbo o pristopu občin Grosuplje, Ivančna
Gorica, Dobrepolje, Ribnica, Loški potok in Sodražica k skupnemu
ravnanju z odpadki v Regijskem centru za ravnanje z odpadki Ljubljana –
RCERO Ljubljana z dne 23. junij 2010 in Aneksom št. 1 k Pogodbi o
pristopu občin Grosuplje, Ivančna Gorica, Dobrepolje, Ribnica, Loški
potok in Sodražica k skupnemu ravnanju z odpadki v Regijskem centru za
ravnanje z odpadki Ljubljana – RCERO Ljubljana z dne 10. marec 2011. |
V objektih
za obdelavo bioloških odpadkov v lasti občin Grosuplje, Ivančna Gorica
in Dobrepolje se bodo lahko obdelovali biorazgradljivi komunalni odpadki
iz občin Grosuplje, Ivančna Gorica in Dobrepolje in po dogovoru tudi z
drugih območij občin, vključenih v RCERO Ljubljana. |
|
III. OBVEZNOSTI IN JAVNA POOBLASTILA KONCESIONARJA V OKVIRU IZVAJANJA
JAVNE SLUŽBE |
|
7. člen |
(obveznosti koncesionarja) |
Dolžnosti
koncesionarja so zlasti: |
1. v
javnem interesu kvalitetno, pravočasno in v ustreznem obsegu opravljati
javno službo, v skladu z zakonom in drugimi predpisi, v skladu z odloki
ter koncesijsko pogodbo; |
2. upoštevati tehnične, zdravstvene in druge normative in standarde,
povezane z izvajanjem javne službe, zlasti pa v tem okviru skrbeti za
ekološko usmerjeno ravnanje z odpadki; |
3. izvajati javno službo skladno s programom za obvladovanje kakovosti
poslovanja, ki ga na podlagi javnega pooblastila izdela vsako leto do
konca decembra za naslednje leto; |
4. zagotoviti ustrezno zavarovanje nevarnih ali zdravju škodljivih
odpadkov ter odpraviti napake na objektih in napravah, ki utegnejo
povzročiti večjo škodo na okolju ali zdravju ljudi najkasneje v roku 12
ur od ugotovitve napake oziroma prejema obvestila uporabnikov
(interventno izvajanje javnih služb); |
5. uporabljati objekte, naprave in druga sredstva za izvajanje javne
službe kot dober gospodar, jih tekoče vzdrževati in odpraviti morebitne
napake, okvare in pomanjkljivosti, ki neposredno ne ogrožajo varstva
okolja ali zdravja ljudi v roku 14 dni od ugotovitve oziroma prejema
obvestila uporabnikov; |
6. sklepati z uporabniki pogodbe za uporabo javnih dobrin oziroma
opravljanje storitev, ki so predmet koncesije (samo, če je tako določeno
s posebnimi predpisi), odločati o upravnem postopku v vseh upravnih
zadevah iz naslova izvajanja javne službe ter obračunavati pristojbine
in druge prispevke v skladu s predpisi; |
7. pripravljati (letne in dolgoročne) programe za izvajanje javne službe
in kalkulacije prihodkov in odhodkov dejavnosti in najmanj enkrat letno
koncedentu poročati o izvajanju javne službe na podlagi pooblastila
oblikovati cene storitev javnih služb; |
8. svetovati in pomagati koncendentu pri pripravi razvojnih in
investicijskih načrtov ter projektov za pridobivanje finančnih sredstev
v okviru javnih razpisov ter drugih virov; |
9. voditi
vse predpisane evidence in katastre, obveščati pristojne organe o
kršitvah, ažurno odgovarjati na pritožbe in/ali pobude uporabnikov,
omogočati nemoten nadzor v zvezi z izvajanjem koncesije in skrbeti za
tekoče obveščanje javnosti o dogodkih v zvezi z izvajanjem javne službe. |
|
IV.
FINANCIRANJE JAVNE SLUŽBE |
|
8. člen |
(viri
financiranja) |
(1) Javna
služba se financira: |
– s ceno
storitev javnih služb, |
– iz
sredstev, zbranih od prodaje frakcij, sposobnih ponovne snovne ali
energetske uporabe, |
– iz
okoljske dajatve, |
– iz
proračuna, |
– iz
drugih virov. |
(2) Cena
storitev javne službe se oblikuje skladno s predpisom, ki določa
metodologijo za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih
javnih služb varstva okolja. Podrobnosti v zvezi z obračunom javne
službe obdelave določenih vrst komunalnih odpadkov se uredijo s tarifnim
pravilnikom za javno službo zbiranja komunalnih odpadkov, ki ga v
sprejme občinski svet v obliki predpisa. |
(3) Koncesionar ima na podlagi tega odloka pooblastilo za oblikovanje
cene storitev javne službe. Organ, ki v imenu oziroma, ki za račun
koncesionarja potrdi oziroma sprejme cene, določa predpis. |
(4) Kolikor ni drugače določeno s predpisi, je pristojni organ za
potrditev oziroma sprejem cene po pooblastilu iz tega odloka, Svet
ustanoviteljev, z odločitvijo katerega mora predhodno soglašati
predstavnik oziroma organ občine, ki ga ta (posamezna občina) določi.
Kolikor pristojni organ z odločitvijo Sveta ustanoviteljev ne soglaša,
ta odločitev za to občino, ne velja. Posledice odklonitve potrditve cene
oziroma neveljavnosti odločitve Sveta RCERO podrobneje ureja koncesijska
pogodba. |
(5) Pristojni organ mora odločitev sprejeti najkasneje v 30 dneh od
prejetja (elaborata) predloga s strani koncesionarja. |
(6) S
koncesijskimi pogodbami iz 11. člena ali drugimi posebnimi pogodbami se
podrobneje uredi enotna ureditev priprave in potrjevanja elaboratov s
strani pristojnega organa. O morebitnih subvencijah odloča pristojni
organ vsake posamezne občine. |
|
9. člen |
(koncesijska dajatev) |
Koncesionar koncedentu ne plačuje koncesijske dajatve. |
|
V. KONCESIJA |
|
10. člen |
(sklenitev
koncesijske pogodbe) |
(1) Koncesionar pridobi pravice in dolžnosti iz koncesijskega razmerja s
sklenitvijo koncesijske pogodbe. |
(2) Koncesijsko pogodbo v imenu koncedenta sklene župan. |
(3) Koncesijska pogodba mora biti z novim koncesionarjem sklenjena pred
iztekom roka, za katerega je bila podeljena prejšnja koncesija, začne pa
učinkovati ob izteku roka. |
|
11. člen |
(koncesijska pogodba) |
S
koncesijsko pogodbo se uredijo naloge in dejavnosti koncesionarja,
odgovornost in pravice ter obveznosti do koncedenta in uporabnikov. S to
pogodbo se uredijo tudi vsa vprašanja v zvezi z uporabo objektov in
naprav za izvajanje javne službe. |
|
12. člen |
(koncesionarjev pravni monopol) |
(1) Koncesionar ima na podlagi koncesijske pogodbe na celotnem območju
občine: |
– izključno oziroma posebno pravico opravljati javno službo iz 1. člena
tega odloka, |
– dolžnost
zagotavljati uporabnikom kontinuirano izvajanje in kvalitetno
opravljanje javne službe, v skladu s predpisi in v javnem interesu. |
(2) Koncesionar, ki ima izključno pravico opravljanja dejavnosti iz
1. člena, mora dejavnosti opravljati v svojem imenu in za svoj račun. |
|
13. člen |
(trajanje
in podaljšanje koncesijske pogodbe) |
(1)
Koncesijska pogodba se sklene za določen čas 30 let. |
(2) Koncesijsko razmerje in izvajanje koncesije prične teči skladno s
terminskim planom pričetka dovažanja odpadkov v RCERO Ljubljana, ki ga
izdela upravljavec RCERO Ljubljana in se določi v koncesijski pogodbi,
predvidoma pa s prvim dnem naslednjega leta od dneva pričetka rednega
obratovanja RCERO. Terminski plan lahko do pričetka teka koncesijskega
razmerja (iz prejšnjega stavka) pogodbeni stranki sporazumno uskladita. |
(3) Trajanje koncesijske pogodbe se lahko podaljša zgolj iz razlogov,
določenih z zakonom. |
|
14. člen |
(razmerje
med koncesijskim aktom in koncesijsko pogodbo) |
Koncesijska pogodba, ki je v bistvenem nasprotju s tem odlokom, kot je
veljal ob sklenitvi pogodbe, je neveljavna. |
|
15. člen |
(razmerje
do podizvajalcev) |
Koncesionar mora tudi v primeru delnega izvajanja javne službe preko
pogodbe s podizvajalcem, v razmerju do koncedenta in uporabnikov ter
tretjih oseb v zvezi s tem, nastopati v svojem imenu in za svoj račun. |
|
VI. NADZOR |
|
16. člen |
(nadzor
nad izvajanjem javnih služb) |
(1) Nadzor
nad izvajanjem javnih služb izvaja pristojni organ oziroma služba
občinske uprave. Nadzor lahko zajema vse okoliščine v zvezi z izvajanjem
javnih služb, zlasti pa zakonitost in strokovnost izvajanja. |
(2) Koncedent lahko za posamezna strokovna in druga opravila pooblasti
pristojno strokovno službo, zavod oziroma drugo institucijo. |
(3) Če
pristojni organ koncedenta ugotovi, da koncesionar ne izpolnjuje
pravilno obveznosti iz koncesijskega razmerja, mu lahko z upravno
odločbo naloži izpolnitev teh obveznosti, oziroma drugo ravnanje, ki
izhaja iz koncesijskega akta ali koncesijske pogodbe. |
|
17. člen |
(inšpekcijski nadzor) |
Nadzor nad
izvajanjem določb tega odloka opravlja pristojni medobčinski inšpektorat
in redarstvo, ki je pristojen za vodenje postopkov o ugotovljenih
prekrških ter ostali državni organi, ki imajo takšno pristojnost po
samem zakonu. |
|
18. člen |
(finančni
nadzor) |
(1) Finančni nadzor nad poslovanjem koncesionarja izvaja notranja
finančna revizija oziroma ima koncedent pravico, da najame zunanjega
revizorja za preveritev dela poslovanja, ki se nanaša na opravljanje
koncesije. Medsebojna razmerja v zvezi z izvajanjem strokovnega in
finančnega nadzora uredita koncedent in koncesionar s koncesijsko
pogodbo. |
(2) Koncesionar mora koncedentu omogočiti odrejeni nadzor, vstop v svoje
poslovne prostore, pregled objektov in naprav koncesije ter omogočiti
vpogled v dokumentacijo (letne računovodske izkaze), v kataster javne
službe oziroma vodene zbirke podatkov, ki se nanašajo nanjo ter nuditi
zahtevane podatke in pojasnila. |
(3) Nadzor
je lahko napovedan ali nenapovedan. V primeru nenapovedanega nadzora
mora koncedent to sporočiti pisno in navesti vzrok nenapovedanega
nadzora. |
(4) Koncedent izvrši napovedan nadzor s poprejšnjo napovedjo, praviloma
najmanj 15 dni pred izvedbo. Nadzor mora potekati tako, da ne ovira
opravljanja redne dejavnosti koncesionarja in tretjih oseb, praviloma le
v poslovnem času koncesionarja. Izvajalec nadzora se izkaže s
pooblastilom koncedenta. |
(5) O
nadzoru se napravi zapisnik, ki ga podpišeta predstavnika koncesionarja
in koncedenta oziroma koncedentov pooblaščenec. |
|
VII. RAZMERJA KONCESIONARJA DO UPORABNIKOV IN KONCEDENTA |
|
19. člen |
(izvajanje
javnih služb) |
(1) Koncesionar je dolžan izvajati javno službo, ki je predmet
koncesije, na način, kot je določen v zakonu, ki ureja varstvo okolja,
podzakonskih predpisih in odloku o dejavnosti Mestne občine Ljubljana za
gospodarsko javno službo iz 1. člena in drugih predpisih ter splošnih
aktih, izdanih po javnem pooblastilu. |
(2) Uporabniku storitve javne službe obdelave določenih vrst komunalnih
odpadkov obračunava izvajalec javne službe zbiranja določenih vrst
komunalnih odpadkov, pri čemer vrši obračun in izterjavo, kolikor ni
tudi sam izvajalec javne službe obdelave določenih vrst komunalnih
odpadkov, za račun izvajalca te javne službe, ki v takšnem primeru za
izvedbo teh podeljenih nalog obračuna upravičene stroške. |
(3) Izvajalec javnih služb obdelave določenih vrst komunalnih odpadkov
izvajalcu javne službe zbiranja določenih vrst komunalnih odpadkov
izstavi račun za sprejeto količino odpadkov po potrjeni ceni. Izvajalec
javne službe zbiranja določenih vrst komunalnih odpadkov je po plačilu
računa v celoti upravičen do izstavitve računa za nadomestilo
upravičenih stroškov. |
(4) Nadomestilo upravičenih stroškov zajema stroške obračuna, pošiljanja
računov, plačilnega prometa, izterjave, kot tudi sodne stroške in odpise
terjatev in znaša 5 % od višine računa za sprejeto količino odpadkov. O
spremembi višine nadomestila odloči Svet RCERO, kolikor ni drugače
določeno s predpisi ali drugimi veljavnimi akti, s potrditvijo elaborata
in z uveljavitvijo cene, za katero je v kalkulaciji cene predvidena
postavka tega nadomestila za vse občine v enakem deležu od plačanih
računov. |
|
20. člen |
(obveščanje o statusnih spremembah) |
(1) Koncesionar je dolžan obvestiti koncedenta o vsaki statusni
spremembi, vključno s kontrolno spremembo kapitalske strukture. Če
koncesionar tega v razumnem roku ne stori, če je zaradi sprememb
prizadet interes koncedenta, ali če so zaradi sprememb bistveno
spremenjena razmerja iz koncesijske pogodbe ali pogoji podelitve
koncesije, lahko koncedent na način in pod pogoji kot je to določeno v
tem odloku, koncesijsko pogodbo razdre. |
(2) Pogoj
za obstoj koncesijskega razmerja je, da poslovni delež v koncesionarju
in poslovni delež v družbi JAVNI HOLDING Ljubljana, d.o.o., Verovškova
ulica 70, 1000 Ljubljana, ki ima v lasti stoodstotni poslovni delež
koncesionarja, razen v primeru določenim z zakonom, ni prenesen na osebo
zasebnega prava. |
|
21. člen |
(obveščanje koncedenta) |
Koncesionar mora pisno sporočati koncedentu o vseh pomembnih dogodkih in
okoliščinah, ki bi lahko vplivale na izvajanje javne službe, kot so: |
– postopki
poravnave, arbitražni postopki ali sodni spori koncesionarja v zvezi s
koncesijo; |
– stavke
in drugi dogodki, zaradi katerih pride do motenj v izvajanju javnih
služb; |
– poškodbe
infrastrukture, ki onemogočajo izvajanje koncesionirane dejavnosti; |
– v vseh
primerih višje sile. |
|
22. člen |
(odgovornost koncesionarja) |
(1) Za
izvajanje javne službe je, ne glede na določbe prejšnjih členov,
odgovoren koncesionar kot izvajalec javne službe. |
(2) Koncesionar kot izvajalec javne službe je v skladu z zakonom
odgovoren tudi za škodo, ki jo pri opravljanju ali v zvezi z
upravljanjem javne službe povzročijo pri njem zaposleni ljudje ali
pogodbeni (pod)izvajalci občini, uporabnikom ali tretjim osebam. |
(3) Koncesionar je pred sklenitvijo koncesijske pogodbe, dolžan iz
naslova splošne civilne odgovornosti (vključno z razširitvijo na druge
nevarnostne vire), z zavarovalnico skleniti zavarovalno pogodbo za škodo
z najnižjo višino enotne zavarovalne vsote, določeno s koncesijsko
pogodbo – zavarovanje dejavnosti (za škodo, ki jo z nerednim ali
nevestnim opravljanjem javnih služb ali v zvezi z opravljanjem javnih
služb povzročijo pri njem zaposlene osebe ali pogodbeni (pod)izvajalci
občini, uporabnikom ali tretjim osebam). |
|
23. člen |
(dolžnosti
in pravice koncedenta) |
(1) Dolžnosti koncedenta so zlasti: |
– da
zagotavlja pogoje za izvajanje vseh storitev, predpisanih z zakonom,
predpisi o načinu izvajanja gospodarske javne službe ter v skladu s
pogoji, ki so navedeni v tem odloku; |
– da
zagotovi sankcioniranje uporabnikov zaradi onemogočanja izvajanja
storitev gospodarske javne službe; |
– da
zagotovi sankcioniranje morebitnih drugih nepooblaščenih izvajalcev, ki
bi med dobo trajanja te koncesije izvajali storitev gospodarske javne
službe na območju občine; |
– pisno
obveščanje koncesionarja o morebitnih ugovorih oziroma pritožbah
uporabnikov. |
(2) Pravice koncedenta so zlasti: |
– nadzor
nad izvajanjem gospodarske javne službe in finančni nadzor; |
– druge
pravice, določene s predpisi, tem odlokom in koncesijsko pogodbo. |
|
24. člen |
(pristojnosti župana in občinske uprave) |
(1) Če ni
drugače določeno, je »pristojni organ« po tem odloku občinska uprava
Občine Dobrepolje, ki je krajevno pristojna za gospodarsko javno službo,
ki je predmet tega odloka. |
(2) O
pritožbah zoper ravnanja pristojnega organa v razmerjih do koncesionarja
in uporabnikov odloča župan. |
|
25. člen |
(pravice
uporabnikov) |
(1) Uporabniki imajo do koncesionarja zlasti pravico: |
– do
trajnega, rednega in nemotenega zagotavljanja storitev, |
– pravico
do enake obravnave glede kakovosti in dostopnosti storitev, |
– uporabljati storitve javne službe pod pogoji, določenimi z zakonom, s
tem odlokom in z drugimi predpisi. |
(2) Uporabnik storitev javne službe se lahko v zvezi z izvajanjem javne
službe pritoži koncesionarju in koncedentu, če meni, da je bila storitev
javne službe opravljena v nasprotju s tem odlokom. |
|
26. člen |
(dolžnosti
uporabnikov) |
(1) Uporabniki imajo do koncesionarja in koncedenta zlasti dolžnost: |
– upoštevati navodila koncesionarja in omogočiti neovirano opravljanje
storitev javne službe, |
– prijaviti vsa dejstva, pomembna za izvajanje javne službe oziroma
sporočiti koncesionarju vsako spremembo. |
(2) Pristojni inšpektor lahko na pobudo koncesionarja odredi uporabniku
storitev, da zagotovi vse, kar je potrebno za izvedbo storitev javne
službe. |
|
VIII. PRENOS KONCESIJE |
|
27. člen |
(oblika) |
(1) Prenos
koncesije je možen le s spremembo tega odloka. Novi koncesionar sklene s
koncedentom novo koncesijsko pogodbo. |
(2) Posledica prenosa koncesijskega razmerja je vstop prevzemnika
koncesije v pogodbena razmerja odstopnika z uporabniki. |
|
IX.
PRENEHANJE KONCESIJSKEGA RAZMERJA |
|
28. člen |
(načini
prenehanja koncesijskega razmerja) |
(1) Razmerje med koncedentom in koncesionarjem preneha: |
– s
prenehanjem koncesijske pogodbe, |
– s
prenehanjem koncesionarja, |
– z
odvzemom koncesije, |
– z
odkupom koncesije. |
(2) Koncesijsko razmerje lahko preneha za vsako občino posebej ali vse
občine. |
|
29. člen |
(prenehanje koncesijske pogodbe) |
(1) Koncesijska pogodba preneha: |
– po
preteku časa, za katerega je bila sklenjena, |
– z
enostranskim razdrtjem, |
– z
odstopom od koncesijske pogodbe, |
– s
sporazumno razvezo. |
(2) Ne
glede na razloge prenehanja koncesijske pogodbe mora koncesionar
opravljati javno službo do izbora novega koncesionarja, vendar ne več
kot 1 leto po prenehanju koncesijske pogodbe. |
|
30. člen |
(potek
roka koncesije) |
Koncesijska pogodba preneha s pretekom časa, za katerega je bila
koncesijska pogodba sklenjena. |
|
31. člen |
(razdrtje
koncesijske pogodbe) |
(1) Koncesijska pogodba lahko z enostranskim koncedentovim razdrtjem
preneha: |
– postopek
zaradi insolventnosti, drug postopek prisilnega prenehanja ali
likvidacijski postopek pri koncesionarju, |
– če je
bila koncesionarju izdana sodna ali upravna odločba zaradi kršitve
predpisov, koncesijske pogodbe ali upravnih aktov, izdanih za izvajanje
koncesije, na podlagi katere utemeljeno ni mogoče pričakovati
nadaljnjega pravilnega izvajanja koncesije, |
– če je po
sklenitvi koncesijske pogodbe ugotovljeno, da je koncesionar dal
zavajajoče in neresnične podatke, ki so vplivali na podelitev koncesije, |
– če
koncesionar predpise ali koncesijsko pogodbo krši tako, da nastaja večja
škoda uporabnikom njegovih storitev ali tretjim osebam, |
– če se z
dokumentiranimi ugotovitvami nadzora ugotovi, da koncesionar v bistvenem
delu ni izpolnil svoje obveznosti iz koncesijske pogodbe. |
(2) Koncesionar lahko razdre koncesijsko pogodbo, če koncedent ne
izpolnjuje svojih obveznosti iz koncesijske pogodbe, tako, da to
koncesionarju onemogoča izvajanje koncesijske pogodbe. |
(3) Enostransko razdrtje koncesijske pogodbe ni dopustno v primeru, če
je do okoliščin, ki bi takšno prenehanja utemeljevale, prišlo zaradi
višje sile ali drugih nepredvidljivih in nepremagljivih okoliščin. |
(4) Ob
razdoru koncesijske pogodbe iz razlogov iz drugega odstavka tega člena
je koncedent dolžan koncesionarju v enem letu zagotoviti povrnitev
dokazane neamortizirane vrednosti vlaganj, prevrednotene skladno z
računovodskimi standardi v trenutku razdrtja koncesijske pogodbe, ki jih
ni mogoče ali jih ni upravičeno brez posledic vrniti koncesionarju v
naravi. Koncesionar je dolžan koncedentu povrniti škodo, ki je
koncedentu nastala zaradi razdrtja koncesijske pogodbe. |
|
32. člen |
(odstop od
koncesijske pogodbe) |
(1) Vsaka
stranka lahko odstopi od koncesijske pogodbe, če: |
– je to v
koncesijski pogodbi izrecno določeno, |
– druga
stranka krši koncesijsko pogodbo, pod pogoji in na način, kot je v njej
določeno. |
(2) Ne
šteje se za kršitev koncesijske pogodbe akt ali dejanje koncedenta v
javnem interesu, ki je opredeljen v zakonu ali na zakonu oprtem
predpisu, ki se neposredno in posebej nanaša na koncesionarja in je
sorazmeren s posegom v koncesionarjeve pravice. |
|
33. člen |
(sporazumna razveza) |
(1) Pogodbeni stranki lahko med trajanjem koncesije tudi sporazumno
razvežeta koncesijsko pogodbo. |
(2) Stranki se sporazumeta za razvezo koncesijske pogodbe v primeru, da
ugotovita, da je zaradi bistveno spremenjenih okoliščin ekonomskega ali
sistemskega značaja oziroma drugih enakovredno ocenjenih okoliščin,
oziroma nadaljnje opravljanje dejavnosti iz koncesijske pogodbe
nesmotrno ali nemogoče. |
|
34. člen |
(prenehanje koncesionarja) |
(1) Koncesijsko razmerje preneha v primeru prenehanja koncesionarja. |
(2) Koncesijsko razmerje ne preneha, če so izpolnjeni z zakonom in
koncesijsko pogodbo določeni pogoji za obvezen prenos koncesije na
tretjo osebo (vstopna pravica tretjih) ali v primeru prenosa koncesije
na koncesionarjeve univerzalne pravne naslednike (pripojitev, spojitev,
prenos premoženja, preoblikovanje …). V teh primerih lahko koncedent pod
pogoji iz koncesijskega akta ali koncesijske pogodbe razdre koncesijsko
pogodbo ali od koncesijske pogodbe odstopi. |
|
35. člen |
(odvzem
koncesije) |
(1) Koncesijsko razmerje preneha, če koncedent v skladu s koncesijskim
aktom koncesionarju koncesijo odvzame. Koncedent lahko odvzame koncesijo
koncesionarju, če: |
– ne začne
z opravljanjem koncesionirane javne službe v za to, s koncesijsko
pogodbo, določenem roku, |
– je v
javnem interesu, da se dejavnost preneha izvajati kot javna služba ali
kot koncesionirana javna služba. |
(2) Koncedent mora koncesionarju o odvzemu koncesije izdati odločbo.
Koncesijsko razmerje preneha z dnem pravnomočnosti odločbe o odvzemu
koncesije. |
(3) Odvzem
koncesije ni dopusten v primeru, če je do okoliščin, ki bi takšno
prenehanje utemeljevale, prišlo zaradi višje sile ali drugih
nepredvidljivih in nepremagljivih okoliščin. |
(4) V
primeru odvzema iz druge alineje prvega odstavka je koncedent dolžan
koncesionarju povrniti tudi odškodnino, kolikor so za to izpolnjeni
pogoji po splošnih pravilih odškodninskega prava. |
|
36. člen |
(odkup
koncesije) |
Če
koncedent enostransko ugotovi, da bi bilo javno službo možno bolj
učinkovito opravljati na drug način, lahko uveljavi odkup koncesije.
Odločitev o odkupu mora sprejeti občinski svet, ki mora hkrati tudi
razveljaviti koncesijski akt in sprejeti nov(e) predpis(e) o načinu
izvajanja javne službe. Odkup koncesije se izvede na podlagi upravne
odločbe. Z odkupom koncesije koncedent na infrastrukturi, ki je v lasti
tretjih oseb, izven koncesionarja, ne more pridobiti lastninske ali
druge sorodne pravice. O nameravanem odkupu mora koncedent pisno
obvestiti koncesionarja vsaj 1 leto vnaprej. |
|
X. VIŠJA
SILA IN SPREMENJENE OKOLIŠČINE |
|
37. člen |
(višja
sila) |
(1) Višja
sila in druge nepredvidljive okoliščine so izredne, nepremagljive in
nepredvidljive okoliščine, ki nastopijo po sklenitvi koncesijske pogodbe
in so zunaj volje pogodbenih strank (v celoti tuje pogodbenim strankam).
Za višjo silo se štejejo zlasti potresi, poplave ter druge elementarne
nezgode, stavke, vojna ali ukrepi oblasti, pri katerih izvajanje javne
službe ni možno na celotnem območju občine ali na njenem delu na način,
ki ga predpisuje koncesijska pogodba. |
(2) Koncesionar mora v okviru objektivnih možnosti opravljati
koncesionirano javno službo tudi ob nepredvidljivih okoliščinah,
nastalih zaradi višje sile, skladno z izdelanimi načrti nujnih ukrepov.
O nastopu okoliščin, ki pomenijo višjo silo, se morata stranki nemudoma
medsebojno obvestiti in dogovoriti o izvajanju javne službe v takih
pogojih. |
(3) V
primeru iz prejšnjega odstavka ima koncesionar pravico zahtevati od
koncedenta povračilo stroškov, ki so nastali zaradi opravljanja
koncesioniranih javnih služb v nepredvidljivih okoliščinah. |
(4) V
primeru višje sile in drugih nepredvidljivi okoliščin lahko župan poleg
koncesionarja aktivira tudi Občinski štab za civilno zaščito ter enote,
službe in druge operativne sestave za zaščito, reševanje in pomoč v
občini. V tem primeru prevzame Občinski štab za civilno zaščito nadzor
nad izvajanjem ukrepov. |
|
38. člen |
(spremenjene okoliščine) |
(1) Če
nastanejo po sklenitvi koncesijske pogodbe okoliščine, ki bistveno
otežujejo izpolnjevanje obveznosti koncesionarja in to v takšni meri, da
bi bilo kljub posebni naravi koncesijske pogodbe nepravično pogodbena
tveganja prevaliti pretežno ali izključno le na koncesionarja, ima
koncesionar pravico zahtevati spremembo koncesijske pogodbe. |
(2) Spremenjene okoliščine iz prejšnjega odstavka niso razlog za
enostransko prenehanje koncesijske pogodbe. O nastopu spremenjenih
okoliščin se morata stranki nemudoma medsebojno obvestiti in dogovoriti
o izvajanju koncesijske pogodbe v takih pogojih. Kljub spremenjenim
okoliščinam je koncesionar dolžan v okviru objektivnih možnosti
opravljati koncesionirano javno službo iz koncesijske pogodbe. |
|
XI. UPORABA PRAVA IN REŠEVANJE SPOROV |
|
39. člen |
(uporaba
prava) |
Za vsa
razmerja med koncedentom in koncesionarjem ter koncesionarjem in
uporabniki storitev gospodarskih javnih služb se lahko dogovori
izključno uporaba pravnega reda Republike Slovenije. |
|
40. člen |
(prepoved
prorogacije tujega sodišča ali arbitraže) |
V
razmerjih med koncedentom in koncesionarjem ter razmerjih med
koncesionarjem in uporabniki storitev javnih služb ni dopustno
dogovoriti, da o sporih iz teh razmerij odločajo tuja sodišča ali
arbitraže. |
|
XII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE |
|
41. člen |
(odločba o
izbiri koncesionarja) |
Ta odlok
je, v katerem je z njim določen koncesionar za izvajanje gospodarske
javne službe obdelave določenih vrst komunalnih odpadkov individualni
akt o izbiri koncesionarja v smislu prvega odstavka 37. člena Zakona o
gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93, 30/98 – ZZLPPO,
127/06 – ZJZP, 38/10 – ZUKN in 57/11 – ORZGJS40). Z uveljavitvijo odloka
nastane koncesijsko razmerje po tem odloku, ki se začne izvrševati po
sklenitvi koncesijske pogodbe (rok koncesije) v trenutku iz 13. člena
tega odloka. |
|
42. člen |
(sklenitev
koncesijske pogodbe) |
(1) Najkasneje 3 mesece po uveljavitvi tega odloka pošlje koncedent
koncesionarju v podpis koncesijsko pogodbo, ki jo mora koncesionar
podpisati v roku 14 dni od uskladitve njenega besedila s Pogodbo o
pristopu občin Grosuplje, Ivančna Gorica, Dobrepolje, Ribnica, Loški
potok in Sodražica k skupnemu ravnanju z odpadki v Regijskem centru za
ravnanje z odpadki Ljubljana – RCERO Ljubljana z dne 23. junij 2010 in
Aneks št. 1 k Pogodbi o pristopu občin Grosuplje, Ivančna Gorica,
Dobrepolje, Ribnica, Loški potok in Sodražica k skupnemu ravnanju z
odpadki v Regijskem centru za ravnanje z odpadki Ljubljana – RCERO
Ljubljana z dne 10. marec 2011 (Občina Bloke) in tem odlokom.
Koncesijska pogodba začne veljati z dnem pričetka rednega obratovanja
RCERO. V okviru zagotovila občin, da bodo objekti za odlaganje ostankov
predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov v njihovi lasti
namenjeni tudi izvajanju javne službe odlaganje ostankov predelave ali
odstranjevanja komunalnih odpadkov s strani koncesionarja po tem odloku
pod enakimi pogoji, podrobneje uredita razmerje upravljalec (najemnik)
te infrastrukture in koncesionar po temu odloku. |
(2) Do
sklenitve koncesijske pogodbe iz prejšnjega odstavka se kot podlaga za
izvajanje gospodarske javne službe obdelave določenih vrst komunalnih
odpadkov štejejo obstoječe Pogodbe o sofinanciranju nadgradnje
regijskega centra za ravnanje z odpadki Ljubljana RCERO Ljubljana z dne
21. 6. 2006 in Pogodba o pristopu občin širše ljubljanske regije k
sofinanciranju nadgradnje regijskega centra za ravnanje z odpadki
Ljubljana – RCERO Ljubljana z dne 15. 12. 2009, Pogodba o pristopu občin
Grosuplje, Ivančna Gorica, Dobrepolje, Ribnica, Loški potok in Sodražica
k skupnemu ravnanju z odpadki v regijskem centru za ravnanje z odpadki
Ljubljana – RCERO LJUBLJANA z dne 23. 6. 2010 in Aneks št. 1 k pogodbi o
pristopu občin Grosuplje, Ivančna Gorica, Dobrepolje, Ribnica, Loški
potok in Sodražica k skupnemu ravnanju z odpadki v regijskem centru za
ravnanje z odpadki Ljubljana – RCERO LJUBLJANA z dne 10. 3. 2011 (Občina
Bloke), ki veljajo skupaj s tem odlokom. |
(3) V
primeru nasprotja med pogodbami iz prejšnjega odstavka in predpisi
veljajo neposredno predpisi. |
|
43. člen |
(začetek
veljavnosti odloka) |
Ta odlok
začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike
Slovenije. |
|
Št. 35402-2/2015-1 |
Videm,
dne 28. januarja 2016 |
|
Župan |
Občine Dobrepolje |
Janez Pavlin l.r. |
|