|
Na podlagi tretjega odstavka 41. člena zakona o urejanju
naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84, 37/85,
29/86 in Uradni list RS, št. 26/90, 18/93, 47/93, 71/93, 1/96 in 44/97),
10. člena statuta Občine Slovenska Bistrica (Uradni list RS, št. 34/95
in 72/99), 16. člena statuta Občine Rače–Fram (MUV, št. 12/99) in 21.
člena statuta Občine Kidričevo (Uradni list RS, št. 52/99 in 98/99) so
Občinski svet občine Slovenska Bistrica na 14. seji dne 26. 6. 2000,
Občinski svet občine Rače–Fram na 13. seji dne 9. 6. 2000 in Občinski
svet občine Kidričevo na 14. seji dne 29. 6. 2000 sprejeli |
|
|
O D L O K |
|
|
o lokacijskem
načrtu za obvoznico Pragersko |
|
|
I. SPLOŠNE DOLOČBE |
|
|
1. člen |
|
|
S tem odlokom se ob upoštevanju prostorskih sestavin
dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana Republike Slovenije
(Uradni list SRS, št. 1/86, 2/86, 41/87, 12/89 in Uradni list RS, št.
36/90, 27/9, 72/95, 13/96, 11/99), prostorskih sestavin dolgoročnega in
srednjeročnega plana Občine Slovenska Bistrica (Uradni list SRS, št.
29/89 in Uradni list RS, št. 42/92, 35/94, 35/96, 41/97 in 72/99),
Občine Rače–Fram (MUV, št. 1/86, 12/86, 16/87 in popravek 19/87, 22/88,
7/93 in 8/94) in Občine Kidričevo (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj,
št. 25/86, 28/86, 12/87, 28/90, 32/90, 25/91, 12/93 in 16/94, Uradni
list, RS, št. 49/97), sprejme lokacijski načrt za obvoznico Pragersko (v
nadaljevanju: lokacijski načrt), ki ga je z naslovom “Lokacijski načrt
za obvoznico Pragersko“ izdelal URBIS – urbanizem, arhitektura,
projektiranje d.o.o., Maribor, v marcu 2000 pod številko projekta 30 –
112/97. |
|
|
2. člen |
|
|
Lokacijski načrt določa ureditve oziroma posege v prostor,
ki se nanašajo na območje obvoznice Pragersko, spremljajoče ureditve ter
na lego, potek, zmogljivost, velikost in oblikovanje objektov in naprav.
Lokacijski načrt vsebuje besedilo in grafične prikaze. |
|
|
Tekstualni del obsega: |
|
|
– splošni del, |
|
|
– odlok o lokacijskem načrtu, |
|
|
· obrazložitev lokacijskega načrta, |
|
|
– izhodišča za izdelavo lokacijskega načrta, |
|
|
· opis prostorskih pogojev za realizacijo obvoznice,
priključnih cest in vodotokov, |
|
|
· potrebni infrastrukturni objekti in naprav, ter
prestavitve in prilagoditve obstoječih infrastrukturnih objektov in
naprav, |
|
|
· prostorske ureditve po posameznih področjih, |
|
|
· rešitve v zvezi z zaščito pred naravnimi in drugimi
nesrečami, |
|
|
· geodetski elaborat, |
|
|
· oceno stroškov za izvedbo lokacijskega načrta, |
|
|
· etapnost izvajanja lokacijskega načrta, |
|
|
– tehnični elementi za zakoličbo, |
|
|
· soglasja k lokacijskemu načrtu, |
|
|
· poročilo o vplivih na okolje. |
|
|
Grafični del obsega: |
|
|
· izsek iz
prostorskih sestavin |
|
|
dolgoročnega in
srednjeročnega plana |
|
|
Republike
Slovenije M 1:250.000, |
|
|
· izsek iz
prostorskih sestavin |
|
|
dolgoročnega in
srednjeročnega |
|
|
družbenega plana
občin |
|
|
Slovenska
Bistrica, Rače–Fram |
|
|
in
Kidričevo M 1: 5000 |
|
|
· pregledna
karta M 1: 5000 |
|
|
– pregledna
situacija ureditvenih |
|
|
kart M 1: 5000 |
|
|
· ureditvene
situacije M 1: 1000 |
|
|
– ureditvena
situacija melioracij M 1: 5000 |
|
|
– pregledna
situacija komunalnih |
|
|
kart M 1: 5000 |
|
|
· situacija
komunalnih vodov M 1: 1000 |
|
|
·
karakteristični prečni profili M 1: 50 |
|
|
· pregledni
vzdolžni profil M 1: 5000/500 |
|
|
· obodna
parcelacija in načrt |
|
|
gradbenih
parcel M 1: 2000 |
|
|
II. OBSEG UREDITVENEGA
OBMOČJA |
|
|
3. člen |
|
|
Ureditveno območje lokacijskega načrta obsega parcele
oziroma zemljišča obvoznice, priključnih cest, za ureditve vodotokov, za
potrebne deviacije lokalnih cest in poljskih poti. Parcele oziroma deli
parcel, ki so v ureditvenem območju lokacijskega načrta, so v naslednjih
katastrskih občinah: |
|
|
k.o. Spodnja Polskava |
|
|
973/2, 1441/1, 973/1, 941, 948/3, 937/2, 939/1, 939/2,
943/2, 944/2, 944/1, 813, 810, 814/2, 815, 805/1, 1455, 805/2, 807/1,
807/2, 1454, 1532, 807/3, 750, 551, 751, 552/3 552/2, 553, 552/1, 558,
731/2, 738, 749/1, 747/1, 747/3, 1461/1, 747/5, 747/2, 560/4, 1465/4,
560/2, 1461/6, 563, 1471/17, 1425/1, 667, 668/2, 669/1, 1508, 1471/21,
1471/1, 1471/20, 669/2, 670/1, 671, 672, 673, 662/1, 675, 676, 677, 678,
661, 679, 681, 683, 684, 685, 686, 687, 688, 689, 690, 691, 646, 692/1,
645/1, 645/2, 644, 643/2, 702, 708/1, 708/2, 709, 710, 711/1, 711/2,
712, 715/1, 715/2, 728/1, 643/1, 728/2, 642, 639, 732, 729, 1464/1,
1525, 970, 168, 948/2, 948/1, 810, 747/5, 937/1, 1000/85, 998/2, 1472,
1547, 1545, 1546, 1444, 1548, 638/1, 559, 730; |
|
|
Parcele za začasno uporabo ob prestavitvi komunalnih vodov
in melioracijskih posegih: |
|
|
973/2, 973/1, 948/3, 948/1, 941, 939/1, 815, 814/2, 813,
810, 807/1, 805/2, 747/3, 747/1, 732, 729, 728/2, 728/1, 715/2, 715/1,
712, 711/2, 711/1, 710, 709, 708/2, 708/1, 702, 692/1, 691, 690, 689,
688, 673, 672, 671, 670/1, 662/3, 662/2, 662/1, 661, 660, 650/1, 647,
646, 645/2, 645/1, 644, 643/2, 643/1, 642, 639, 638/2, 566, 561/2,
560/3, 560/1, 559, 558, 557, 556, 554/2, 554/1, 553, 552/3, 551, 550,
549/2, 549/1, 547, 546, 1471/21, 1471/17, 1465/1, 1455, 943/1, 819,
948/6, 948/7, 948/23, 948/31, 948/32, 692/2, 693, 694, 697, 1461/1,
1540, 1544, 1545, 1547, 1548, 552/1, 552/2, 568, 638/1, 681, 683, 684,
685, 686, 687, 749/1, 805/1, 937/1, 937/2, 943/2, 948/2; |
|
|
k.o. Gorica |
|
|
898, 896, 893/4, 886, 870/1, 340/6, 340/4, 340/34, 340/33
340/32, 340/31, 340/30, 340/3, 340/22, 340/21, 340/1, 329, 324, 322,
317, 316, 313, 309/2, 309/1, 262/3, 261/1, 258, 257, 897, 260, 259, 310,
340/29, 340/5, 337/1, 60, 337/2, 335/2, 335/1, 340/18, 340/19, 340/20,
340/16, 337, 335; |
|
|
Parcela za začasno uporabo ob prestavitvi komunalnih vodov
in melioracijskih posegih |
|
|
896, 340/4, 322, 317, 316, 313, 309/2, 309/1, 308/4, 258,
259, 260, 261/1, 262/3, 310, 324, 329, 340/3, 340/30, 340/31, 870/1,
886, 893/4, 897, 898; |
|
|
k.o. Stražgonjca |
|
|
679, 656/2, 652/1, 651/1, 649/1, 411/9, 411/8, 411/6,
411/5, 411/4, 411/13, 411/10, 392/2, 391/2, 390/2, 390/1, 389/2, 389/1,
388/2, 388/1, 387, 386, 385, 370, 369, 368, 365/2, 365/1, 198, 197, 196,
189, 187, 186, 185, 180, 177, 168/2, 167/3, 167/1, 165, 164, 158/3,
157/3, 150/8, 150/7, 148/2, 144/1, 179, 178, 364, 375, 376, 377, 378,
391/1, 205, 109, 365/3, 205, 206, 208, 363/2, 365/2, 144/3, 102, 161,
176, 363/1, 409/4, 650; |
|
|
Parcele za začasno uporabo ob prestavitvi komunalnih vodov
in melioracijskih posegih |
|
|
6521, 411/9, 411/13, 368, 365/2, 365/1, 349, 189, 187,
144/1; |
|
|
k.o. Šikole |
|
|
889/1, 870/1, 869, 867, 865, 889/2, 277/1, 276, 275, 278,
274, 273, 272/1, 271/1, 270/1, 220/1, 219, 218, 217, 209/1, 200/1, 199,
198, 193, 192/1, 186, 177, 172, 171, 169, 167, 165/1, 164/1, 163, 162,
161, 160, 159, 158, 157, 156, 155, 154, 153, 277/2, 269/2, 268/2, 187/2,
174/2, 168/2, 165/2, 164/2, 178/1, 120/1, 123/2, 129/2, 127/1, 128/1,
129/1, 860/2, 150/6, 176/4, 176/1, 177, 178/2; |
|
|
Parcele za začasno uporabo ob prestavitvi komunalnih vodov
in melioracijskih posegih: |
|
|
177, 174/2, 867, 186, 187/2, 192/1, 193, 198, 199, 200/1,
209/1, 216/1, 220/3, 220/1, 889/1, 259, 870/1; |
|
|
Kanaliziranje potoka: |
|
|
186, 187/2, 192/1, 193, 198, 199, 200/1, 209/1, 216/1,
220/3, 220/1, 258, 870/1, 871, 889/1; |
|
|
k.o.Pongrce |
|
|
103, 102, 101, 100, 99. |
|
|
III. FUNKCIJA OBMOČJA
S PROMETNO-TEHNIČNIMI POGOJI UREJANJA OBMOČJA |
|
|
4. člen |
|
|
Ureditveno območje iz 3. člena tega odloka se namenja za
potrebe izvedbe: |
|
|
– obvoznice in priključnih cest z vsemi spremljajočimi
objekti in ureditvami (deviacije cest in poti, podvoz, mostovi), |
|
|
– vodnogospodarskih ureditev (regulacije vodotokov ipd.), |
|
|
– ureditev obcestnega prostora, vključno z rekultivacijo
zemljišč, |
|
|
– ureditev in prestavitev infrastrukturnih objektov in
naprav, |
|
|
– ukrepov za preprečitev prekomernih vplivov na okolje. |
|
|
5. člen |
|
|
Lokacijski načrt se nanaša na odsek obvoznice Obvoznica
Pragersko, in sicer na obstoječo glavno cesto I. reda G 1 – 2, odsek
1290 Slovenska Bistrica – Hajdina se navezuje na začetku v km 4,460 in
se nanjo na koncu priključi v km 11,947. Namen izgradnje obvoznice je
izboljšati potek prometa, ki sedaj poteka skozi Pragersko in dvakrat
nivojsko križa železnico. |
|
|
6. člen |
|
|
Obvoznica: |
|
|
Dolžina odseka obvoznice je 6,048 km. Trasa obvoznice
Pragersko je zasnovana kot dvopasovna cesta. Projektirani normalni
prečni profil je 9,50 m, in sicer: dva vozna pasova po 3,25 m, dva robna
pasova po 0,30 m in dve bankini po 1,20 m. |
|
|
Vertikalni in horizontalni elementi na obvoznici so
projektirani z upoštevanjem računske hitrosti 80 km/h. |
|
|
7. člen |
|
|
Priključki in deviacije cest in poti |
|
|
Obvoznica se na obstoječe omrežje navezuje na začetku in
koncu odseka ter z vmesnim priključkom na lokalno cesto Gaj –
Stražgonjca – Sp. Gorica. Vsi priključki so nivojski. Ti priključki so: |
|
|
– priključek Pragersko s priključno cesto, ki je del
rekonstruirane obstoječe ceste G1-2 (M 3-3). Križišče je predvideno kot
T križišče s pasovi za leve zavijalce. |
|
|
– priključek Spodnja Gorica s priključno cesto. Ta
priključek navezuje obstoječo lokalno cesto med vasmi Stražgonjca in
Spodnja Gorica na novo cesto. Križišče je predvideno kot nivojsko
križišče s pasovi za leve zavijalce. |
|
|
– priključek Šikole je predviden kot dvojno T križišče. V
km 5,577 se na obvozno cesto z južne strani priključi obstoječa cesta
G1-2 (M 3-3), na severu pa se v km 5,935 navezuje lokalna cesta proti
Račam. Križišči sta predvideni s pasovi za leve zavijalce. |
|
|
Zaradi izgradnje obvoznice Pragersko je potrebno zgraditi
naslednje deviacije cest in poti: |
|
|
– deviacija železniške proge ni potrebna, gradnja objekta
je predvidena z narivanjem pod progo, |
|
|
– večje deviacije kategoriziranih ali lokalnih cest zaradi
gradnje obvozne ceste niso potrebne. Tako je obstoječa glavna cesta
deviirana le na začetku in koncu odseka zaradi ureditve horizontalnega
in vertikalnega priključevanja na obvoznico. Prav tako je deviirana
lokalna cesta Stražgonjca – Sp. Gorica v območju priključka v skupni
dolžini 260 m. |
|
|
Za zagotovitev dostopnosti na obdelovalne površine in
povezavo pa so predvidene deviacije obstoječih poljskih poti in ureditev
novih vzdolžno ob obvozni cesti. Te deviacije so: |
|
|
– deviacija 1 v km 0,623, NPP 9 m, dolžine 220 m,
priključek Pragersko s priključno cesto, ki je del rekonstruirane
obstoječe ceste G1-2 (M 3-3). Križišče je predvideno kot T križišče s
pasovi za leve zavijalce, |
|
|
– deviacija 2, v km 1,105, NPP 4 m, dolžine 240 m, šolska
pot od podaljška Bizjakove ulice mimo Orthabra do Slokače. Križanje je
predvideno v podhodu |
|
|
– deviacija 3, v km 1,596, NPP 4m, dolžine 160m, poljska
pot, potek omogoča nivojsko prečkanje obvoznice večjim kmetijskim
strojem v času poljedelskih del, |
|
|
– v območju križanja obvozne ceste z železniško progo s
podvozom pod železnico je po programu železnice predvideno, da ob progi
levo in desno poteka povezovalna pot preko objekta. S poti levo ob progi
je predvidena nova pot v dolžini cca 250 m severno ob obvoznici do
obstoječe poti v P38, |
|
|
– deviacija 4, km 3,252, NPP 4 m, dolžine 280 m, poljska
pot ob potoku Črnec. Nova vzporedna poljska pot v dolžini 1050 m severno
ob obvoznici pa povezuje obstoječo pot s potjo desno ob progi, |
|
|
– prav tako sta novi povezovalni poljski poti predvideni
levo in desno ob obvoznici od km 3,880 pri priključku Sp. Gorica do km
4,750, kjer se navezujeta na obstoječo poljsko pot, |
|
|
– deviacija 5, v km 3,880, NPP 7,90, dolžine 140 m,
priključek Spodnja Gorica s priključno cesto |
|
|
– deviacija 6, v km 3,880, NPP 7,90 m, dolžine 150m,
priključek Spodnja Gorica s priključno cesto. Ta priključek navezuje
obstoječo lokalno cesto med vasmi Stražgonjca in Spodnja Gorica na novo
cesto. Križišče je predvideno kot nivojsko križišče s pasovi za leve
zavijalce, |
|
|
– deviacija 7, v km 4,650, NPP 4m, dolžine 200 m, križanje
obstoječe lokalne poti med Šikolami in Sp. Gorico z obvoznico je
predvideno kot nivojsko prečkanje, |
|
|
– deviacija 8, v km 4,850, NNP 4 m, dolžine 280 m, poljska
pot, predviden je prehod poljske poti v podvozu s svetlo višino 4,25m.
Potek omogoča izvennivojsko prečkanje obvoznice kmetijskim strojem v
času poljedelskih del, |
|
|
– deviacija 9, v km 5,577, NPP 9 m, dolžine 190m,
priključek Šikole je predviden kot T križišče. V km 5,577 se na obvozno
cesto z južne strani priključi obstoječa cesta G1-2. Križišče ima
predvidene pasove za leve zavijalce, |
|
|
– deviacija 10, v km 5,935, NPP 9 m, dolžina 180m,
priključek Šikole predvideno kot T križišče, na severu se v km 5,935
navezuje lokalna cesta proti Račam. Križišče ima predvidene pasove za
leve zavijalce, |
|
|
– deviacija 11, križanje obstoječe lokalne ceste z
obvoznico v km 5,162 je predvideno kot nivojsko prečkanje, |
|
|
– nove, obvozni cesti vzporedne dostopne poti, potekajo
delno po južni in delno po severni strani obvoznice v skupni dolžini 4,
565 km. Za prehod kmetijske mehanizacije v smeri Rače – Podova je na
južni strani vključena poljska pot, ki omogoča prečkanje glavne ceste v
križišču za Rače v km 5,935. |
|
|
8. člen |
|
|
Objekti |
|
|
----------------------------------------------------------------------------
|
|
|
Podvozi pod
obvoznico km l š sv. viš |
|
|
(m) (m) (m) |
|
|
---------------------------------------------------------------------------
|
|
|
|
|
|
Podvoz 3-3 pod
železniško progo 2+176 68,60 24,50 4,75 |
|
|
Objekt je
zasnovan kot zaprti armirano |
|
|
betonski okvir,
ki se nadaljuje v keson |
|
|
pred in za
objektom, debelina talne |
|
|
plošče je 1 m,
debelina voziščne plošče |
|
|
pa 0,70 do 0,75
m. |
|
|
Podvoz 3-3a na
deviaciji 4 poljske poti 3 +252,45 8,20 5,00 3,00 |
|
|
Objekt je
zasnovan kot poševni armirano |
|
|
betonski okvir z
vzporednimi krili, |
|
|
debelina plošče
je 0,40 m. |
|
|
Podvoz 3-4, na
deviaciji 8 za poljsko pot 4+850,00 10,59 6,00 4,25 |
|
|
Objekt je
zasnovan kot armiranobetonski |
|
|
okvir z
vzporednimi krili, debelina |
|
|
plošče je 0,50
m. |
|
|
|
|
|
Podhod pod
obvoznico |
|
|
Podhod 3-1 na
deviaciji 2, za šolsko pot 1+105 9,95 5,00 2,60 |
|
|
Objekt je
zasnovan kot armiranobetonski |
|
|
okvir z
vzporednimi krili, debelina |
|
|
plošče je 0,50
m. |
|
|
---------------------------------------------------------------------------- |
|
|
Mostovi km l š sv.
viš |
|
|
(m) (m) (m) |
|
|
---------------------------------------------------------------------------- |
|
|
Most 5-1 čez
potok Črnec 3 +266,4 9,20 7,00 3,10 |
|
|
Objekt je
zasnovan kot poševni |
|
|
armirano +
betonski okvir z vzporednimi |
|
|
krili, debelina
plošče je 0,60 m. |
|
|
Most 5-2 za
potok Rakitovec (Prednico) 4+483 9,20 5,00 2,96 |
|
|
Objekt je
zasnovan kot armiranobetonski |
|
|
okvir s
poševnimi krili, debelina |
|
|
plošče je 0,50
m. |
|
|
Ploščati propust |
|
|
Ploščati propust
3-2 za Mlinski potok 1+893 9,20 4,00 3,40 |
|
|
Objekt je
zasnovan kot zaprti armirano |
|
|
betonski okvir s
poševnimi krili, |
|
|
debelina plošče
je 0,40 m. |
|
|
---------------------------------------------------------------------------- |
|
|
Poleg teh objektov so na regulacijah manjših potokov in
melioracijskih jarkih cevni propusti ali ploščati propusti manjših
prerezov. |
|
|
IV. POGOJI ZA
URBANISTIČNO, ARHITEKTURNO IN KRAJINSKO OBLIKOVANJE |
|
|
9. člen |
|
|
Projekt za pridobitev dovoljenja za graditev obvoznice,
priključnih cest in vodotokov mora vsebovati tudi načrt krajinske
ureditve in mora upoštevati naslednje pogoje za urbanistično,
arhitekturno in krajinsko oblikovanje: |
|
|
Obvoznica: |
|
|
Vse odbojne ograje so kovinske. |
|
|
Objekti na obvoznici: |
|
|
Mostovi, podvozi in podhodi morajo biti ustrezno
arhitekturno oblikovani in usklajeni z urbano in krajinsko podobo
prostora. Prostor ob objektih se krajinsko oblikuje, brežine morajo biti
mehko izpeljane v obstoječi teren. Območje se zasadi s sklenjeno nizko
avtohtono vegetacijo. |
|
|
Posegi v obcestni prostor: |
|
|
Vsi posegi v relief, nasipi in vkopi, se morajo čim bolj
prilagajati obstoječemu reliefu. Brežine vkopov in nasipov morajo biti
mehko izpeljane v obstoječi teren in ustrezno biotehnično utrjene,
zavarovane in obsajene z vegetacijo, v skladu s pogoji lokacijskega
načrta in morajo upoštevati krajinske značilnosti prostora. |
|
|
Med obratovanjem je treba nadzirati stanje nasipov in
vkopov z vidika stabilnosti, hortikulturnega vzdrževanja in varnosti. |
|
|
Med gradnjo se vegetacija odstrani samo tam, kjer je to
nujno potrebno. Nove zasaditve se morajo navezati na obstoječo
vegetacijo (živice, posamezne skupine dreves ali grmovnic, obvodna
vegetacija). |
|
|
Detajlna reliefna in vegetacijska ureditev obcestnega
prostora mora biti prilagojena ohranjanju zanimivih pogledov v prostoru
in krajinskih značilnosti prostora. Reliefno oblikovanje nasipov in
vkopov se izvede v skladu z obstoječo morfologijo terena. |
|
|
Na stiku obvoznice s kmetijskimi zemljišči se zagotovi
ozelenitev z ustrezno avtohtono grmovno vegetacijo ob upoštevanju
odpiranja pogledov z obvoznice v odprto krajino. |
|
|
Vsi odseki obstoječih cest, ki po dograditvi obvoznice
priključnih cest, vodotokov in drugih ureditev določenih s tem odlokom,
izgubijo funkcijo, morajo biti rekultivirani. |
|
|
Posegi v obvodni prostor reguliranih vodotokov: |
|
|
Vsi vodotoki se regulirajo sonaravno s povzemanjem oblik
naravnih vodotokov in zasaditvijo avtohtone drevesne in grmovne obvodne
vegetacije. Za sonaravno ureditev vodotokov se izdela vodnogospodarski
in krajinski načrt. |
|
|
Po končani gradnji, ob ugotovljenem dejanskem stanju
posegov v prostor in ugotovljenih morebitnih konfliktnih oziroma
negativnih vplivih na vidne značilnosti okolja, je treba določena
območja dodatno arhitekturno in krajinsko urediti. |
|
|
V. POGOJI ZA KOMUNALNO
UREJANJE OBMOČJA |
|
|
10. člen |
|
|
Kanalizacija: |
|
|
Na območju trase ni obstoječe kanalizacije. |
|
|
11. člen |
|
|
Vodovod: |
|
|
Zaradi gradnje obvoznice in drugih ureditev, določenih s
tem odlokom, se izvedejo naslednji posegi na vodovodnem omrežju: |
|
|
Vodovod |
|
|
– v km 1+450 prečka obvoznico vodovod SC 350 mm,
predvidena je zamenjava cevi z duktilom 350 mm v dolžini 200m. Prečkanje
pod obvoznico se izvede z zaščitnimi jeklenim cevovodom v dolžini 35m. |
|
|
– V km 4+280 prečka obvoznico vodovod SC 250 mm,
predvidena je zamenjava z duktilom v dolžini 140m. Pod obvoznico je
zaščitni cevovod iz jeklenih cevi v dolžini 40m. |
|
|
– v km 4+750 prečka obvoznico vodovod SC 350 mm,
predvidena je prestavitev s cevmi iz duktila 350 mm v dolžini 310m.
Prečkanje pod obvoznico se izvede z zaščitnim cevovodom v dolžini 50m. |
|
|
Investitor mora v času gradnje izvesti naslednje ukrepe: |
|
|
· zagotoviti nemoteno oskrbo v času gradnje na celotnem
odseku obvoznice Pragersko |
|
|
· zagotoviti prevezave vseh lokalnih in hišnih
priključkov. Za nemoteno oskrbo v času gradnje je potrebno izvesti
začasne bay-pase. |
|
|
12. člen |
|
|
Elektrika: |
|
|
Zaradi gradnje obvoznice Pragersko je potrebno izvesti
naslednje ukrepe in posege na obstoječem in predvidenem elektro omrežju: |
|
|
Srednjenapetostni vodi |
|
|
|
|
|
– V km 0+710, obstoječi 20kV DV RTP Sl. Bistrica križa
obvoznico, načrtovana je zamenjava obstoječega droga z dvema novima, |
|
|
– V km 0+953, obstoječi 20kV DV Pragerska vas križa
obvoznico, načrtovana je zamenjava dveh lesenih drogov z novimi
betonskimi, |
|
|
– V km 4+175, predviden 20 kV, ki bo povezoval TP Sp.
Gorica in TP Stražgonjca, položijo se plastične cevi, |
|
|
– V km 5+153, obstoječi 20kV DV Rače – Šikole križa
obvoznico, načrtovana zamenjava dveh drogov z novimi betonskimi, |
|
|
– V km 5+220, obstoječi 20kV DV Šikole – Cirkovci križa
obvoznico, načrtovana zamenjava droga z novim betonskim. |
|
|
Transformatorske postaje |
|
|
– TP/1 Načrtovana je izgradnja transformatorske postaje za
potrebe črpališča v podvozu železniške proge TP 20/0.4 kV Pragersko
črpališče (tip TPM 1x 30 kVA) v km 2+150. Za napajanje predvidene TP/1
je potrebno zgraditi 20kV kablovod, ki bo vključen v obstoječi 20 kV DV
Prageska vas. Trasa kablovoda poteka po južni strani obvoznice. Dolžina
ca. 1200 m. |
|
|
– Načrtovana je izgradnja transformatorske postaje na
betonskem drogu TB – 30; 10-20/0.4kV; 35kVA v km 5 + 500. Za napajanje
predvidene je potrebno zgraditi 20kV kablovoda v dolžini ca. 320m. |
|
|
Ob preureditvi obstoječih elektroenergetskih vodov se s
tras le-teh odstranijo vsi elementi daljnovodov, ki ne služijo več
svojemu namenu (stebri, temelji, vrvi, izolacija itd.). |
|
|
13. člen |
|
|
Javna razsvetljava |
|
|
Javna razsvetljava se izvede na naslednjih odsekih: |
|
|
Načrtovana je ureditev javne razsvetljave priključkov
obstoječih ceste na obvoznico, in sicer za nivojske priključke: |
|
|
1. Razsvetljava križišča v km 0+220, napajanje iz omarice
JR, ki bo napajana po NN omrežju TP SP. Polskava 1. |
|
|
2. Razsvetljava križišča v km 0+636, napajanje iz
obstoječe TP 20/04kV Pragersko grad. |
|
|
3. Razsvetljava križišča v km 3+875, napajanje iz omarice
JR, ki bo napajana po NN omrežju TP Stražgonjca. |
|
|
4. Razsvetljava križišča v km 5+577, napajanje iz TP/1. |
|
|
5. Razsvetljava križišča v km 5+935, napajanje iz TP/1 po
NN kablovodu. |
|
|
14. člen |
|
|
Omrežje zvez |
|
|
Zaradi gradnje obvoznice in drugih ureditev, določenih s
tem odlokom, je treba prestaviti oziroma prilagoditi naslednje
telekomunikacijske objekte, omrežja in naprave: |
|
|
· naročniški kabel TK 10 za povezavo naročnikov v Sp.
Gorici, ki ga bo potrebno v km 3,850 prestaviti in zaščititi, |
|
|
· samonosilni medkrajevni telefonski kabel TF 33, prečka
obvoznico pri Kmetijskem kombinatu Ptuj v km 0,375 zato je potrebna
njegova zaščita, |
|
|
· signalnovarnostne naprave in telekomunikacijske naprave,
ki potekajo ob levi strani železnice so prizadete z gradnjo bodočega
podvoza. Predvidena je njihova začasna prestavitev začasna pločevinasta
korita PK 300 v času gradnje, po končani gradnji objekta pa tudi končna
ureditev s prestavitvijo kablov v betonska kabelska korita. |
|
|
15. člen |
|
|
Plinovod |
|
|
Plinovod R 14 s premerom DN 100 je zaradi gradnje
obvoznice tangiran na naslednjih mestih: |
|
|
· v km 1+241 pod kotom 70°, zato je predvidena
prestavitev, ki se izvede s prekinitvijo pretoka s tovarniško
predizoliranimi cevmi za II. razred. Izolacijski spoji med cevmi se
izvedejo s termoskrčnim materialom, |
|
|
· v km 0+219 šolske poti, zato je predvidena prestavitev,
ki se izvede s prekinitvijo pretoka s tovarniško predizoliranimi cevmi
za II. razred. Izolacijski spoji med cevmi se izvedejo s termoskrčnim
materialom, |
|
|
· v km 0+050 na deviaciji 9 za Šikole, kjer je predvidena
zaščita z armirano betonskimi ploščami v raščenem terenu tako, da segajo
plošče na vsaki strani 5,0 m od roba ceste. |
|
|
VI. OKOLJEVARSTVENI IN
DRUGI POGOJI ZA IZVEDBO POSEGOV V PROSTOR |
|
|
16. člen |
|
|
Vodnogospodarske ureditve in varovanje vodnih virov |
|
|
Ureditev vodotokov |
|
|
Prečkanja vodotokov in odvodnikov se izvede s
premostitvenimi objekti. |
|
|
V lokacijskem načrtu je predvidena ureditev potokov z
dodatnim zavarovanjem dna in brežin, zaključenega s talnimi pragovi, in
sicer izven območja premostitvenih objektov. |
|
|
Mlinski
potok 4 x 3,40 l = 9,20 m |
|
|
Framski potok +
deviac. 12,70 x 3,10 l = 9,20 m |
|
|
Prednica 5 x 2,96 l = 9,20 m |
|
|
Rakitovec BC Fi 80 cm. |
|
|
Svetle odprtine premostitvenih objektov: |
|
|
Načela urejanja vodotokov so enaka načelom obnove
biotopov, saj so vodotoki eden od najpomembnejših ekosistemov v krajini.
Pri tovrstnih ureditvah ne sme biti edino merilo za urejanje vodotokov
vodarsko tehnična zahteva po zagotovitvi nadzorovane odvodnje, ampak je
treba upoštevati tudi načela obnove naravnih kakovosti krajine. |
|
|
Detajlna drenažna mreža |
|
|
Trasa obvoznice poteka preko že zgrajenega drenažnega
sistema. Na delu melioracijskega območja katero je direktno prizadeto z
izgradnjo obvoznice bo narejena nova drenažna mreža z enakim
hidravličnimi parametri kot obstoječa drenaža. |
|
|
Obvoznica v bistvu prizadene že hidromeliorirana območja.
Povprečna globina drenov je okrog 1 m. Minimalna globina drenov je 0,7
m, kar je minimalno za globoko podrahljanje. Minimalni padec drenov je
2‰ v izjemnih primerih 1‰. |
|
|
Razmak med dreni znaša 15 m in je odvisen od naravnega
padca terena in hidravlične prevodnosti, ter pedološke sestave tal. |
|
|
Nad dreni bo vgrajen gramoz, hidravlični filter povprečne
višine 0,60 m, in sicer v vsaki drugi dren oziroma na razdaljo 30 m. V
popisu del upoštevamo širino izkopa 0,25 m (izkop z drenažnim strojem),
kar pomeni 0,60 x 0,25 = 0,15 m3/m’. |
|
|
Na celotnem območju na katerem bomo rekonstruirali
drenažo, bo vgrajena drenažna mreža. Na območju bo položena detajlna
drenažna mreža iz plastičnih drenažnih cevi odgovarjajočega profila Fi
8–10 cm, v kombinaciji z gramoznim filtrom. |
|
|
Na koncu drenov bo narejena plastična izlivka z žabjim
pokrovom. Drenažna mreža bo izvedena po sistemu dreni z direktnim
iztokom v odprti jarek – razen manjšega dela, kateri je projektiran na
zbiralce. |
|
|
Odvodnjavanje in zaščita podtalne vode |
|
|
Glede na različne pogoje poteka trase in zahteve okolja,
po katerem trasa poteka, ločimo več različnih sistemov odvodnjavanja. V
hidrogeološkem poročilu je trasa glede na navodila Smernic za vsebino
PGD projekta vodnogospodarskih ureditev z ozirom na zaščito podzemne
vode razdeljena na pet različnih pododsekov: |
|
|
Od km 0,000 do km 2,400 nastopa slabo propustna plast
zemljine, dovoljena je disperzna odvodnja, izvedba posebnih tesnilnih
konstrukcij ni potrebna. Na tem delu je predvideno odvodnjavanje vozišča
in cestnega telesa po disperzno na okoliški teren oziroma v cesti
vzporedne odprte melioracijske jarke. V podvozu se voda z vozišča odvaja
v kanalizacijo in nato s prečrpavanjem v odvodnik. |
|
|
Od km 2,400 do km 3,400 se giblje debelina slabo propustne
zemljine do 2 m zato je na tem delu predvideno kontrolirano
odvodnjavanje vozišča v obcestni jarek z izvedenim tesnenjem z glinenim
nabojem debeline 40 cm in 30 cm nadkritjem. Pred izpustom v recipient so
predvideni lovilni bazeni. |
|
|
Od km 3,400 do km 4,500 je dovoljena disperzna odvodnja
padavinskih vod. |
|
|
Od km 4,500 do km 4,700 je zmerno občutljivo področje, za
odvodnjavanje cestnega telesa so predvideni obcestni jarki z izvedeno
tesnilno konstrukcijo iz glinenega naboja debeline 40 cm in nadkritja v
debelini 30 cm. Pred izpustom v recipient so predvideni lovilni bazeni. |
|
|
Od km 4,700 do konca predvidene trase je zelo občutljivo
območje na področju zajetja pitne vode Šikole. Na tem delu je predvideno
ločeno odvodnjavanje vozišča v koritnico in v vodotesno kanalizacijo,
medtem ko se brežine odvodnjavajo v odprte jarke z izvedeno tesnilno
konstrukcijo z glinenim nabojem 60 cm in nadkritjem debeline 30 cm.
Jarki so ščiteni še 4 m od osi dna jarka z naklonom 10% proti jarku. |
|
|
Potek varstvenih pasov virov pitne vode |
|
|
Obvozna cesta bo potekala po varstvenih pasovih črpališča
Šikole (UV občin Ormož in Ptuj, št. 19/92) in po četrtem varstvenem pasu
za zavarovanje zalog pitne vode na Dravskem polju (MUV občin Dravograd,
Maribor, Pesnica, Radlje ob Dravi, Ravne na Koroškem in Ruše, št. 8/92). |
|
|
Četrti varstveni pas za zavarovanje zalog pitne vode na
Dravskem polju |
|
|
Od km 0+000 do km 3+850 poteka obvoznica po četrtem
varstvenem pasu Dravskega polja, to je vplivno območje z blagim režimom
varovanja. Varstven pas je namenjen zaščiti podzemne vode, ki teče proti
črpališčem. Izvajati je potrebno vse ukrepe, ki preprečujejo onesnaženje
podzemne vode, kar predpisujejo odloki. |
|
|
Tretji ali ožji varstveni pas črpališča Šikole |
|
|
Od stacionaže 3+850 do km 6+000 poteka obvozna cesta po
tretjem varstvenem pasu črpališča Šikole. |
|
|
Kanalizacija za meteorne vode iz obvozne ceste |
|
|
Na ožjem varstvenem pasu, to je od km 4+700 do km 5+900 je
predviden odvod meteorne vode s cestne površine skozi ulične požiralnike
z usedalnikom v obcestni vodotesni kanal, na katerem so predvideni
revizijski jaški. Izvedba kanalizacije je predvidena iz PVC cevi,
vgrajenih po priloženem detajlu. Izvedba kanalov in revizijskih jaškov
mora biti vodotesna. Revizijski jaški so naslednjih dimenzij: |
|
|
J1 do
J13 BC Fi 60 cm |
|
|
J21 do
J29 BC Fi 60 cm |
|
|
J14 do
J20 BC Fi 80 cm |
|
|
do 60 m. |
|
|
Kanal 1 poteka od jaška 1 do jaška 6 ob desnem robu
obvozne ceste, nato jo prečka in od jaška J7 do jaška J14 poteka ob
levem robu. Z nasprotne smeri se priključi kanal 2, ki se začne z jaškom
J29. |
|
|
Od jaška J14 je meteorna voda speljana v prepustu na desni
– južni rob obvozne ceste, prečka obcestni jarek in v odprtem kanalu,
poteka ob poljski poti proti severnem delu naselja Šikole in se skozi
usedalnika priključi v odvodnik Rakitovec. |
|
|
Usedalnik je predviden za zadrževanje kritičnega naliva in
morebiti razlitih pulitantov. Lociran je pred naseljem, torej že izven
ožjega varovanega območja. Odtok iz usedalnika je skozi montažni
prelivni jašek (VGB Maribor). Zemeljski zadrževalni bazen mora imeti v
dnu in na brežinah glinasti naboj deb. 40 cm. Jarek bo utrjen s
kanaletami, ki morajo biti kvalitetno vodotesno položene. |
|
|
V povezavi z znižanjem nivelete v fazi priprave PGD za
pribl. 0,80 do 1 m se gravitacijsko uredi odtok meteornih voda v potok
Ratitovec na JV delu naselja Šikole. Z izvedbo cevovoda skozi polje ob
VV daljnovodu do poljske poti in ob njej do izliva v potok. Potrebno je
načrtovati zadrževalni bazen z usedalnikom. |
|
|
Odtok meteornih vod iz obcestnih jarkov |
|
|
Od km 4+660 do km 6+000 Obvoznice Pragersko na
vodovarstvenem območju |
|
|
V projektu ceste so predvideni obojestransko globoki
obcestni jarki, iz katerih pa gravitacijski odtok do najbližjega
odvodnika Rakitovca ni izvedljiv. Obcestni jarki so vključno z nasipom
ceste povprečne širine 9 m. Izvedeni so vodoneprepustno in tvorijo
zaščitni pas za varstvo podtalnice za primer nesreče in škodljivega
razlitja. |
|
|
Obcestni jarki na ožjem vodovarstvenem območju se
obojestransko nagibajo k profilu obvozne ceste P 105 v km 5+250.
Levoobrežna jarka I in II se skozi prepust iz BC Fi 60 cm priključita v
zbirni jašek na desnem pasu ceste, v katerega sta speljana tudi jarka
III in IV. Zbirni jašek je velikosti 3 x 1,2 x 2,5 m. Izdelan je iz
vodoneprepustnega betona in prekrit s pohodno rešetko. V jašku je
vgrajena potopna stena, tako, da je hkrati tudi lovilec olja. Jašek mora
biti dodatno vodoneprepustno obdelan s hidrotes. premazom. Iz jaška je
pretok speljan po kanalu iz BC v ponikalnik. |
|
|
Voda iz obcestnih jarkov na kratkem odseku obvozne ceste
od km 4+500 do 4+700 je priključena v odvodnik Rakitovec, posebno
čiščenje ni predvideno, ker je odsek opredeljen kot zmerno občutljiv. |
|
|
Združitveni jašek je hkrati tudi lovilec olja in bencina.
Iz združitvenega jaška, ki je v prečnem profilu P 105 je pretok speljan
po kanalu iz BC Fi 60 cm v ponikalnik. Ponikalnik je predviden v
trikotnem prostoru med obvoznico in obstoječo poljsko potjo. Vtok v
ponikalnik je v profilu P 104. |
|
|
Ponikalnik je podolgovate oblike, dolžine 50 m in širine
od 9 do15 m, ter ponilane površine 400 m2. |
|
|
Zemeljski zadrževalni bazen |
|
|
Za čiščenje meteornih vod s cestne površine je predviden
na desnem bregu Framskega potoka. V njega so priključene meteorne vode z
odseka obvozne ceste od km 2+450 do km 3+200. Objekt je predviden kot
usedalnik z lovilcem olj in zadrževalnik. Predviden je v zemeljski
izvedbi, z vgrajenim glinastim nabojem deb. 40 cm v dnu in na brežinah.
Odtok iz objekta je skozi montažni prelivni jarek (VGB Maribor)
pravokotne oblike. Jašek ima funkcijo sifona in preprečuje odtok
morebitnih pulitantov v odvodnik, poleg tega omogoča odtok padavinske
vode skozi dušilko v količini Qd |
|
|
Črpališče meteorne vode iz useka obvozne ceste pod
železniško progo |
|
|
Iz najnižjega dela useka, kamor sta speljana kanala 3 in 4
je odtok speljan po kanalu 5 v črpališče v km 2+360. Količina vode je Q
= 81 l/s, hčrp = 6 m. Predvideni sta 2 črpalki v jašku velikosti 3 x 2 x
6 m. |
|
|
Zaradi zaščite podtalnice je poleg navedenega potrebno
upoštevati: |
|
|
– vozne in pomožne površine v območju vplivnem varstvenem
pasu morajo biti nepropustno utrjene; |
|
|
– v območju vodovarstvenih pasov je potrebno izvesti ob
vozišču ustrezno varovalno ograjo zaradi zaščite pred izpadom vozil s
cestišča. |
|
|
Za čiščenje površinskih vod vodotokov se pred ponikanjem
oziroma izpustom zagotovi infrastruktura za sistem čiščenja. Tehnologija
čiščenja se prilagodi zahtevani stopnji čiščenja, ki se določi v posebni
projektni dokumentaciji in na osnovi posnetka ničelnega stanja. |
|
|
Pred pričetkom gradnje je potrebno izdelati projekt
varovanja, monitoringa ter potrebnih ukrepov v primeru havarije za
zagotavljanje zaščite podtalnice. |
|
|
Pri izvajanju gradbenih in pripravljalnih del mora
izvajalec zagotoviti vse potrebne varnostne ukrepe in takšno
organizacijo na gradbišču, da se pri izkopu pa tudi kasneje preprečijo
morebitna izlitja nevarnih snovi v podtalje oziroma, da se v primeru
nezgode zagotovi takojšnje ukrepanje usposobljenih delavcev. Na območju
ni dovoljeno skladiščenje goriv in maziv za delovne stroje. Pri gradnji
je dovoljeno uporabljati takšen material, ki kasneje ne more ogroziti
podtalnice. |
|
|
Drugi pogoji glede vodnogospodarskih ureditev in varovanja
vodnih virov: |
|
|
Pri načrtovanju, izvajanju in vzdrževanju mostov, sistema
odvoda vode in ureditev vodotokov je treba upoštevati hidrološke podatke
in dinamične značilnosti vodotokov. |
|
|
Med gradnjo ni dovoljeno zasipavanje strug odvodnikov s
kakršnim koli materialom, ki bi lahko ogrozil zaloge podtalnice. |
|
|
Zagotoviti je potrebno, da se s predvidenimi posegi ne bo
poslabšalo ali celo ogrozilo oskrbe s pitno vodo območjem, ki se jih iz
teh virov danes oskrbuje. V ta namen je zato potrebno opredeliti
nadomestni vodni vir, ki bi, če bi se to zgodilo, lahko pokril ta izpad
in zanj, z odgovarjajočimi raziskavami to tudi dokazati. |
|
|
Zaradi zagotovitve varnega funkcioniranja zgrajenih
odvodnih sistemov je potrebno poskrbeti tudi za ustrezne protierozijske
ukrepe, s katerimi se bo preprečilo prekomerno sproščanje materiala, ki
bo sicer te zasipaval in s tem neposredno vplival (poslabšal) zlasti
režim odtoka visokih voda. |
|
|
Vsi vodotoki se regulirajo in uredijo sonaravno z
obsaditvijo vodotoka. |
|
|
Vse vodnogospodarske ureditve se načrtujejo in izvajajo
tako, da se ne poslabšajo življenjske razmere živih bitij v in ob
vodotokih. |
|
|
Oskrba s pitno vodo in zaloge podtalnice se zaradi gradnje
obvoznice, priključnih cest in predvidenih regulacij ne sme poslabšati. |
|
|
Zagotoviti je treba varno funkcioniranje in vzdrževanje
zgrajenega odvodnega sistema tudi z vidika erozijske ogroženosti zaledja
in možnosti sproščanja materialov. |
|
|
17. člen |
|
|
Ureditve na območju kmetijskih zemljišč in varstvo
kmetijskih zemljišč |
|
|
Investitor gradnje je po končani gradnji dolžna plačati
stroške v zvezi s prostorsko ureditvenimi operacijami, ki so posledica
posega gradnje na večje zaokrožene komplekse kmetijskih zemljišč. |
|
|
Prst se odstrani in odloži tako, da se ohranita njena
rodovitnost in količina. Pri izvedbi je treba ločiti zgornji humusni
sloj prsti od spodnjih slojev. |
|
|
Rodovitna prst, ki se uporabi za rekultivacijo, mora biti
shranjena na ustreznih lokacijah ob trasi v nasipih ustreznih oblik in
višine do 1,20 m. |
|
|
Pri gradnji obvoznice je treba omejiti gibanje strojev na
območju same trase in posebej zavarovati tla (talni tipi) pred
poškodbami, povzročenimi ob sami gradnji in po njej. |
|
|
18. člen |
|
|
Varovanje objektov in območij kulturne dediščine |
|
|
Izvesti je treba predhodne arheološke raziskave ter ob
izvedbi del zagotoviti arheološki nadzor, z možnostjo izvedbe zaščitnih
izkopavanj potencialno odkritih zemljišč. Arheološka območja ugotovljena
s predhodnimi arheološkimi raziskavami morajo biti pregledana in
zemljišča sproščena pred začetkom gradnje obvoznice, priključnih cest in
vodotokov. |
|
|
19. člen |
|
|
Varovanje objektov in območij naravne dediščine |
|
|
Med izvajanjem gradbenih del je treba zagotoviti nadzor
geologa in v primeru odkritja mineralov, fosilov in drugih geoloških
posebnosti o tem obvestiti pristojno strokovno organizacijo. |
|
|
Vse vodotoke je treba urediti in regulirati sonaravno.
Elementi struge se morajo čim bolj približati naravni podobi in
karakteristikam nižinskih vodotokov Dravskega polja. |
|
|
20. člen |
|
|
Varstvo pred hrupom |
|
|
Na osnovi prognoze prometa za 5-letno obdobje po končani
gradnji niso potrebni protihrupni ukrepi. V skladu z določili uredbe o
hrupu zaradi cestnega in železniškega prometa (Uradni list RS, št.
45/95), uredbe o hrupu v naravnem in življenjskem okolju (Uradni list
RS, št. 45/95), uredbe o spremembah uredbe o hrupu v naravnem in
življenjskem okolju (Uradni list RS, št. 66/96) in v skladu z
monitoringom, ki je določen v 24. členu te uredbe je treba v primeru
ugotovljenih prekoračitev dopustnih ravni hrupa izvesti potrebne
zaščitne ukrepe. |
|
|
21. člen |
|
|
Varstvo zraka |
|
|
Zaradi naraščanja prometa se bo v času obratovanja
obvoznice in priključnih cest onesnaženost zraka zaradi emisij
škodljivih snovi na območju ob trasi povečala. Zaradi gradnje se bo
promet po glavnih prometnicah zmanjšal, tako da bo emisij prometa v
mestu manj. |
|
|
Posebni aktivni ukrepi v času obratovanja obvoznice niso
potrebni. Vse zasaditve ob prometnici imajo hkrati tudi funkcijo
varovanja pred emisijami. |
|
|
22. člen |
|
|
Varstvo pred požarom |
|
|
Požarna varnost objektov ob cesti se ne bo spremenila.
Povsod so zagotovljeni dovozi za intervencijska vozila, tangirani
vodovodi se prestavijo, preskrba s požarno vodo ne bo okrnjena. |
|
|
Varstvo pred razlitjem nevarnih snovi |
|
|
Meteorne vode iz varovalnih pasov ob obvozni cesti so
speljane v ustrezne zadrževalne bazene, ki imajo funkcijo oljnega
lovilnika in usedalnika in omogočajo ustrezne intervencije ob morebitnih
havarijah na cestah. Tovrstni objekti se uredijo vzdolž obvoznice pred
vtokom vode s ceste v vodotok oziroma jarek ali podtalnico. |
|
|
VII. ETAPNOST IZVEDBE
LOKACIJSKEGA NAČRTA |
|
|
23. člen |
|
|
Etape izvajanja na podlagi lokacijskega načrta: |
|
|
· prestavitve, razširitve in druge prilagoditve obstoječih
infrastrukturnih in drugih objektov in naprav, ki so potrebne za
uresničitev predvidenih posegov; |
|
|
· deli trase obvoznice, ki omogočajo funkcionalno celoto; |
|
|
· priključne ceste z deviacijami; |
|
|
· vodnogospodarske ureditve; |
|
|
· posamezni objekti na trasi obvoznice. |
|
|
Etape se lahko izvajajo posamezno ali skupaj,
predstavljati pa morajo posamezne sklenjene funkcionalne celote. Etape
izvajanja lokacijskega načrta je treba načrtovati in izvajati tako, da
bo potekal promet po lokalnih in glavnih cestah čim manj moteno. |
|
|
VIII. OBVEZNOSTI
INVESTITORJA IN IZVAJALCEV |
|
|
24. člen |
|
|
Monitoring |
|
|
Investitor gradnje obvoznice, priključnih cest in
vodnogospodarskih ureditev mora zagotoviti posnetek ničelnega stanja,
podrobnejši načrt izvajanja monitoringa in izvajati monitoring z namenom
nadzorovanja vplivov, ki bi v času gradnje ali obratovanja v posebnih
pogojih lahko presegli pragove sprejemljivosti, najmanj v naslednjem
obsegu: |
|
|
Površinske vode |
|
|
· Program spremljanja vplivov na kakovost vode površinskih
vodotokov v času gradbenih posegov v vodotokih vključuje parametre: pH,
koncentracijo vodotopnega kisika in suspendiranih snovi, meritve
motnosti, koncentracijo ekstrahiranih halogenih organskih spojin (EOX)
in mineralna olja. |
|
|
Monitoring mora vključevati Framski potok – Črnec (PV1) in
dodatni merilni mesti na Mlinskem potoku (PV2) in potoku Prednica (PV3). |
|
|
· Podroben načrt spremljanja onesnaženosti površinskih vod
v času gradnje mora investitor izdelati na podlagi PGD, PZI v posebnem
projektu pred pričetkom gradnje obvoznice. Načrt mora upoštevati
predloge poročila o vplivih na okolje. |
|
|
Program opazovanja vplivov obvoznice Pragersko na
površinske vodotoke v času obratovanja vključuje preiskave površinskega
vodotoka in odpadnih vod iz zadrževalnika. |
|
|
· Spremljanje negativnih vplivov na površinske vodotoke
obsega: |
|
|
spremljanje vplivov na kakovost vode Framskega potoka –
Črnec (PV1). Program vključuje parametre: pH, koncentracijo vodotopnega
kisika in suspendiranih snovi, meritve motnosti, koncentracijo
ekstrahiranih halogenih organskih spojin (EOX) in mineralna olja.
Opazovalni monitoring naj se izvaja enkrat letno v času srednjih
vodostajev vsaj tri leta. Kolikor se razmere v potoku ne poslabšajo v
primerjavi s stanjem pred gradnjo obvoznice Pragersko se lahko za
naslednje obdobje zmanjša obseg in pogostost preiskav. |
|
|
Spremljanje emisij odpadnih snovi iz zemeljskega
zadrževalnika in usedalnika obsega: |
|
|
· obratovalni monitoring vod iz zemeljskega zadrževalnika
ob Framskem potoku – Črnec in usedalnika (iz katerega se vode
odvodnjavajo v potok Rakitovec). Program monitoringa obsega parametre
pH, električno prevodnost, neraztopljene in usedljive snovi, kemijsko
potrebo po kisiku (KPK), adsorbirane halogene organske spojine (AOX),
policiklične aromatske ogljikovodike (PAO) in od kovin svinec, kadmij in
živo srebro. Vzorčenje naj se izvaja enkrat letno v obdobju treh let.
Kolikor se v tem času ne ugotovi poslabšanje razmer v vodi, se lahko za
naslednje obdobje zmanjšata obseg in pogostost preiskav, |
|
|
· občasne preiskave sedimenta iz zemeljskega zadrževalnika
in usedalnika. Program meritev in analize naj obsega celokupni organski
ogljik (TOC), ekstrahirane halogene organske spojine (EOX), policiklične
aromatske ogljikovodike (PAO), mineralna olja ter od kovin svinec,
kadmij in živo srebro. Vzorčenje naj se izvaja enkrat letno v času
januar/februar. Rezultate meritev je potrebno oceniti po določilih
pravilnika o ravnanju z odpadki. |
|
|
Kolikor se na osnovi rezultatov meritev in analize vode in
sedimenta površinskih vodotokov (recipientov) ugotovi poslabšanje
razmer, je potrebno obstoječe programe obratovalnih monitoringov
vključiti dodatne parametre ter povečati pogostost meritev in analize, s
katerimi je možno ugotoviti vzroke za spremenjene razmere. |
|
|
Podtalnica |
|
|
· Vzpostaviti imisijski monitoring kvalitete in količine
podtalnice, s katerim bo nedvoumno možno ugotoviti eventualen vpliv
obvoznice in vodnogospodarskih ureditev. |
|
|
· Monitoring negativnih vplivov na podtalnico v času
gradnje obvoznice Pragersko vključuje obdobje pripravljalnih del in čas
gradnje. Program vključuje predvsem nadzor: |
|
|
– tehnične usposobljenosti vozil in gradbene mehanizacije, |
|
|
– nadzor nad uporabo (pretakanje in transport) goriv ter
motornih in strojnih olj z vidika preprečevanja razlivanja po površini
gradbišča. |
|
|
Na območju trase obvoznice Pragersko je predviden
monitoring podtalnice med gradnjo na dveh mestih: zasebni vodnjak v
kraju Spodnja Gorica – Goje (PO1) in vodno zajetje Šikole. |
|
|
Program vključuje naslednje skupine fizikalno-kemijskih
parametrov: |
|
|
– terenske meritve, nivo podtalnice, pH, TVODE, električno
prevodnost in nasičenost s kisikom; |
|
|
– onesnaženje podtalnice: KPK-KMnO4, amonij, TOC, AOX,
klorid, mineralna olja ter svinec. |
|
|
Vzorce je potrebno odvzeti v mesečnih intervalih pred
začetkom del in v času, ko se odkrivajo krovne plasti tal ali se
izvajajo izkopi zemlje. V primeru, da rezultati meritev in analize
kažejo na spreminjanje razmer v podtalnici, je potrebno razširiti
območje, pogostost in obseg preiskav. Do zaključnih ugotovitev preiskave
se smejo izvajati le tista gradbena dela in v obsegu, ki ne morejo
vplivati na poslabšanje razmer v podzemnih vodah. |
|
|
Podroben načrt spremljanja onesnaženosti podtalnice v času
gradnje mora investitor izdelati na podlagi PGD, PZI v posebnem projektu
pred pričetkom gradnje obvoznice. |
|
|
Za primere nesreč se načrtuje poseben program monitoringa.
Program preiskav vključuje poleg osnovnega programa še spremljanje
aktivnih spojin, s katerimi je onesnažena podtalnica. Program se izvaja
toliko časa, dokler rezultati preiskav ne pokažejo trajnega izboljšanja
kakovosti podtalnice. |
|
|
Zrak |
|
|
Spremljanje vplivov gradnje na onesnaženost zraka obsega
meritve onesnaženosti zraka s prašnimi usedlinami na referenčnih
merilnih mestih v vseh naseljih ob obvoznici. V času gradnje so
predlagane meritve z naknadno kemijsko analizo prašnih usedlin na štirih
lokacijah: |
|
|
– objekt Sp. Polskava 188 jugovzhodno od obvoznice 1.070, |
|
|
– objekt Ul. Bratov Brglez 55 na Pragerskem jugovzhodno od
obvoznice na km 1.550, |
|
|
– objekt Sp. Gorica 2 južno od obvoznice na km 3.800, |
|
|
– objekt Sp. Gorica 5 severno od obvoznice na km 4.200. |
|
|
Monitoring onesnaženosti zraka med gradnjo mora biti
časovno usklajen z intenzivnostjo gradnje. Na vsakem merilnem mestu sta
potrebni najmanj dve enomesečni meritvi koncentracije prašnih usedlin.
Zavezanec za izvedbo monitoringa v času gradnje je izvajalec gradbenih
del, ki je dolžan zagotoviti, da se meritve onesnaženosti zraka na
posameznih lokacijah izvajajo v času največje intenzivnosti gradbenih
del. Podroben načrt spremljanja onesnaženosti zraka v času gradnje mora
investitor izdelati na podlagi PGD, PZI v posebnem projektu pred
pričetkom gradnje obvoznice. |
|
|
Spremljanje onesnaženosti zraka zaradi emisij prometa po
obvoznici Pragersko v času obratovanja obvoznice zaradi pričakovane
majhne dodatne onesnaženosti zraka ni potrebno. |
|
|
Hrup |
|
|
V času gradnje spremljati imisijske ravni hrupa in v
primeru prekoračenih dopustnih vrednosti izvesti ustrezne ukrepe, ki so:
ustrezna organizacija gradbišča, uporaba strojev z ustreznimi
protihrupnimi pokrovi, montaža začasnih protihrupnih zaslonov. |
|
|
Monitoring mora obsegati več kratkotrajnih meritev v
značilnih dnevnih obdobjih in oceno obremenitve s hrupom na posameznih
območjih. Monitoring v času gradnje je predlagan na skupno 5 lokacijah: |
|
|
– objekt Sp. Polskava 188 jugovzhodno od obvoznice 1.070
(ena lokacija), |
|
|
– objekt Ul. Bratov Brglez 55 na Pragerskem jugovzhodno od
obvoznice na km 1.550 (ena lokacija) |
|
|
– objekt Sp. Gorica 2 južno od obvoznice na km 3.800 (ena
lokacija), |
|
|
– objekt Sp. Gorica 5 severno od obvoznice na km 4.200
(ena lokacija), |
|
|
– objekt Stražgonjca 54 jugozahodno od obvoznice na km
4.800 (ena lokacija). |
|
|
Monitoring obremenitve s hrupom med gradnjo mora biti
časovno usklajen z intenzivnostjo gradnje. Na vsakem merilnem mestu se
izvedejo tri serije kratkotrajnih meritev v značilnih dnevnih obdobjih
(T1 in T2). |
|
|
Načrt monitoringa hrupa v času gradnje mora investitor
izdelati na podlagi PGD, PZI v posebnem projektu pred pričetkom gradnje
obvoznice. Načrt mora upoštevati predloge poročila o vplivih na okolje
in določila pravilnika o prvih meritvah in obratovalnem monitoringu za
vire hrupa ter o pogojih za njegovo izvajanje, Uradni list RS, št.
70/96. |
|
|
Upravljalec vira hrupa cestnega prometa je dolžan po
pravilniku o prvih meritvah in obratovalnem monitoringu za vire hrupa in
o pogojih za njegovo izvajanje izvesti prve meritve hrupa v času
poskusnega obratovanja obvoznice. Monitoring hrupa obsega prve meritve
hrupa in oceno celotne obremenitve s hrupom v stanovanjskih območjih ob
obvoznici in računsko preveritev obremenitve s hrupom v času poskusnega
obratovanja ter monitoring hrupa v petletnih obdobjih v času njenega
obratovanja. |
|
|
Območja meritev so: |
|
|
– območje Spodnje Polskave (objekt Sp. Gorica 2), |
|
|
– območje Pragerskega (Ul. Bratov Brglez 55), |
|
|
– območje Spodnje Gorice, |
|
|
– območje Stražgonjce. |
|
|
Pravilnik prav tako zahteva občasne meritve ravni hrupa v
okviru obratovalnega monitoringa. Za monitoring hrupa zaradi cestnega
prometa je potrebno občasne meritve izvesti vsaj enkrat vsako peto
koledarsko leto po pričetku obratovanja obvoznice. |
|
|
Tla in indikatorske rastline |
|
|
Opazovalni monitoring se izvaja na merilnem mestu, na
katerem je bilo posneto tudi ničelno stanje kmetijskih površin, to je
območje Spodnje Gorice – Goje (TL1). Meritve onesnaženosti tal in
rastlin je potrebno izvajati na točki (ali liniji), ki je oddaljena 10 m
od cestnega roba oziroma od roba gradbišča. Preiskavo je potrebno
izvajati v skladu z določili pravilnika o obratovalnem monitoringu pri
vnosu nevarnih snovi in rastlinskih hranil v tla. |
|
|
Vzorčenje je potrebno prilagoditi dinamiki in obsegu
gradbenih del. V primeru, da se na osnovi rezultatov meritev in analize
onesnaženosti tal ugotovi poslabšanje razmer (poslabšanje ničelnega
stanja in povečanje obremenitev), je potrebno v obstoječi program
monitoringa vključiti dodatne parametre ter povečati pogostost meritev
in analize, s katerimi je možno ugotoviti vzroke za spremenjene razmere.
V času do zaključnih ugotovitev se lahko izvajajo le tista gradbena
dela, ki ne vplivajo na slabšanje razmer v tleh. |
|
|
Program monitoringa tal in rastlin |
|
|
----------------------------------------------------------------------------------- |
|
|
Vrsta Vrsta Parameter |
|
|
vzorca analize |
|
|
----------------------------------------------------------------------------------- |
|
|
Tla Pedološka Tekstura tal |
|
|
analiza |
|
|
Fizikalno- pH |
|
|
kemijska |
|
|
analiza |
|
|
TOC |
|
|
Kovine: svinec, kadmij
in živo |
|
|
srebro |
|
|
Klorid |
|
|
Mineralna olja |
|
|
Aromatski
ogljikovodiki: benzen in |
|
|
derivati, ksilen in
toluen |
|
|
EOX |
|
|
Indikatorska Fizikalno- Kovine: svinec, kadmij, |
|
|
rastlina kemijska živo srebro, |
|
|
analiza |
|
|
Klorid |
|
|
Mineralna olja |
|
|
----------------------------------------------------------------------------------- |
|
|
Podroben načrt spremljanja onesnaženosti tal v času
gradnje mora investitor izdelati na podlagi PGD, PZI v posebnem projektu
pred pričetkom gradnje obvoznice |
|
|
Monitoring na onesnaženost tal v času obratovanja
obvoznice zaradi majhnega pretoka vozil ni potreben. |
|
|
Živali |
|
|
Preveriti ustreznost izvedenih ureditev vodotokov v dveh
obhodih vodotokov eno leto po začetku obratovanja obvoznice in
priključnih cest. Če se ugotovijo odstopanja od predvidenih sonaravnih
rešitev, je treba dodatno ukrepati za zaščito vodnih živali. |
|
|
Ukrepi |
|
|
V primeru prekoračitve dopustnih vrednosti je treba
izvesti dodatne zaščitne ukrepe, ki so: |
|
|
– dodatne tehnične in prostorske rešitve; |
|
|
– dodatne zasaditve in vegetacijske zgostitve; |
|
|
– sanacija, povečanje ali izgradnja novih omrežij,
objektov in naprav; |
|
|
– sprememba rabe prostora ali objekta; |
|
|
– omejevanje prometa in |
|
|
– drugi ustrezni ukrepi. |
|
|
25. člen |
|
|
Poleg vseh obveznosti, navedenih v predhodnih členih te
uredbe, so obveznosti investitorja in izvajalcev med gradnjo in po njej: |
|
|
– promet med gradnjo obvoznice, priključnih cest in
vodotokov organizirati tako, da ne bo večjih zastojev na obstoječem
prometnem omrežju. |
|
|
– pred pričetkom gradnje izdelati načrt organizacije
gradbišča in prometa v času gradnje in ga uskladiti z lokalnimi
skupnostmi. |
|
|
– zagotoviti ukrepe na občinskih, glavnih in regionalnih
cestah, na katerih se bo povečal promet med gradnjo obvoznice,
priključnih cest in vodotokov v takšnem obsegu, da se prometna varnost
zaradi gradnje ne bo poslabšala, |
|
|
– pred izgradnjo obvoznice se zaradi oddvojitve dela
zemljišča k.o.Gorica parc. št. 340/3, predvidi preboj pod obvoznico za
speljavo komunalnih vodov na parceli, |
|
|
– med gradnjo zagotoviti vse potrebne varnostne ukrepe in
organizacijo na gradbišču, da bo preprečeno onesnaženje okolja in voda,
ki bi nastalo zaradi prevoza, skladiščenja in uporabe goriv in drugih
škodljivih snovi. Ob morebitni nezgodi zagotoviti takojšnje ukrepanje za
to, |
|
|
– urediti in protiprašno zaščititi pred začetkom del vse
lokalne ceste v naseljih skozi katera bo potekal gradbiščni promet, |
|
|
– pred začetkom gradnje evidentirati stanje obstoječe
infrastrukture skupaj z upravljalci, |
|
|
– omogočiti dostop do vseh objektov in zemljišč med
gradnjo in po njej, |
|
|
– med gradnjo zagotoviti nemoteno komunalno in energetsko
oskrbo objektov preko vseh obstoječih infrastrukturnih objektov in
naprav. |
|
|
– zavarovati gradbišča tako, da bodo zagotovljeni varnost
in nemotena uporaba sosednjih objektov in zemljišč ter nemoten odtok
vode, |
|
|
– vzporedne poljske poti z obvoznico se v območju
lokacijskega načrta v Občini Kidričevo asfaltirajo v maksimalni širini
3,50 m in po potrebi tudi v občini Rače–Fram in Slovenska Bistrica, |
|
|
– zagotoviti varno delovanje in vzdrževanje zgrajenega
odvodnega sistema tudi z vidika erozijske ogroženosti zaledja in
možnosti sproščanja materiala, |
|
|
– v skladu z veljavnimi predpisi odpraviti v najkrajšem
možnem času morebitne negativne posledice, ki bi nastale zaradi gradnje
in obratovanja obvoznice in priključnih cest, |
|
|
– zagotoviti izdelavo prometnih preveritev križišč Spodnja
Gorica in križišča pri Pragerskem gradu, ter po potrebi na podlagi
zaključkov izvesti semaforizacijo križišč, |
|
|
– zagotoviti izdelavo prometno presojo vpliva izgradnje
obvoznice na prometne lokalne ceste in v primeru bistvenega povečanja
prometa izvesti ukrepe, ki bodo omogočali varni promet po cestah. |
|
|
IX. TOLERANCE |
|
|
26. člen |
|
|
Vse stacionaže in dimenzije, navedene v tem odloku, se
morajo natančneje določiti v projektni dokumentaciji za pridobitev
dovoljenja za graditev. |
|
|
Pri realizaciji lokacijskega načrta so dopustna odstopanja
od tehničnih rešitev, določenih s tem lokacijskim načrtom, če se pri
nadaljnjem podrobnejšem proučevanju prometnih, geoloških, hidroloških,
geomehanskih in drugih razmer poiščejo tehnične rešitve, ki so
primernejše s prometno-tehničnega, okoljevarstvenega in oblikovalskega
vidika, s katerimi pa se ne smejo poslabšati prostorske in okoljske
razmere. |
|
|
Ta odstopanja ne smejo biti v nasprotju z javnimi interesi
in morajo z njimi soglašati organi in organizacije, ki jih ta odstopanja
zadevajo. |
|
|
X. NADZOR |
|
|
27. člen |
|
|
Izvajanje tega odloka nadzira Inšpektorat Republike
Slovenije za okolje in prostor. |
|
|
XI. KONČNA DOLOČBA |
|
|
28. člen |
|
|
Lokacijski načrt je na vpogled pri službah, pristojnih za
urejanje prostora v Občini Slovenska Bistrica, Občini Rače–Fram in
Občini Kidričevo. |
|
|
29. člen |
|
|
Trasa obvoznice poteka preko območja Občine Slovenska
Bistrica, Občine Rače–Fram in Občine Kidričevo. Za načrtovan poseg
sprejmejo občinski sveti Občine Slovenska Bistrica, Občine Rače–Fram in
Občine Kidričevo odlok o lokacijskem načrtu v delu, ki se nanaša na
območje posamezne občine. |
|
|
30. člen |
|
|
Ta odlok začne veljati tretji dan po objavi v Uradnem
listu RS. |
|
|
|
|
|
|
|
|
Št. 10/032-01/14-4/2000 |
|
|
Slovenska Bistrica, dne 26. junija 2000. |
|
|
Župan
Občine Slovenska Bistrica
dr. Ivan Žagar l. r. |
|
Št.
062-02-13/00 |
|
|
Rače–Fram, dne 9. junija 2000. |
|
|
Župan
Občine Rače-Fram
Branko Ledinek l. r. |
|
Št.
344-06-22/98 |
|
|
Kidričevo, dne 29. junija 2000. |
|
|
Župan
Občine Kidričevo
Alojz Šprah l. r. |
|
|
|