Na podlagi 42. člena
Odloka o načinu opravljanja obveznih lokalnih gospodarskih javnih služb ravnanja
s komunalnimi odpadki v Občini Sveta Trojica v Slovenskih goricah
(Uradno glasilo slovenskih občin, številka: 68/15) in 16. člena
Statuta Občine Sveta Trojica v Slovenskih goricah
(Medobčinski uradni vestnik, št. 22/10 in 12/14) je Občinski svet
Občine Sveta Trojica v Slovenskih goricah na 22. redni seji, dne
14.12.2017 sprejel |
|
TEHNIČNI PRAVILNIK |
O RAVNANJU S KOMUNALNIMI ODPADKI |
V OBČINI SVETA TROJICA V SLOVENSKIH
GORICAH |
|
I. Splošne določbe |
|
1. člen |
(1) Tehnični
pravilnik o ravnanju s komunalnimi odpadki v Občini Sveta Trojica v
Slovenskih goricah (v nadaljevanju: Pravilnik), skladno z določbo 42.
člena Odloka o načinu opravljanja obveznih lokalnih gospodarskih javnih
služb ravnanja s komunalnimi odpadki v Občini Sveta Trojica v Slovenskih
goricah (v nadaljevanju: Odlok), določa: |
1. opredelitev
tehnologije ravnanja z odpadki; |
2. tehnologijo,
pogoje in način ločenega zbiranja odpadkov; |
3. tipizacijo
predpisanih posod za odpadke, vključno z merili za določanje izhodiščne
prostornine posod za posamezne kategorije uporabnikov; |
4. tipizacijo
namenskih predpisanih vreč za odpadke in pogoje njihove uporabe; |
5. minimalne
standarde za določitev prevzemnih mest in zbiralnic, vključno s skupnimi
prevzemnimi mesti na nedostopnih krajih; |
6. podrobnejše
pogoje prepuščanja komunalnih odpadkov v zbirnih centrih; |
7. podrobnejšo
vsebino katastra zbirnih in prevzemnih mest, zbiralnic in zbirnih
centrov; |
8. druge pogoje
glede minimalnih oskrbovalnih standardov, ki so potrebni za ravnanje z
odpadki, skladno s predpisi in nemoteno opravljanje javne službe. |
(2) Določbe
Pravilnika se nanašajo na izvajanje obvezne občinske gospodarske javne
službe zbiranja določenih vrst komunalnih odpadkov (v nadaljevanju:
javna služba). |
|
II. Subjekti ravnanja s komunalnimi odpadki |
|
2. člen |
Subjekti ravnanja s
komunalnimi odpadki po tem Pravilniku so: |
|
1.Občina Sveta Trojica
v Slovenskih goricah (v nadaljevanju: občina), |
2.izvajalec obvezne
občinske gospodarske javne službe zbiranja določenih vrst komunalnih
odpadkov (v nadaljevanju: izvajalec), |
3.povzročitelji
komunalnih odpadkov na območju občine (v nadaljevanju: povzročitelj), |
4.imetniki komunalnih
odpadkov na območju občine. |
|
III. Opredelitev pojmov |
|
3. člen |
(1) Posamezni pojmi
uporabljeni v tem Pravilniku imajo naslednji pomen: |
1. izvajalec javne
službe zbiranja določenih vrst komunalnih odpadkov je s strani občine
izbran izvajalec za izvajanje navedene javne službe, v skladu z zakonom,
ki ureja gospodarske javne službe ali zakonom, ki ureja javno zasebno
partnerstvo; |
2. povzročitelj
komunalnih odpadkov (v nadaljevanju: izvirni povzročitelj) je oseba,
katere delovanje ali dejavnost povzroča nastajanje komunalnih odpadkov
in je lahko: fizična oseba, kot izvirni povzročitelj komunalnih odpadkov
iz gospodinjstva (v nadaljevanju: izvirni povzročitelj iz gospodinjstva)
ali pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki
samostojno opravlja dejavnost, kot izvirni povzročitelj komunalnih
odpadkov iz trgovine, proizvodne, poslovne, storitvene ali druge
dejavnosti ali javnega sektorja (v nadaljevanju: izvirni povzročitelj iz
dejavnosti); |
3. imetnik odpadkov je
povzročitelj odpadkov ali pravna oseba, ki ima odpadke v posesti; |
4. odpadek je določena
snov ali predmet, ki ga njegov povzročitelj ali druga oseba, ki ga ima
v posesti zavrže, namerava ali mora zavreči; |
5. komunalni odpadek
(v nadaljevanju tudi: odpadek) je odpadek iz gospodinjstev (v
nadaljevanju: odpadek iz gospodinjstva) ali njemu po naravi ali sestavi
podoben odpadek iz trgovine, proizvodne, poslovne, storitvene ali druge
dejavnosti ali javnega sektorja (v nadaljevanju: odpadek iz dejavnosti); |
6. ločene frakcije
komunalnih odpadkov (v nadaljevanju: ločene frakcije) so nenevarne in
nevarne frakcije komunalnih odpadkov, ki se ločeno zbirajo na mestu
njihovega nastanka ter prepuščajo ali oddajajo izvajalcu javne službe
ločeno od drugih komunalnih odpadkov; |
7. nenevarne
frakcije komunalnih odpadkov (v nadaljevanju: nenevarne frakcije
oz. nenevarni odpadki) so nenevarni odpadki; |
8. nevarne frakcije
komunalnih odpadkov (v nadaljevanju: nevarne frakcije oz. nevarni
odpadki) so nevarni odpadki, ki imajo eno ali več nevarnih
lastnosti iz predpisa, ki ureja odpadke. Med nevarne frakcije se
uvrščajo tudi nenevarne frakcije, ki so onesnažene z nevarnimi snovmi
ali so jim primešani nevarni odpadki; |
9. mešani komunalni
odpadki so komunalni odpadki s klasifikacijsko številko 20 03 01 iz
klasifikacijskega seznama odpadkov; |
10. odpadna embalaža,
ki je komunalni odpadek, je odpadna prodajna embalaža, ki nastaja, kot
ločeno zbrana frakcija v gospodinjstvih ali kot tem odpadkom podoben
odpadek iz trgovine, industrije, obrti, storitvenih dejavnost in javnega
sektorja; |
11. biološki odpadki
so biorazgradljivi odpadki z vrtov in iz parkov, živilski in kuhinjski
odpadki iz gospodinjstev, restavracij, gostinskih dejavnosti in trgovin
na drobno ter primerljivi odpadki iz obratov za predelavo hrane (v
nadaljevanju: biološki odpadki); |
12. kosovni odpadki so
komunalni odpadki s klasifikacijsko številko 20 03 07, ki se zaradi
svoje narave, velikosti, oblike ali teže ne uvrščajo niti med nenevarne
ali nevarne frakcije niti niso primerni za prepuščanje med mešane
komunalne odpadke; |
13. ravnanje z odpadki
je zbiranje, prevoz, predelava in odstranjevanje odpadkov, vključno z
nadzorom nad takimi postopki in dejavnostmi po prenehanju obratovanja
naprav za odstranjevanje odpadkov ter delovanje trgovca ali posrednika;
|
14. zbiranje je
prevzemanje odpadkov, vključno z njihovim predhodnim razvrščanjem in
predhodnim skladiščenjem, za namene prevoza do naprave za obdelavo
odpadkov; |
15. ločeno zbiranje je
zbiranje, pri katerem so tokovi odpadkov ločeni glede na vrsto in naravo
oz. sestavo odpadkov, tako da se olajša posamezno vrsto obdelave
odpadkov; |
16. oddaja odpadkov
je oddaja odpadkov v nadaljnje ravnanje z evidenčnim listom;
|
17. prepuščanje
odpadkov je oddaja odpadkov v nadaljnje ravnanje brez evidenčnega
lista, kadar je to dovoljeno na podlagi posebnega predpisa, ki ureja
ravnanje z določeno vrsto odpadkov; |
18. obdelava odpadkov
je vsak fizikalni, termični, kemični ali biološki postopek pri
postopkih predelave oziroma odstranjevanja odpadkov v skladu s
predpisom, ki ureja odpadke, vključno s sortiranjem odpadkov, s katerim
se spremenijo lastnosti odpadkov, zato da se zmanjšajo njihova
prostornina, nevarne lastnosti ali vsebnost biološko razgradljivih
snovi, da se lažje ravna z njimi ali povečajo možnosti za njihovo
predelavo; |
19. obdelava mešanih
komunalnih odpadkov je njihova mehansko-biološka obdelava, s katero se
zagotovijo izločanje odpadkov, primernih za recikliranje in aerobna ali
anaerobna obdelava mešanih komunalnih odpadkov (ali kombinacija obeh) in
predhodno ali poznejše izločanje odpadkov, primernih za energetsko
predelavo ali predelavo v trdno gorivo. Za obdelavo mešanih komunalnih
odpadkov se ne šteje izločanje ločenih frakcij z ločenim zbiranjem
komunalnih odpadkov; |
20. predelava je
postopek, katerega glavni rezultat je, da se odpadki koristno uporabijo
v obratu, v katerem so bili predelani ali v drugih gospodarskih
dejavnostih, tako da nadomestijo druge materiale, ki bi se sicer
uporabili za izpolnitev določene funkcije, ali so pripravljeni za
izpolnitev te funkcije; |
21. recikliranje je
postopek predelave, v katerem se odpadne snovi ponovno predelajo v
proizvode, materiale ali snovi za prvotni ali drug namen; |
22. odstranjevanje
je postopek, ki ni predelava, tudi če je sekundarna posledica postopka
pridobivanje snovi ali energije; |
23. zbirno mesto
odpadkov je mesto, na katerem je nameščena namenska oprema za zbiranje
odpadkov, v katero povzročitelji neovirano odlagajo odpadke; |
24. prevzemno mesto
odpadkov je mesto, na katerem povzročitelji prepuščajo po vnaprej
določenem letnem razporedu izvajalcu odpadke v za to namenjeni namenski
opremi za zbiranje odpadkov; |
25. zbiralnica ločenih
frakcij (v nadaljevanju: zbiralnica) je pokrit ali nepokrit prostor,
urejen in opremljen za ločeno zbiranje in začasno hranjenje posameznih
ločenih frakcij, kjer povzročitelji komunalnih odpadkov izvajalcu te
frakcije prepuščajo; |
26. zbiralnica
nevarnih frakcij je pokrit prostor, opremljen za ločeno zbiranje in
začasno skladiščenje nevarnih frakcij, kjer povzročitelji komunalnih
odpadkov izvajalcu te frakcije oddajajo in prepuščajo; |
27. premična
zbiralnica nevarnih frakcij je tovorno vozilo, opremljeno za ločeno
zbiranje nevarnih frakcij, ki s postanki po določenem urniku na
naseljenih območjih omogoča, da povzročitelji komunalnih odpadkov
izvajalcu javne službe te frakcije oddajajo ali prepuščajo. Premična
zbiralnica nevarnih frakcij je tudi pokrit prostor ali ustrezen
zabojnik, ki se ga za določen krajši čas začasno uredi in opremi za
oddajanje in ločeno zbiranje teh frakcij; |
28. zbirni center
pokrit ali nepokrit prostor, urejen in opremljen za ločeno zbiranje in
začasno hranjenje vseh vrst ločenih frakcij, kjer povzročitelji
komunalnih odpadkov iz širše okolice izvajalcu prepuščajo te frakcije in
kosovne odpadke. Zbirni center je lahko hkrati urejen tudi kot
zbiralnica določenih vrst komunalnih odpadkov v okviru izvajanja javne
službe zbiranja komunalnih odpadkov; |
29. center za
ravnanje s komunalnimi odpadki je objekt infrastrukture lokalnega
pomena v skladu z zakonom, ki ureja varstvo okolja, in je kot naprava
ali več povezanih naprav namenjen za prevzem, skladiščenje in obdelavo
mešanih komunalnih odpadkov ter za oddajo izločenih frakcij in ostanka
mešanih komunalnih odpadkov po obdelavi v nadaljnje ravnanje v skladu s
predpisi, ki urejajo ravnanje z odpadki; |
30. odlagališče je
naprava za odstranjevanje odpadkov z odlaganjem odpadkov na ali v tla
(podzemno), vključno z internim odlagališčem, kjer povzročitelj odlaga
svoje odpadke na kraju njihovega nastanka, in odlagališčem, ki se
stalno, to je več kot eno leto, uporablja za začasno skladiščenje
odpadkov; |
31. oprema za zbiranje
odpadkov so namenski zabojniki, kontejnerji, tipske vrečke izvajalca,
sodi, posode, hoboki in druga predpisana oprema za zbiranje posameznih
vrst odpadkov (v nadaljevanju: oprema za zbiranje odpadkov); |
32. javna prireditev
je javna prireditev v skladu z zakonom, ki ureja javna zbiranja. |
(2) Drugi pojmi,
uporabljeni v tem Pravilniku imajo enak pomen, kot je določeno v zakonih
in v podzakonskih predpisih, ki so izdani na njegovi podlagi. |
|
IV. Opredelitev tehnologije ravnanja z
odpadki |
|
4. člen |
(1) Osnova tehnologije
ravnanja z odpadki predstavljajo storitve: |
·
prevzemanja komunalnih odpadkov, ki
omogočajo, da se iz celotnega snovnega toka odpadkov izločajo posamezne
vrste nenevarnih in nevarnih frakcij, kosovni odpadki, biološki odpadki
ter mešani komunalni odpadki (v nadaljevanju: ločeno zbiranje komunalnih
odpadkov), s ciljem, da se dosegajo cilji republiške strategije na
področju ravnanja z odpadki; |
·
obdelave odpadkov v skladu s
predpisom, ki ureja odpadke, vključno s sortiranjem odpadkov, s katerim
se spremenijo lastnosti odpadkov, zato da se zmanjšajo njihova
prostornina, nevarne lastnosti ali vsebnost biološko razgradljivih
snovi, da se lažje ravna z njimi ali povečajo možnosti za njihovo
predelavo; |
·
odlaganja in/ali odstranjevanja
obdelanih komunalnih odpadkov, skladno s predpisom, ki ureja odpadke, s
ciljem da se odložijo minimalne količine, varno za okolje in človeka. |
(2) Navedene storitve
se zagotavljajo v okviru izvajanja obveznih občinskih gospodarskih
javnih služb varstva okolja : |
·
zbiranje določenih vrst komunalnih
odpadkov, |
·
obdelava določenih vrst komunalnih
odpadkov in |
·
odlaganje ostankov predelave ali
odstranjevanje komunalnih odpadkov. |
(3) Sestavni del
ravnanja z odpadki so tudi storitve, ki so potrebne za nemoteno
izvajanje te dejavnosti. To so: |
·
zagotavljanje opreme za zbiranje
posameznih vrst komunalnih odpadkov, |
·
vzdrževanje infrastrukturnih
objektov in naprav ter drugih sredstev, namenjenih |
·
ravnanju z odpadki, |
·
poročanje o izvajanju ravnanja z
odpadki, v skladu s predpisi, |
·
redno in pravočasno obveščanje
uporabnikov s pomembnimi informacijami na |
·
področju ravnanja z odpadki, |
·
objavljanje podatkov, ki se nanašajo
na ravnanje z odpadki, |
·
komuniciranje z občino, uporabniki,
inšpekcijskimi službami, sredstvi javnega |
·
obveščanja in drugimi
zainteresiranimi javnostmi, |
·
oblikovanje predlogov cen storitev
ravnanja z odpadki, |
·
obračunavanje storitev ravnanja z
odpadki, |
·
obračunavanje pristojbin in drugih
prispevkov, če so le-ti uvedeni s predpisom ter |
·
dogovorjeni s koncesijsko pogodbo, |
·
vodenje evidenc in katastrov v zvezi
z ravnanjem z odpadki, |
·
izdelovanje letnih in dolgoročnih
programov ravnanja z odpadki, |
·
obveščanje pristojnih organov o
kršitvah uporabe storitev javne službe, |
·
sklepanje pogodb z uporabniki in
drugimi subjekti ravnanja z odpadki, |
·
nemoten nadzor nad izvajanjem
ravnanja z odpadki. |
|
V. Tehnologija, pogoji in način ločenega
zbiranja odpadkov |
|
5. člen |
(1) Na območju občine
je obvezno ločeno zbiranje odpadkov, skladno s predpisi Republike
Slovenije in Odlokom. |
(2) Ločeno zbiranje
izvajajo povzročitelji odpadkov ob njihovem nastanku (na izvoru
nastajanja), tako, da jih ločujejo na posamezne vrste, po navodilih
izvajalca (običajno glede na materialno strukturo), za katere se
organizira njihovo ločeno prevzemanje s strani izvajalca. Povzročitelji
nastale odpadke ločeno prepuščajo ali oddajajo v namensko opremo za
zbiranje posameznih vrst odpadkov ali v razsutem stanju (npr. kosovni
odpadki). |
(3) Ločeno zbiranje
oz. prevzemanje komunalnih odpadkov se izvaja oz. zagotavlja: |
na prevzemnih mestih,
kjer se ločeno zbirajo naslednje vrste odpadkov: |
·
odpadna embalaža, |
·
ločene frakcije, ( papir, steklo,
….) |
·
biološki odpadki, |
·
kosovni odpadki in |
·
mešani komunalni odpadki; |
·
s premično zbiralnico nevarnih
odpadkov, kjer se ločeno zbirajo: |
·
nevarni odpadki iz gospodinjstev; |
·
v zbirnem centru, kjer ločeno
zbirajo naslednje vrste odpadkov: |
·
odpadna embalaža, |
·
ločene frakcije, |
·
biološki odpadki, |
·
kosovni odpadki, |
·
nevarni odpadki, |
·
mešani komunalni odpadki in |
·
druge vrste odpadkov, na podlagi
dogovora med občino in izvajalcem. |
(4) Vse prevzete
odpadke izvajalec prepusti in/ali odda v obdelavo, odlaganje in/ali
odstranjevanje, v skladu s predpisi. |
|
6. člen |
Prevzemanje odpadkov
in njihov prevoz se zagotavljajo s specialnimi vozili za: |
·
praznjenje zabojnikov, volumnov od
120 do 1100 l, t.i. smetarska vozila, |
·
nalaganje tipskih vrečk za zbiranje
odpadkov, t.i. smetarska vozila, |
·
kontejnerje, volumnov od 5 do 10 m3,
t.i. kontejnerska vozila, |
·
kontejnerje, volumnov od 10 do 35
m3, t.i. abroll vozila, |
·
prevoz odpadkov v razsutem stanju,
t.i. ceradarji, |
·
manjše količine, kombi vozila. |
|
7. člen |
(1) Frekvence
prevzemanja posameznih vrst odpadkov so odvisne od vrste odpadka (glede
na materialno strukturo, biorazgradljivost, nevarne sestavine odpadkov…)
ter nastajajoče količine za racionalni prevoz s predvidenim prevoznim
sredstvom in sicer : |
·
mešani komunalni odpadki -
na štiri tedne, oz. 13 – krat letno, |
·
mešana embalaža - na štiri
tedne, oz. 13 – krat letno, |
·
papir - na štiri tedne, oz. 13 –
krat letno, |
·
steklo - na osem tednov, oz. 6 –
krat letno, |
·
biološki odpadki - 32 –
krat letno, |
·
kosovni odpadki -
enkrat na leto in |
·
nevarni odpadki -
enkrat na leto. |
(2) Navedene frekvence
so osnovne oz. izhodiščne frekvence. Za posamezne strukture
povzročiteljev so lahko tudi drugačne frekvence (na podlagi dogovora med
povzročiteljem odpadkov in izvajalcem). |
(3) Na podlagi
frekvenc odvozov se izdela letni terminski plan oz. koledar
odvozov odpadkov, ki ga povzročitelji odpadkov prejmejo najkasneje do
31. decembra za naslednje koledarsko leto. |
(4) Obratovanje
zbirnega centra je vsak delovnik med ponedeljkom in petkom med 7.00 in
15.00 (en dan v tednu med 7.00 uro in 17.00 uro) ter ob sobotah med 8.00
in 12.00 uro. |
|
8. člen |
(1) Povzročitelji
odpadkov, kot lastniki, upravljavci ali uporabniki stavb, kjer imajo
stalno ali začasno bivališče ali se v njej izvaja dejavnost, pri kateri
nastajajo odpadki, morajo biti obvezno vključeni v sistem ločenega
zbiranja odpadkov. |
(2) V ločeno zbiranje
odpadkov morajo obvezno biti vključeni tudi lastniki, upravljavci in
uporabniki vsake stavbe, ki jo uporabljajo občasno oz. v tej stavbi
nimajo stalnega ali začasnega bivališča, v stavbi pa nastajajo odpadki. |
(3) Povzročitelji
odpadkov ne smejo mešati posameznih ločenih frakcij odpadkov z drugimi
odpadki, zlasti nevarnimi ali mešati posameznih frakcij med seboj tako,
da jih ni možno ponovno razvrstiti za namene ločenega zbiranja. |
(4) Povzročitelji
odpadkov morajo zagotoviti, da se odpadki do njihovega prevzema hranijo
varno in neškodljivo za okolje, ne glede na to ali gre za odpadke v
zabojniku ali tipski vrečki, ki jo sami po vnaprej določenem terminu
namestijo na mesto, ki je primerno za prevzem odpadkov ali pa gre za
odpadke v zabojniku ali tipski vrečki na prevzemnem mestu. |
(5) Povzročitelji
odpadkov morajo prepuščati zabojnike ali tipske vrečke z odpadki
izvajalcu na prevzemnih mestih v časih, kot so določeni s predpisi in
razporedom odvozov. Odpadki v zabojnikih ali tipskih vrečkah morajo biti
na prevzemnih mestih na dan prevzemanja, do 6.00 ure zjutraj. |
(6) Povzročitelji
odpadkov morajo zagotoviti, da se po praznjenju zabojniki namestijo
nazaj na zbirno mesto ter da so pokrovi zabojnikov zaprti, ne glede na
to ali se nahajajo na prevzemnem ali na zbirnem mestu. |
(7) Povzročitelji
odpadkov ne smejo odlagati odpadkov ob zabojnikih ali na zabojnike ali
prepuščati odpadke v vrečkah, ki niso namenjene prepuščanju določenih
vrst odpadkov. |
(8) Lastniki ali
upravljavci stavbe, kjer nastajajo odpadki, morajo izvajalcu zagotoviti
dostop do prevzemnega mesta tudi v zimskem času tako, da je odstranjen
sneg do prevzemnega mesta. Sneg ne sme biti okrog zabojnika ter na
njihovih pokrovih. |
(9) Če izpade redno
zbiranje odpadkov po razporedu odvozov, v času praznikov ali, če so
zaradi drugih razlogov zabojniki za prepuščanje teh odpadkov polni,
morajo povzročitelji teh odpadkov prepuščati te odpadke v tipskih
vrečkah, ki so namenjene prepuščanju odpadkov ali pa jih dostaviti v
zbirni center, če se ta vrsta odpadkov v zbirnem centru tudi zbira. |
(10) Če imajo
povzročitelji občasno več odpadkov, kot je razpoložljivi volumen njihove
opreme za zbiranje, morajo le – te odložiti v tipskih vrečkah izvajalca
in te vrečke na dan odvoza položiti ob zabojnik za zbiranje odpadkov ali
pa jih dostaviti v zbirni center. |
|
VI. Tipizacija predpisanih posod za
odpadke, vključno z merili za določanje izhodiščne prostornine
zabojnikov za posamezne kategorije uporabnikov |
|
9. člen |
Uporabniki so dolžni
zbirati odpadke v opremi za zbiranje odpadkov, t.j. v tipskih zabojnikih
za zbiranje odpadkov ter v tipskih vrečkah izvajalca za zbiranje
posameznih vrst odpadkov. |
|
10. člen |
Zbiranje mešanih
komunalnih odpadkov |
(1) Predpisani volumni
opreme |
Za zbiranje mešanih
komunalnih odpadkov uporabniki lahko uporabljajo tipske vrečke in/ali
tipske zabojnike za zbiranje teh odpadkov, naslednjih volumnov: |
·
vrečke volumna 80 l, |
·
zabojnik volumna 120 l, |
·
zabojnik volumna 40 l,
|
·
zabojnik volumna 660 l,
|
·
zabojnik volumna 770 l, |
·
zabojnik volumna 1100 l,
|
·
kontejner volumna 5 – 10 m3
in |
·
kontejner volumna 11 – 35
m3. |
(2) Barve in
označevanje opreme |
Vrečke so sive, neprozorne barve. Na njih
je napis izvajalca in vrste odpadka: Mešani komunalni odpadki ter druga
navodila za zbiranje teh odpadkov. |
Zabojniki in pokrovi so črne barve. Na
zabojniku je nalepka z napisom izvajalca in vrste odpadka: Mešani
komunalni odpadki. |
Obstoječi zabojniki, ki jih uporabniki že
uporabljajo in niso usklajeni glede vsebine in barve se lahko
uporabljajo do njihove izrabe. V tem primeru morajo biti zabojniki
obvezno označeni z ustrezno nalepko z napisom izvajalca in vrste
odpadka: Mešani komunalni odpadki. |
(3) Merila za
določanje izhodiščnega volumna opreme za zbiranje mešanih komunalnih
odpadkov |
·
individualna gospodinjstva (izvirni
povzročitelj iz gospdinjstva) |
Minimalna velikost
opreme mora biti takšna, da lahko uporabniki, ki uporabljajo tipsko
vrečko ali tipski zabojnik vanjo oz. vanj odložijo vse povzročene
količine mešanih komunalnih odpadkov med enim in drugim praznjenjem oz.
pobiranjem teh odpadkov. Minimalna velikost opreme je enaka ali večja
kot 10,00 litrov razpoložljivega volumna na osebo na teden. |
Ne glede na določilo v
prejšnjem odstavku povzročitelj prejme 120l posodo. Izjema so le
povzročitelji z enim članom gospodinjstva, ki lahko namesto zabojnika
uporabljajo vrečko volumna 80l. |
V primeru, da je
gospodinjstvo 1 člansko, lahko uporablja tipsko vrečko za zbiranje
mešanih komunalnih odpadkov. Minimalno število vrečk za gospodinjstvo z
1 članom je 13 na leto. |
V primeru, da je do
gospodinjstva (ne glede na število članov) onemogočena dostopnost s
specialnim vozilom za prevzemanje in prevoz odpadkov, lahko takšno
gospodinjstvo uporablja tipsko vrečko za zbiranje mešanih komunalnih
odpadkov v velikosti 80 l. Minimalno število vrečk za gospodinjstvo je
13 na leto. |
Vsa gospodinjstva z 2
ali več člani, do katerih je omogočen dostop s specialnim vozilom za
prevzemanje in prevoz odpadkov morajo uporabljati tipski zabojnik. |
Če v skupnem
individualnem objektu (individualna stavba), biva več oseb, tudi več
gospodinjstev, lahko uporabljajo skupno opremo za zbiranje mešanih
komunalnih odpadkov. |
·
večstanovanjski objekti (izvirni
povzročitelj iz gospodinjstva) |
Večstanovanjski
objekti uporabljajo samo tipske zabojnike. |
Minimalna velikost
zabojnika mora biti takšna, da lahko uporabniki, ki uporabljajo
posamezni zabojnik vanj odložijo vse povzročene količine mešanih
komunalnih odpadkov med enim in drugim praznjenjem zabojnika oz.
pobiranjem teh odpadkov. Minimalna velikost zabojnika je enaka ali večja
kot 10,00 litrov razpoložljivega volumna na osebo na teden. Velikost in
število opreme za posamezni objekt določi izvajalec na podlagi gornjih
meril in frekvence odvoza za ta objekt. |
Za zbiranje mešanih
komunalnih odpadkov v večstanovanjskih objektih uporabniki lahko
uporabljajo individualno opremo, če se tako dogovorijo z ostalimi
stanovalci in upravnikom objekta. |
·
objekti za občasno bivanje,
nenaseljeni in opuščeni objekti (izvirni povzročitelj iz
gospodinjstva) |
Objekt za občasno
bivanje je objekt, v katerem ni stalno ali začasno prijavljena nobena
oseba in v katerem ni stalno naseljena nobena oseba, ampak je le v
občasni uporabi (npr. počitniška hiša). V sistem zbiranja mešanih
komunalnih mora biti objekt za občasno bivanje vključen, pri čemer mora
pri izvajalcu naročiti minimalno 6 kom tipskih vrečk za zbiranje mešanih
komunalnih odpadkov na koledarsko leto, lahko pa ima tipski zabojnik za
zbiranje mešanih komunalnih odpadkov, v kolikor je omogočena dostopnost
do prevzemnega mesta. |
Nenaseljeni objekti so
objekti, v katerih ni pogojev za občasno ali stalno bivanje. Zbiranje
mešanih komunalnih odpadkov za nenaseljene objekte ni obvezno. |
Opuščeni objekti so
objekti na katerih je posest opuščena in so dotrajani, bivanje v njih ni
mogoče, nimajo komunalnih priključkov ter niso v evidencah GURS
evidentirani kot stavba. Zbiranje mešanih komunalnih odpadkov za
opuščene objekte ni obvezno. |
·
objekti proizvodnih in storitvenih
dejavnosti ter objekti v javni rabi (izvirni povzročitelj iz dejavnosti) |
Objekti proizvodnih in
storitvenih dejavnosti ter objekti v javni rabi uporabljajo samo tipske
zabojnike. |
Lastniki, uporabniki
ali upravljavci objektov proizvodnih in storitvenih dejavnosti ter
objektov v javni rabi morajo biti vključeni oz. zagotoviti zbiranje
mešanih komunalnih odpadkov z opremo, ki je tolikšne velikosti, da lahko
vanjo odložijo vse povzročene količine mešanih komunalnih odpadkov med
enim in drugim praznjenjem zabojnika oz. pobiranjem teh odpadkov.
Minimalna velikost zabojnika za zbiranje mešanih komunalnih odpadkov, ne
glede na velikost objekta in vrsto opravljanja dejavnosti, je 120 l.
Velikost in število opreme za posamezni objekt določi izvajalec. |
·
uporaba skupnega zabojnika |
Več gospodinjstev v
individualnem ali večstanovanjskem objektu lahko uporablja skupni
zabojnik za zbiranje mešanih komunalnih odpadkov, pri čemer mora biti
izpolnjen pogoj, da je minimalna velikost zabojnika takšna, da lahko
uporabniki, ki uporabljajo skupni zabojnik vanj odložijo vse povzročene
količine mešanih komunalnih odpadkov med enim in drugim praznjenjem
zabojnika oz. pobiranjem teh odpadkov. Minimalna velikost zabojnika je
enaka ali večja kot 10,00 litrov razpoložljivega volumna na osebo na
teden. Velikost in število opreme za posamezni objekt določi izvajalec
na podlagi gornjih meril in frekvence odvoza za ta objekt. |
V primeru, da sta v
objektu gospodinjstvo in pravna oseba, ki opravlja dejavnost, pri kateri
nastajajo mešani komunalni odpadki, lahko uporabljata skupni zabojnik za
zbiranje teh odpadkov, pri čemer mora biti izpolnjen pogoj, da je
minimalna velikost zabojnika takšna, da lahko uporabniki, ki uporabljajo
skupni zabojnik vanj odložijo vse povzročene količine mešanih komunalnih
odpadkov med enim in drugim praznjenjem zabojnika oz. pobiranjem teh
odpadkov. |
Minimalna velikost
zabojnika je 120l razpoložljivega volumna (velja za gospodinjstvo) ter
ustrezni volumen zabojnika za opravljanje dejavnosti, v kolikor je
dejavnost taka, da nastajajo mešani komunalni odpadki. Velikost in
število opreme za posamezni objekt določi izvajalec na podlagi gornjih
meril in frekvence odvoza za ta objekt. |
V primeru skupnega
zabojnika morata biti v zbiranje mešanih komunalnih odpadkov vključena
oba subjekta (gospodinjstvo in pravna oseba). |
(4) Lastništvo opreme
za zbiranje mešanih komunalnih odpadkov |
Lastnik opreme za zbiranje mešanih
komunalnih odpadkov je izvajalec. Uporabnik mora v primeru uničenja ali
odtujitve opreme po lastni krivdi, katere lastnik je izvajalec, pri
izvajalcu prevzeti in plačati ustrezno drugo opremo. |
|
11. člen |
Zbiranje mešane
embalaže |
(1) Predpisani volumni
opreme |
Za zbiranje mešane embalaže uporabniki
lahko uporabljajo tipske vrečke in/ali tipske zabojnike za zbiranje teh
odpadkov, naslednjih volumnov: |
·
vrečke volumna 110 l, |
·
zabojnik volumna 240 l, |
·
zabojnik volumna 660 l,
|
·
zabojnik volumna 770 l,
|
·
zabojnik volumna 1100 l,
|
·
kontejner volumna 5 – 10 m3
in |
·
kontejner volumna 1 – 35 m3. |
(2) Barve in
označevanje opreme |
Vrečke so prozorne. Na
njih je napis izvajalca in vrste odpadka: Mešana embalaža ter druga
navodila za zbiranje teh odpadkov. |
Zabojniki so zelene barve, pokrovi na
zabojniku pa rumene barve. Na zabojniku je nalepka z napisom izvajalca
in vrste odpadka: Mešana embalaža. |
Obstoječi zabojniki, ki jih uporabniki že
uporabljajo in niso usklajeni glede vsebine in barve se lahko
uporabljajo do njihove izrabe. V tem primeru morajo biti zabojniki
obvezno označeni z ustrezno nalepko z napisom izvajalca in vrste
odpadka: Mešana embalaža. |
(3) Merila za
določanje izhodiščnega volumna opreme za zbiranje mešane embalaže |
·
individualna gospodinjstva |
Individualna
gospodinjstva uporabljajo tipske vrečke za zbiranje mešane embalaže. |
Minimalna velikost
opreme mora biti takšna, da lahko uporabniki v tipsko vrečko odložijo
vse povzročene količine mešane embalaže med enim in drugim pobiranjem
teh odpadkov. Minimalna velikost opreme je enaka ali večja kot 20,00
litrov razpoložljivega volumna na osebo na teden. |
V primeru, da je
gospodinjstvo 1 člansko prejme minimalno 13 tipskih vrečk na koledarsko
leto, 2 člansko minimalno 20 tipskih vrečk na koledarsko leto,
gospodinjstva s 3 ali več člani pa minimalno 30 tipskih vrečk na
koledarsko leto, vendar maksimalno 36 tipskih vrečk na koledarsko leto. |
Če v skupnem
individualnem objektu (individualna stavba), biva več oseb, lahko
uporabljajo skupno opremo za zbiranje mešane embalaže, z upoštevanjem
zgoraj navedenega merila. |
·
večstanovanjski objekti |
Večstanovanjski
objekti uporabljajo samo tipske zabojnike. |
Minimalna velikost
zabojnika mora biti takšna, da lahko uporabniki, ki uporabljajo
posamezni zabojnik vanj odložijo vse povzročene količine mešane embalaže
med enim in drugim praznjenjem zabojnikov oz. pobiranjem teh odpadkov.
Minimalna velikost zabojnika je enaka ali večja kot 20,00 litrov
razpoložljivega volumna na osebo na teden. Velikost in število opreme za
posamezni objekt določi izvajalec na podlagi gornjih meril in frekvence
odvoza za ta objekt. |
Za zbiranje mešane
embalaže v večstanovanjskih objektih uporabniki lahko uporabljajo
individualno opremo, če se tako dogovorijo z ostalimi stanovalci in
upravnikom objekta. |
·
objekti za občasno bivanje,
nenaseljeni in opuščeni objekti |
Zbiranje mešane
embalaže v objektih za občasno bivanje (počitniška hiša), nenaseljenih
in opuščenih objektih ni obvezno. |
·
objekti proizvodnih in storitvenih
dejavnosti ter objekti v javni rabi (izvirni povzročitelj iz dejavnosti) |
Objekti proizvodnih in
storitvenih dejavnosti ter objekti v javni rabi uporabljajo samo tipske
zabojnike. |
Lastniki, uporabniki
ali upravljavci objektov proizvodnih in storitvenih dejavnosti ter
objektov v javni rabi, ki izvajajo dejavnosti in storitve pri katerih
nastaja mešana embalaža morajo biti vključeni oz. zagotoviti zbiranje
mešane embalaže z opremo, ki je tolikšne velikosti, da lahko vanjo
odložijo vse povzročene količine mešane embalaže med enim in drugim
praznjenjem zabojnika oz. pobiranjem teh odpadkov. Minimalna velikost
zabojnika za zbiranje mešane embalaže, ne glede na velikost objekta in
vrsto opravljanja dejavnosti, je 240 l. Velikost in število opreme za
posamezni objekt določi izvajalec na podlagi gornjih meril in frekvence
odvoza za ta objekt. |
·
uporaba skupnega zabojnika |
Več gospodinjstev v
individualnem ali večstanovanjskem objektu lahko uporablja skupno opremo
za zbiranje mešane embalaže, pri čemer mora biti izpolnjen pogoj, da je
minimalna velikost opreme takšna, da lahko uporabniki, ki uporabljajo
skupno opremo vanjo odložijo vse povzročene količine mešane embalaže med
enim in drugim praznjenjem zabojnikov oz. pobiranjem teh odpadkov.
Minimalna velikost opreme je enaka ali večja kot 20,00 litrov
razpoložljivega volumna na osebo na teden. Velikost in število opreme za
posamezni objekt določi izvajalec na podlagi gornjih meril in frekvence
odvoza za ta objekt. |
V primeru, da sta v
objektu gospodinjstvo in pravna oseba, ki opravlja dejavnost, pri kateri
nastaja mešana embalaža, lahko uporabljata skupno opremo zabojnik
minimalne velikosti 240 l. Velikost in število opreme za posamezni
objekt določi izvajalec na podlagi gornjih meril in frekvence odvoza za
ta objekt. |
(4) Lastništvo opreme
za zbiranje mešane embalaže |
Lastnik opreme za zbiranje mešane embalaže
je izvajalec. Uporabnik mora v primeru uničenja ali odtujitve opreme po
lastni krivdi, katere lastnik je izvajalec, pri izvajalcu prevzeti in
plačati ustrezno novo opremo. |
|
12. člen |
Zbiranje papirja |
(1) Predpisani volumni
opreme |
Za zbiranje papirja uporabniki lahko
uporabljajo tipske vrečke in/ali tipske zabojnike za zbiranje teh
odpadkov, naslednjih volumnov: |
·
vrečke volumna 50 l, |
·
zabojnik volumna 240
l, |
·
zabojnik volumna 660 l,
|
·
zabojnik volumna 770 l,
|
·
zabojnik volumna 1100 l,
|
·
kontejner volumna 5 – 10 m3
in |
·
kontejner volumna 11 – 35
m3. |
(2) Barve in
označevanje opreme |
Vrečke so prozorne barve. Na njih je napis
rdeče barve izvajalca in vrste odpadka: Papir ter druga navodila za
zbiranje teh odpadkov. |
Zabojniki so zelene barve, pokrovi pa rdeče
barve. Na zabojniku je nalepka z napisom izvajalca in vrste odpadka:
Papir. |
Obstoječi zabojniki, ki jih uporabniki že
uporabljajo in niso usklajeni glede vsebine in barve se lahko
uporabljajo do njihove izrabe. V tem primeru morajo biti zabojniki
obvezno označeni z ustrezno nalepko z napisom izvajalca in vrste
odpadka: Papir. |
(3) Merila za
določanje izhodiščnega volumna zabojnika za zbiranje papirja |
·
individualna gospodinjstva |
Minimalna velikost
opreme mora biti takšna, da lahko uporabniki, ki uporabljajo tipsko
vrečko ali zabojnik vanjo oz. vanj odložijo vse povzročene količine
papirja med enim in drugim praznjenjem zabojnika oz. pobiranjem teh
odpadkov. Minimalna velikost opreme je enaka ali večja kot 10,00 litrov
razpoložljivega volumna na osebo na teden. |
V primeru, da je
gospodinjstvo 1 člansko, lahko takšno gospodinjstvo uporablja tipsko
vrečko za zbiranje papirja, pri čemer mora biti minimalna velikost
tipske vrečke enaka ali večja kot 10,00 litrov razpoložljivega volumna
na osebo na teden. Minimalno število vrečk za gospodinjstvo z 1 članom
je 13 na leto. |
V primeru, da je do
gospodinjstva (ne glede na število članov) onemogočena dostopnost s
specialnim vozilom za prevzemanje in prevoz odpadkov, lahko takšno
gospodinjstvo uporablja tipsko vrečko za zbiranje papirja, pri čemer
mora biti minimalna velikost vrečke enaka ali večja kot 10,00 litrov
razpoložljivega volumna na osebo na teden. Minimalno število vrečk za
gospodinjstvo z 1 članom je 13 na leto, z dvema ali več člani pa 20 na
leto. |
Vsa gospodinjstva z 2
ali več člani, do katerih je omogočen dostop s specialnim vozilom za
prevzemanje in prevoz odpadkov morajo uporabljati tipski zabojnik. |
Če v skupnem
individualnem objektu (individualna stavba), biva več oseb, lahko
uporabljajo skupno opremo za zbiranje papirja, z upoštevanjem zgoraj
navedenega merila. |
·
večstanovanjski objekti |
Gospodinjstva v
večstanovanjskih objektih uporabljajo tipske zabojnike. |
Minimalna velikost
zabojnika mora biti takšna, da lahko uporabniki, ki uporabljajo
posamezni zabojnik vanj odložijo vse povzročene količine papirja med
enim in drugim praznjenjem oz. pobiranjem teh odpadkov. Minimalna
velikost zabojnika je enaka ali večja kot 10,00 litrov razpoložljivega
volumna na osebo na teden. |
Velikost in število
opreme za posamezni objekt določi izvajalec na podlagi gornjih meril in
frekvence odvoza za ta objekt. |
Za zbiranje papirja v
večstanovanjskih objektih uporabniki lahko uporabljajo individualno
opremo, če se tako dogovorijo z ostalimi stanovalci in upravnikom
objekta. |
·
objekti za občasno bivanje,
nenaseljeni objekti, opuščeni objekti |
Zbiranje papirja v
objektih za občasno bivanje (počitniška hiša), v nenaseljenih in
opuščenih objektih ni obvezno. |
·
objekti proizvodnih in storitvenih
dejavnosti ter objekti v javni rabi (izvirni povzročitelj iz dejavnosti) |
Objekti proizvodnih in
storitvenih dejavnosti ter objekti v javni rabi uporabljajo samo tipske
zabojnike. |
Lastniki, uporabniki
ali upravljavci objektov proizvodnih in storitvenih dejavnosti ter
objektov v javni rabi, ki izvajajo dejavnosti in storitve pri katerih
nastaja papir morajo biti vključeni oz. zagotoviti zbiranje papirja z
opremo, ki je tolikšne velikosti, da lahko vanjo odložijo vse povzročene
količine papirja med enim in drugim praznjenjem oz. pobiranjem teh
odpadkov. Minimalna velikost zabojnika za zbiranje papirja, ne glede na
velikost objekta in vrsto opravljanja dejavnosti, je 240 l. Velikost in
število opreme za posamezni objekt določi izvajalec na podlagi gornjih
meril in frekvence odvoza za ta objekt. |
·
uporaba skupnega zabojnika |
Več gospodinjstev v
individualnem ali večstanovanjskem objektu lahko uporablja skupni
zabojnik za zbiranje papirja, pri čemer mora biti izpolnjen pogoj, da je
minimalna velikost zabojnika takšna, da lahko uporabniki, ki uporabljajo
skupni zabojnik vanj odložijo vse povzročene količine papirja med enim
in drugim praznjenjem oz. pobiranjem teh odpadkov. Minimalna velikost
zabojnika je enaka ali večja kot 10,00 litrov razpoložljivega volumna na
osebo na teden. Velikost in število opreme za posamezni objekt določi
izvajalec na podlagi gornjih meril in frekvence odvoza za ta objekt. |
V primeru, da je v
objektu gospodinjstvo in pravna oseba, ki opravlja dejavnost pri kateri
nastaja papir,lahko uporabljate skupno opremo in sicer zabojnik
minimalne velikosti 240l. Velikost in število opreme za posamezni objekt
določi izvajalec na podlagi gornjih meril in frekvence odvoza za ta
objekt. |
(4) Lastništvo opreme
za zbiranje papirja |
Lastnik opreme za zbiranje mešane embalaže
je izvajalec javne službe. Uporabnik mora v primeru uničenja ali
odtujitve opreme po lastni krivdi, katere lastnik je izvajalec, pri
izvajalcu prevzeti in plačati ustrezno novo opremo. |
|
13. člen |
Zbiranje bioloških
odpadkov |
(1) Predpisani volumni
opreme |
Za zbiranje bioloških
odpadkov uporabniki lahko uporabljajo tipske zabojnike za zbiranje
bioloških odpadkov, naslednjih volumnov: |
·
zabojnik volumna 240 l,
|
·
zabojnik volumna 660 l,
|
·
zabojnik volumna 770 l,
|
·
zabojnik volumna 1100 l,
|
·
kontejner volumna 5 – 10 m3
in |
·
kontejner volumna 11 – 35
m3. |
(2) Barve in
označevanje opreme |
Zabojniki in pokrovi so rjave barve. Na
zabojniku je nalepka z napisom izvajalca in vrste odpadka: Biološki
odpadki. |
Obstoječi zabojniki, ki jih uporabniki že
uporabljajo in niso usklajeni glede vsebine in barve se lahko
uporabljajo do njihove izrabe. V tem primeru morajo biti zabojniki
obvezno označeni z ustrezno nalepko z napisom izvajalca in vrste
odpadka: Biološki odpadki. |
(3) Merila za
določanje izhodiščnega volumna opreme za zbiranje bioloških odpadkov |
·
individualna gospodinjstva |
Minimalna velikost
zabojnika mora biti takšna, da lahko uporabniki vanj odložijo vse
povzročene količine bioloških odpadkov med enim in drugim praznjenjem
zabojnika oz. pobiranjem teh odpadkov. Minimalna velikost zabojnika je
enaka ali večja kot 10,00 litrov razpoložljivega volumna na osebo na
teden. |
Če v skupnem
individualnem objektu (individualna stavba), biva več oseb, lahko
uporabljajo skupno opremo za zbiranje bioloških odpadkov, z upoštevanjem
zgoraj navedenega merila. |
·
večstanovanjski objekti |
Minimalna velikost
zabojnika mora biti takšna, da lahko uporabniki, ki uporabljajo
posamezni zabojnik vanj odložijo vse povzročene količine bioloških
odpadkov med enim in drugim praznjenjem zabojnika oz. pobiranjem teh
odpadkov. Minimalna velikost zabojnika je enaka ali večja kot 10,00
litrov razpoložljivega volumna na osebo na teden. Velikost in število
opreme za posamezni objekt določi izvajalec na podlagi gornjih meril in
frekvence odvoza za ta objekt. |
Za zbiranje bioloških
odpadkov v večstanovanjskih objektih uporabniki lahko uporabljajo
individualno opremo, če se tako dogovorijo z ostalimi stanovalci in
upravnikom objekta. |
·
objekti za občasno bivanje,
nenaseljeni in opuščeni objekti |
Zbiranje bioloških
odpadkov v objektih za občasno bivanje (počitniška hiša), v nenaseljenih
in opuščenih objektih ni obvezno. |
·
objekti proizvodnih in storitvenih
dejavnosti ter objekti v javni rabi (izvirni povzročitelj iz dejavnosti) |
Lastniki, uporabniki
ali upravljavci objektov proizvodnih in storitvenih dejavnosti ter
objektov v javni rabi, ki izvajajo dejavnosti in storitve pri katerih
nastajajo biološki odpadki morajo biti vključeni oz. zagotoviti zbiranje
bioloških odpadkov z opremo, ki je tolikšne velikosti, da lahko vanjo
odložijo vse povzročene količine bioloških odpadkov med enim in drugim
praznjenjem zabojnika oz. pobiranjem teh odpadkov. Minimalna velikost
zabojnika za zbiranje bioloških odpadkov, ne glede na velikost objekta
in vrsto opravljanja dejavnosti, je 120 l. Velikost in število opreme za
posamezni objekt določi izvajalec na podlagi gornjih meril in frekvence
odvoza za ta objekt. |
·
uporaba skupnega zabojnika |
Več gospodinjstev v
individualnem ali večstanovanjskem objektu lahko uporablja skupni
zabojnik za zbiranje bioloških odpadkov, pri čemer mora biti izpolnjen
pogoj, da je minimalna velikost zabojnika takšna, da lahko uporabniki,
ki uporabljajo skupni zabojnik vanj odložijo vse povzročene količine
bioloških odpadkov med enim in drugim praznjenjem zabojnika oz.
pobiranjem teh odpadkov. Minimalna velikost zabojnika je enaka ali večja
kot 10,00 litrov razpoložljivega volumna na osebo na teden. Velikost in
število opreme za posamezni objekt določi izvajalec na podlagi gornjih
meril in frekvence odvoza za ta objekt. |
V primeru, da sta v
objektu gospodinjstvo in opravljanje dejavnosti, lahko uporabljata
skupni zabojnik za zbiranje bioloških odpadkov, pri čemer mora biti
izpolnjen pogoj, da je minimalna velikost zabojnika takšna, da lahko
uporabniki, ki uporabljajo skupni zabojnik vanj odložijo vse povzročene
količine bioloških odpadkov med enim in drugim praznjenjem. Minimalna
velikost zabojnika je enaka ali večja kot 10,00 litrov razpoložljivega
volumna na osebo na teden (velja za gospodinjstvo) ter ustrezni volumen
zabojnika za opravljanje dejavnosti, v kolikor je dejavnost taka, da
nastajajo biološki odpadki. Dokončno velikost in število opreme za
posamezni objekt določi izvajalec na podlagi gornjih meril in frekvence
odvoza ta objekt. |
V primeru skupnega
zabojnika morata biti v zbiranje bioloških odpadkov prijavljena oba
subjekta (gospodinjstvo in pravna oseba). |
V primeru, da je v
objektu gospodinjstvo in pravna oseba, ki opravlja dejavnost pri kateri
nastajajo biološki odpadki, mora pravna oseba uporabljati opremo za
zbiranje bioloških odpadkov, gospodinjstvo pa lahko te odpadke lastno
kompostira. |
(4) Lastništvo opreme
za zbiranje bioloških odpadkov |
Lastnik opreme za
zbiranje bioloških odpadkov je izvajalec javne službe. Uporabnik mora v
primeru uničenja ali odtujitve opreme po lastni krivdi, katere lastnik
je izvajalec, pri izvajalcu prevzeti in plačati ustrezno drugo opremo. |
|
14. člen |
Zbiranje steklene
embalaže |
(1) Predpisani volumni
opreme |
Za zbiranje steklene
embalaže uporabniki lahko uporabljajo tipske zabojnike za zbiranje teh
odpadkov, naslednjih volumnov: |
·
zabojnik volumna
120 l, |
·
zabojnik volumna 240 l, |
·
zabojnik volumna 660 l,
|
·
zabojnik volumna 770 l,
|
·
zabojnik volumna 1100 l,
|
·
kontejner volumna 5 – 10 m3. |
(2) Barve in
označevanje opreme |
Zabojniki so zelene
barve, pokrovi na zabojniku pa bele barve. Na zabojniku je nalepka z
napisom izvajalca in vrste odpadka: Steklo. |
(3) Merila za
določanje izhodiščnega volumna opreme za zbiranje steklene embalaže |
·
individualna gospodinjstva |
Individualna
gospodinjstva uporabljajo tipske zabojnike za zbiranje steklene
embalaže. |
Minimalna velikost
opreme mora biti takšna, da lahko uporabniki v tipski zabojnik odložijo
vse povzročene količine steklene embalaže med enim in drugim pobiranjem
teh odpadkov. Minimalna velikost opreme je enaka ali večja kot 3,00
litrov razpoložljivega volumna na osebo na teden. |
Če v skupnem
individualnem objektu (individualna stavba), biva več oseb, lahko
uporabljajo skupno opremo za zbiranje mešane embalaže, z upoštevanjem
zgoraj navedenega merila. |
·
večstanovanjski objekti |
Večstanovanjski
objekti uporabljajo samo tipske zabojnike. |
Minimalna velikost
zabojnika mora biti takšna, da lahko uporabniki, ki uporabljajo
posamezni zabojnik vanj odložijo vse povzročene količine steklene
embalaže med enim in drugim praznjenjem zabojnikov oz. pobiranjem teh
odpadkov. Minimalna velikost zabojnika je enaka ali večja kot 3,00
litrov razpoložljivega volumna na osebo na teden. Velikost in število
opreme za posamezni objekt določi izvajalec na podlagi gornjih meril in
frekvence odvoza za ta objekt. |
Za zbiranje steklene
embalaže v večstanovanjskih objektih uporabniki lahko uporabljajo
individualno opremo, če se tako dogovorijo z ostalimi stanovalci in
upravnikom objekta. |
·
objekti za občasno bivanje,
nenaseljeni in opuščeni objekti |
Zbiranje steklene
embalaže v objektih za občasno bivanje (počitniška hiša), nenaseljenih
in opuščenih objektih ni obvezno. |
·
objekti proizvodnih in storitvenih
dejavnosti ter objekti v javni rabi (izvirni povzročitelj iz dejavnosti) |
Objekti proizvodnih in
storitvenih dejavnosti ter objekti v javni rabi uporabljajo samo tipske
zabojnike. |
Lastniki, uporabniki
ali upravljavci objektov proizvodnih in storitvenih dejavnosti ter
objektov v javni rabi, ki izvajajo dejavnosti in storitve pri katerih
nastaja steklena embalaža morajo biti vključeni oz. zagotoviti zbiranje
steklene embalaže z opremo, ki je tolikšne velikosti, da lahko vanjo
odložijo vse povzročene količine steklene embalaže med enim in drugim
praznjenjem zabojnika oz. pobiranjem teh odpadkov. Minimalna velikost
zabojnika za zbiranje steklene embalaže, ne glede na velikost objekta in
vrsto opravljanja dejavnosti, je 120 l. Velikost in število opreme za
posamezni objekt določi izvajalec na podlagi gornjih meril in frekvence
odvoza za ta objekt. |
·
uporaba skupnega zabojnika |
Več gospodinjstev v
individualnem ali večstanovanjskem objektu lahko uporablja skupno opremo
za zbiranje steklene embalaže, pri čemer mora biti izpolnjen pogoj, da
je minimalna velikost opreme takšna, da lahko uporabniki, ki uporabljajo
skupno opremo vanjo odložijo vse povzročene količine steklene embalaže
med enim in drugim praznjenjem zabojnikov oz. pobiranjem teh odpadkov.
Minimalna velikost opreme je enaka ali večja kot 3,00 litrov
razpoložljivega volumna na osebo na teden. Velikost in število opreme za
posamezni objekt določi izvajalec na podlagi gornjih meril in frekvence
odvoza za ta objekt. |
V primeru, da sta v
objektu gospodinjstvo in pravna oseba, ki opravlja dejavnost, pri kateri
nastaja steklena embalaža, lahko uporabljata skupno opremo in sicer
zabojnik minimalne velikosti 120l. Velikost in število opreme za
posamezni objekt določi izvajalec na podlagi gornjih meril in frekvence
odvoza za ta objekt. |
(4) Lastništvo opreme
za zbiranje steklene embalaže |
Lastnik opreme za
zbiranje steklene embalaže je izvajalec. Uporabnik mora v primeru
uničenja ali odtujitve opreme po lastni krivdi, katere lastnik je
izvajalec, pri izvajalcu prevzeti in plačati ustrezno novo opremo. |
|
VII. Minimalni standardi za določitev
prevzemnih mest in zbiralnic, vključno s skupnimi prevzemnimi mesti na
nedostopnih krajih |
|
15. člen |
(1)Prevzemno mesto
mora biti izvajalcu prosto in neovirano dostopno v vseh letnih časih.
Lokacija prevzemnega mesta je lahko oddaljena največ 5 metrov od
transportne poti in mora biti s transportne poti vidna. |
(2) Ob določanju
lokacij prevzemnih mest je treba upoštevati funkcionalne, estetske,
higiensko-tehnične in požarno-varstvene predpise. Prevzemna mesta
oziroma oprema na njih ne sme ovirati ali ogrožati prometa na javnih
površinah. |
(3) Prevzemno mesto za
individualna gospodinjstva določi izvajalec. |
(4) Za uporabnike na
območjih, ki so trajno ali začasno nedostopna za specialna vozila za
prevzemanje in prevoz odpadkov, izvajalec v dogovoru z uporabniki določi
skupna prevzemna mesta, ki so dostopna za specialna vozila za
prevzemanja in prevoz odpadkov, vključno z obračališčem. |
(5) Za uporabnike v
večstanovanjskih stavbah skupno prevzemno mesto določijo predstavniki
Občine, upravnik večstanovanjske stavbe ter izvajalec. |
(6) Skupna prevzemna
mesta uporabniki uporabljajo za zbiranje odpadkov, ki so določeni, da se
zbirajo na prevzemnih mestih in v zbiralnici ločenih frakcij.
|
(7) Če so skupna
prevzemna mesta začasnega značaja, se opustijo in sanirajo takoj, ko
prenehajo razlogi, zaradi katerih so bila določena. Tak način
prepuščanja odpadkov ne vpliva na obračun storitve. |
(8) Če je zaradi del
na transportni poti k prevzemnim mestom začasno oviran dostop za
specialna vozila za prevzemanje in prevoz odpadkov, mora povzročitelj
začasne zapore v soglasju z izvajalcem, na svoje stroške zagotoviti
postavitev opreme za zbiranje odpadkov uporabnikov na primernem začasnem
prevzemnem mestu. Po praznjenju je povzročitelj zapore dolžan zabojnike
dostaviti uporabnikom nazaj na njihova zbirna mesta. |
(9) Transportne poti
lahko potekajo tudi po zasebnih zemljiščih. Izvajalec pobira komunalne
odpadke po zasebnih zemljiščih, na podlagi soglasja lastnika zemljišče. |
(10) V primerih višje
sile ali drugih izrednih okoliščinah lahko izvajalec uporabnike s
predhodnim obvestilom, ki ga objavi na krajevno običajen način pozove,
da zabojnike in/ali tipske vrečke postavijo na prevzemno mesto na novo
določene termine odvoza odpadkov. |
(11) Uporabniki
so dolžni po odložitvi ločeno zbranih odpadkov v zabojnike ali tipske
vrečke, ne glede na to, ali so na zbirnem ali prevzemnem mestu,
poskrbeti, da so pokrovi zabojnikov zaprti, tipske vrečke pa zavezane s
trakom. |
(12) Izvajalec
je dolžan izprazniti zabojnike za odpadke oziroma naložiti in odpeljati
tipske vrečke tako, da ne ovira prometa več, kot je nujno potrebno za
opravljanje dejavnosti, da ne onesnaži prevzemnega mesta in mesta
praznjenja ter ne poškoduje zabojnikov kot tudi ne okolice, kjer se
opravlja delo. V primeru, da izvajalec onesnaži prevzemno mesto ali
mesto praznjenja, ga je dolžan očistiti. |
(13) V primeru,
da pride do poškodbe zabojnika po krivdi povzročitelja, mora
povzročitelj popraviti poškodbe oz. zagotoviti drug zabojnik na stroške
povzročitelja, ki je skladen za zbiranje posameznih vrst odpadkov po
tem Pravilniku. |
(14) Če pride
pri prevzemanju odpadkov do ugotovljene poškodbe zabojnika za zbiranje
odpadkov, mora izvajalec na svoje stroške popraviti poškodbe oz.
zagotoviti drugi zabojnik, ki je skladen za zbiranje posameznih vrst
odpadkov po tem Pravilniku. |
(15) Če pride
pri prevzemanju odpadkov do onesnaženja prevzemnega mesta oziroma mesta
praznjenja embalaže in nalaganja odpadkov ali njihove okolice, mora
izvajalec na svoje stroške zagotoviti odstranitev teh odpadkov ter
očistiti onesnažene površine. |
(16)
Načrtovalci in projektanti morajo pri oblikovanju novih stanovanjskih in
poslovnih objektov, sosesk in naselij ter pri prenovi zgradb in delov
naselij, poleg splošnih normativov in standardov, upoštevati tudi
določbe Odloka in tega Pravilnika ter obstoječo tehnologijo zbiranja in
odvažanja odpadkov, vključno z opremo izvajalca. |
|
16. člen |
(1) Zbiralnice
ločenih frakcij |
Zbiralnic ločenih
frakcij ni, saj se vsi odpadki ločenih frakcij in podobni odpadki
odpeljejo neposredno od povzročiteljev odpadkov. |
(2) Zbiranje
posameznih vrst komunalnih odpadkov v zbiralnicah ni predvideno. |
|
VIII. Podrobnejši pogoji prepuščanja
komunalnih odpadkov v zbirnih centrih |
|
17. člen |
(1) V zbirnem centru
lahko odpadke prepuščajo ali oddajajo vsi povzročitelji odpadkov, ki so
vključeni v zbiranje določenih vrst komunalnih odpadkov (izvirni
povzročitelji iz gospodinjstev in izvirni povzročitelji iz dejavnosti),
na območju občine. |
(2) Zbirni center
upravlja in vzdržuje izvajalec. |
(3) V zbirnem centru
mora odpadke prevzemati oseba izvajalca, usposobljena za ločeno
zbiranje. |
(4) Vsaka oseba, ki v
zbirni center dostavi odpadke, se mora identificirati s potrdilom o
plačilu zadnjega računa izvajalca ter osebnim dokumentom z lastno
fotografijo. V kolikor oseba zavrne identifikacijo, izvajalec ni dolžan
sprejeti dostavljenih odpadkov. |
(5) Zbirni center mora
biti urejen in vzdrževan tako, da uporabniki nedvoumno ugotovijo, v
kateri zabojnik oz. kontejner lahko razvrstijo posamezno vrsto odpadka,
ob prisotnosti osebe izvajalca. |
(7) Uporabnik je
dolžan po navodilih izvajalca pripeljane odpadke razvrstiti v ustrezne
zabojnike in/ali kontejnerje. |
(6) Izvajalec mora
zagotavljati reden odvoz in oddajo zbranih odpadkov, skladno s predpisi. |
(8) V zbirnem centru
se zbirajo predvsem naslednje vrste odpadkov: |
·
papir in karton ter papirna in
kartonska embalaža, |
·
plastika in plastična embalaža, |
·
kovine in kovinska embalaža, |
·
steklo in embalaža iz tekstila, |
·
mešana embalaža, |
·
sestavljena embalaža, |
·
les, vključno z odpadno embalažo iz
lesa, |
·
embalaža, ki vsebuje ostanke
nevarnih snovi ali je onesnažena z nevarnimi snovmi, |
·
izrabljene gume, |
·
biorazgradljivi kuhinjski odpadki in
zeleni vrtni odpad, |
·
oblačila in tekstil, |
·
topila, |
·
kisline, |
·
alkalije, |
·
fotokemikalije, |
·
pesticide, |
·
fluorescentne cevi in drugi odpadki,
ki vsebujejo živo srebro, |
·
zavržena oprema, ki vsebuje
klorofluoroogljike, |
·
jedilno olje in maščobe, |
·
barve, tiskarske barve, črnila,
lepila, kite in smole, ki ne vsebujejo nevarne snovi, |
·
čistila, detergenti, ki ne vsebujejo
nevarnih snovi, |
·
zdravila, |
·
baterije in akumulatorji, |
·
odpadna električna in elektronska
oprema, |
·
kosovni odpadki, |
·
mešani gradbeni odpadki, |
·
odpadki iz azbesta in bitumna, |
·
mešani komunalni odpadki, |
·
živila s pretečenim rokom uporabe, |
·
gradbeni material do količine 200 kg
na leto/ povzročitelja. |
(9) Prepuščanje in/ali
oddajanje odpadkov v zbirnem centru je za izvirne povzročitelje iz
gospodinjstev brezplačno, za določene vrste pa plačljivo (seznam je
priloga tega Pravilnika). |
(10)
Prepuščanje in/ali oddajanje odpadkov v zbirnem centru je za izvirne
povzročitelje iz dejavnosti za vse vrste odpadkov plačljivo. |
|
IX. Podrobnejša vsebina katastra zbirnih
in prevzemnih mest, zbiralnic in zbirnih centrov |
|
18. člen |
(1) Izvajalec vodi
register in kataster podatkov, ki obsegata: |
·
register prevzemnih mest za izvirne
povzročitelje iz gospodinjstva, |
·
register prevzemnih mest za izvirne
povzročitelje iz dejavnosti in |
·
register in kataster zbirnih
centrov. |
(2) Podatki, ki se
vodijo, se dopolnjujejo redno, najmanj pa enkrat letno. |
(3) Register
prevzemnih mest vsebuje naslednje podatke: |
Izvirni povzročitelj
iz gospodinjstva: |
·
ime in priimek ter naslov nosilca
gospodinjstva (naslovnik), |
·
ime in priimek ter naslov plačnika
storitev (plačnik), |
·
število uporabnikov, ki gravitirajo
na zbirno mesto (število članov gospodinjstva), |
·
vrsta odpadka, ki se zbira ter tip,
volumen in število opreme za zbiranje posameznih |
·
vrst odpadkov, |
·
podatki o lastništvu opreme za
zbiranje posameznih vrst odpadkov. |
Izvirni povzročitelj
iz dejavnosti: |
·
naziv in naslov povzročitelja
(naslovnik), |
·
naziv in naslov plačnika storitev
(plačnik), |
·
vrsta odpadka, ki se zbira ter tip,
volumen in število opreme za zbiranje posameznih |
·
vrst odpadkov, |
·
podatki o lastništvu opreme za
zbiranje posameznih vrst odpadkov. |
(4) Register in
kataster zbirnih centrov vsebujeta naslednje podatke: |
·
lokacije zbirnih centrov (Gauss -
Krügerjeve koordinate), |
·
vrsta odpadka, ki se zbira ter tip,
volumen in število opreme za zbiranje posameznih |
·
vrst odpadkov in |
·
podatki o lastništvu opreme za
zbiranje posameznih vrst odpadkov. |
|
X. Drugi pogoji glede minimalnih
oskrbovalnih standardov, ki so potrebni za ravnanje z odpadki, skladno s
predpisi in nemoteno opravljanje javne službe |
|
Ravnanje s kosovnimi
odpadki |
|
19. člen |
(1) Prevzemanje in
odvoz kosovnih odpadkov iz gospodinjstev se izvaja po sistemu »od vrat
do vrat«, 1 – krat letno. |
(2) Prevzemna mesta
kosovnih odpadkov so ista, kot so prevzemna mesta za prevzemanje mešanih
komunalnih odpadkov (velja za individualna gospodinjstva). |
(3) Gospodinjstva v
večstanovanjskih stavbah zbirajo kosovne odpadke v nastavljenih
kontejnerjih ali na prevzemnih mestih ostalih odpadkov. |
(4) Povzročitelji
morajo kosovne odpadke odložiti na prevzemno mesto ali jih odložiti v
kontejner, na dan njihovega prevzemanja, do 6.00 ure zjutraj. |
(5) O načinu in
terminih zbiranja mora izvajalec uporabnike z obvestilom, ki ga objavi
na krajevno običajen način, obvestiti najmanj 14 dni pred zbiranjem. |
(6) V primeru, da so
na prevzemnem mestu odpadki, ki niso kosovni odpadki, jih izvajalec ni
dolžan prevzeti. Če izvajalec ne prevzame odpadkov, ki niso kosovni
odpadki, jih mora povzročitelj odstraniti s prevzemnega mesta v 24 urah,
po določenem terminu za zbiranje kosovnih odpadkov. |
(7) Povzročitelji
lahko kosovne odpadke tudi sami pripeljejo in prepustijo v zbirnem
centru. |
|
Ravnanje z nevarnimi
odpadki |
|
20. člen |
(1) Izvajalec najmanj
enkrat letno s posebno prilagojeno in opremljeno premično zbiralnico,
organizira akcijo zbiranja nevarnih odpadkov iz gospodinjstev. |
(2) O terminu, načinu
in lokacijah zbiranja nevarnih odpadkov mora izvajalec uporabnike z
obvestilom, ki ga objavi na krajevno običajen način, obvestiti najmanj
14 dni pred zbiranjem. |
(3) Uporabniki iz
gospodinjstev lahko nevarne odpadke v manjših količinah oddajo tudi v
zbirnem centru. |
(4) Prevzemanje
nevarnih frakcij s premično zbiralnico se organizira na prevzemnih
mestih, ki so skupna za več gospodinjstev. |
|
Ravnanje z odpadki z
javnih prireditev |
|
21. člen |
(1) Organizatorji
javnih prireditev na katerih potekajo dejavnosti organizatorja ali
udeležencev, pri katerih nastajajo odpadki, morajo najmanj 7 dni pred
prireditvijo o tem obvestiti izvajalca. |
(2) Velikost in
število ustrezno označenih zabojnikov ali tipskih vrečk določi in
zagotovi izvajalec izkustveno, glede na vrsto prireditve in na
pričakovano število udeležencev. |
(3) Za prireditve s
strežbo hrane in pijače je organizator dolžan poskrbeti za ustrezno
ravnanje z biološko razgradljivimi odpadki iz dejavnosti gostinstva,
skladno s predpisi, ki urejajo to vrsto odpadkov. |
(4) Organizator
prireditve mora po koncu prireditve vse zbrane odpadke predati
izvajalcu. |
(5) Stroške najema
zabojnikov in prevzema odpadkov nosi organizator prireditve. |
|
Ravnanje z odpadki z
očiščevalnih akcij |
|
22. člen |
Organizatorji
očiščevalnih akcij morajo najmanj 14 dni pred načrtovano akcijo z
izvajalcem dogovoriti potek akcije, predvidno število opreme za
zbiranje posameznih vrst odpadkov, lokacije namestitve kontejnerjev ter
čas odvoza kontejnerjev. |
|
Izdajanje projektnih
pogojev in soglasij |
|
23. člen |
(1) Izvajalec ima na
zahtevo vlagatelja, skladno z zakonodajo, ki ureja graditev objektov in
urejanje prostora, javno pooblastilo za predpisovanje projektnih pogojev
ter soglasij. |
(2) Obvezna vsebina
projektnih pogojev obsega: |
·
podatke o vlagatelju, |
·
podatke o investitorju, |
·
podatke o vrsti in namenu objekta
ter zemljišča, |
·
podatke o projektantu in projektu in |
·
predpis pogojev glede na vrsto
odpadkov, zbirnem mestu, prevzemnem mestu in dostopni poti. |
(3) Obvezna vsebina
soglasja obsega: |
·
podatke o vlagatelju, |
·
podatke o investitorju, |
·
podatke o vrsti in namenu objekta
ter zemljišča in |
·
soglasje k projektnim rešitvam z
navedbo projektne dokumentacije, vključno z |
·
datumom izdelave. |
|
Pranje zabojnikov |
|
24. člen |
(1) Izvajalec izvaja
pranje zabojnikov za zbiranje bioloških odpadkov v okviru storitev javne
službe zbiranja bioloških odpadkov. |
(2) Pranje se izvaja
2-krat letno in sicer prvič v prvi polovici in drugič v drugi polovici
koledarskega leta. |
(3) Izvajalec izvaja
pranje zabojnikov z opremo, ki omogoča pranje zabojnika na mestu
prevzemanja odpadkov ter pri tem ne vpliva na bivalno okolje. Odplake,
ki nastanejo pri čistilnem procesu, mora zajeti in z njimi ravnati v
skladu z veljavno zakonodajo. |
(4) O terminu pranja
zabojnikov za zbiranje biološko razgradljivih odpadkov bodo
povzročitelji obveščeni vsaj 14 dni pred njihovim pranjem. |
|
Dobava novih in
zamenjava dotrajanih oz. poškodovanih zabojnikov |
|
25. člen |
(1) Vsak nov uporabnik
storitev ravnanja z odpadki prejme opremo za zbiranje odpadkov na
prevzemnih mestih. Opremo dostavi izvajalec, brez plačila. Vrednost
opreme za zbiranje odpadkov je vključena v ceno izvajanja javne službe.
Amortizacijska doba posod je 10 let. |
(2) Zamenjavo
dotrajanih ali poškodovanih zabojnikov pred potekom amortizacijske dobe
opravlja izvajalec, po ceniku. |
(3) Povzročitelji
odpadkov lahko na svoje stroške tipske zabojnike za zbiranje posameznih
vrst komunalnih odpadkov menjavajo, pri čemer izvajalec obračun storitev
javne službe upošteva v naslednjem mesecu. Prevzem zabojnikov se izvaja
na naslovu Saubemacher Slovenija d.o.o., PE Lenart, Sp. Porčič 4a, 2230
Lenart. |
|
Dobava tipskih vrečk
za zbiranje posameznih vrst odpadkov |
|
26. člen |
(1) V tipskih vrečkah
izvajalca se zagotavlja zbiranje mešanih komunalnih odpadkov, mešane
embalaže ter papirja. Pogoje za zbiranje določata Odlok in ta Pravilnik. |
(2) Zbiranje mešanih
komunalnih odpadkov, mešane embalaže in/ali papirja v tipskih vrečkah je
lahko redno (kot embalaža za zbiranje teh odpadkov) in izredno (ob
povečanih količinah teh odpadkov). |
(3) V primeru rednega
zbiranja mešanih komunalnih odpadkov, mešane embalaže in/ali papirja
dostavo vrečk zagotavlja izvajalec, enkrat letno, na podlagi seznama
strank (povzročiteljev odpadkov), ki te odpadke zbirajo v tipskih
vrečkah. Dostava vrečk se zagotavlja brez predhodne najave povzročitelja
odpadkov in ni posebej plačljiva. |
(4) V primeru
izrednega zbiranja mešanih komunalnih odpadkov, mešane embalaže in/ali
papirja, si povzročitelji lahko zagotovijo tipske vrečke, tako, da:
|
1) jih sami dvignejo
na sedežu poslovne enote v Lenartu, Sp. Porčič 4 a, |
2) dostavo naročijo
po telefonu: 02/620 23 00, ali sporočijo po e – pošti :.
pisarna@saubermacher.si. |
Dodatne tipske vrečke
za zbiranje mešanih komunalnih odpadkov, mešane embalaže in/ali papirja
so plačljive (v ceno je vključen nabavni strošek vrečke, strošek dostave
ter odstranjevanje odpadkov). |
|
Reklamacije |
|
27. člen |
(1) Uporabnik se lahko
pritoži na izvajanje storitve in sicer na pravilnost in/ali pravočasnost
opravljene storitve. Reklamacijo lahko poda po telefonu, osebno pri
pristojni osebi na sedežu ali poslovni enoti izvajalca in pisno po
klasični ali elektronski pošti. |
(2) O vsaki pritožbi
pristojna oseba napiše uradni zaznamek, v katerem zapiše predmet
pritožbe ter dogovorjeno rešitev, oziroma ali sta z uporabnikom
razrešila predmet pritožbe. Uradni zaznamek oziroma povratna informacija
o rešitvi pritožbe se posreduje uporabniku na njegovo izrecno zahtevo.
|
(3) V primeru, če
uporabnik ocenjuje, da njegova pritožba ni bila ustrezno rešena, naslovi
pisno pritožbo z natančnimi podatki o predmetu pritožbe na sedež
izvajalca. Izvajalec pisno odloči o reklamaciji v roku 15 dni od datuma
prejema reklamacije. |
(4) V primeru, če se
pritožba uporabnika nanaša na določitev prevzemnega mesta, skladno z
Odlokom in določili tega Pravilnika, izvajalec posreduje pritožbo
uporabnika in svoj predlog rešitve z utemeljitvijo v odločanje in
dokončno določitev prevzemnega mesta pristojnemu organu občinske uprave. |
(5) Uporabnik lahko
poda pisni ugovor na izdani račun (reklamacija računa) v 8 dneh od dneva
prejema računa. Vloženi ugovor ne vpliva na zapadlost računa. V primeru,
če se ugovor nanaša na obračun storitev in izvajalec v postopku
reševanja ugovora ugotovi, da je le-ta utemeljen, izstavi uporabniku
dobropis v znesku, ki predstavlja vrednost utemeljenega ugovora. V
primeru, če se ugovor nanaša na podatke, ki so podlaga za obračun
storitev obdelave mešanih komunalnih odpadkov ali odlaganja ostankov
predelave ali odstranjevanje komunalnih odpadkov, izvajalec odstopi
reševanje ugovora izvajalcu storitev obdelave mešanih komunalnih
odpadkov ali izvajalcu storitev odlaganja ostankov predelave ali
odstranjevanja komunalnih odpadkov. |
|
Vizualna kontrola |
|
28. člen |
(1) Vizualno kontrolo,
z namenom ugotavljanja sestave odpadkov, izvaja izvajalec na prevzemnih
mestih in v zbirnem centru. |
(2) Izvajalec vizualno
kontrolo izvaja na podlagi dogovora z občino. |
(3) Z rezultati
vizualne kontrole seznani občino ter se dogovori o nadaljnjih
aktivnostih. |
|
Letni program ravnanja
z ločeno zbranimi frakcijami |
|
29. člen |
(1) Ravnanje s
komunalnimi odpadki izvaja izvajalec na podlagi letnega programa, ki
vsebuje naslednje podatke: |
·
območje izvajanja javne službe, |
·
vrste odpadkov, za katere se
zagotavlja njihovo zbiranje in prevzemanje, |
·
namenska embalaža za zbiranje
posameznih vrst odpadkov, |
·
frekvence in čas prevzemanja
posameznih vrst odpadkov, |
·
lokacija zbirnega centra, |
·
prevzemanje kosovnih odpadkov, |
·
prevzemanje nevarnih frakcij,, |
·
drugi pogoji za prevzemanje
posameznih vrst odpadkov, |
·
vzdrževanje in čiščenje zabojnikov
ter ukrepi za preprečevanje onesnaževanja okolja, |
·
način dobave in zamenjave dotrajanih
oziroma poškodovanih zabojnikov za zbiranje posameznih vrst odpadkov, |
·
način dobave vrečk za zbiranje
posameznih vrst odpadkov, |
·
ravnanje s prevzetimi odpadki, |
·
ukrepi za doseganje okoljskih ciljev
ločenega zbiranja, |
·
stroški in virih financiranja
investicijskih stroškov za izvedbo letnega programa, |
·
druge storitve, potrebnih za
nemoteno izvajanje javne službe in |
·
drugi podatki v skladu s predpisi. |
(2) Letni program
izdela izvajalec skladno z določbami Odloka in tega Pravilnika, do 15.
oktobra tekočega leta. Potrjen letni program izvajalec objavi na svoji
spletni strani. |
|
XI. Prehodne in končne določbe |
|
30. člen |
Izvajalec mora
zagotoviti izvajanje določb tega Pravilnika najkasneje do 1.1.2018,
razen izvedbe individualnega zbiranja steklene embalaže po
gospodinjstvih, kjer je rok 1. 7. 2018. Do takrat izvaja zbiranje
steklene embalaže na obstoječih zbirnih mestih. |
|
31. člen |
Tehnični pravilnik se
objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin in začne veljati petnajsti dan
po objavi. |
|
Številka: 35403-1/2015 |
Datum: 14.12.2017 |
|
|
Občina Sveta
Trojica v Slovenskih goricah |
|
Darko Fras, župan |
Priloga k Tehničnemu pravilniku o ravnanju s komunalnimi odpadki v
Občini Sveta Trojica v Slovenskih goricah:
Seznam odpadkov, ki se zbirajo v zbirnem
centru na podlagi določil 8. in 9. odstavka 17. člena:
Klas.št. |
Opis odpadka |
Cena (€/kg) |
Opomba |
02 02 03 |
Snovi, neprimerne za uživanje ali
predelavo |
Plačljivo* |
Samo svinjske kože iz zakola za
lastno uporabo |
15 01 01 |
Papirna in kartonska embalaža ter
embalaža iz lepenke |
Brezplačno |
|
15 01 02 |
Plastična embalaža |
Brezplačno |
|
15 01 03 |
Lesena embalaža |
Brezplačno |
|
15 01 04 |
Kovinska embalaža |
Brezplačno |
|
15 01 05 |
Sestavljena (kompozitna) embalaža |
Brezplačno |
|
15 01 06 |
Mešana embalaža |
Brezplačno |
|
15 01 07 |
Steklena embalaža |
Brezplačno |
|
15 01 09 |
Embalaža iz tekstila |
Brezplačno |
|
15 01 10* |
Embalaža, ki vsebuje ostanke
nevarnih snovi ali je onesnažena z nevarnimi snovmi |
Brezplačno |
|
15 01 11* |
Kovinska embalaža, ki vsebuje
nevaren trden porozen oklep (npr. azbest), vključno s praznimi
tlačnimi posodami |
Brezplačno |
|
16 01 03 |
Izrabljene gume |
Brezplačno |
Do 50 kg/leto/ povzročitelja |
16 01 03 |
Izrabljene gume |
Plačljivo* |
Nad 50 kg/leto/ povzročitelja |
17 01 07 |
Mešanice betona, opeke, ploščic in
keramike, ki niso navedene v 17 01 06 |
Brezplačno |
Do 200 kg/leto/ povzročitelja |
17 01 07 |
Mešanice betona, opeke, ploščic in
keramike, ki niso navedene v 17 01 06 |
Plačljivo* |
Nad 200 kg/leto/ povzročitelja |
17 03 02 |
Bitumenske mešanice, ki niso
navedene v 17 03 01 |
Plačljivo* |
|
17 06 05 |
Gradbeni materiali, ki vsebujejo
azbest |
Plačljivo* |
|
17 09 04 |
Mešanice gradbeni odpadkov in
odpadkov iz rušenja objektov, ki niso navedene v 17 09 01,
17 09 02 in 17 09 03 |
Brezplačno |
Do 200 kg/leto/ povzročitelja |
17 09 04 |
Mešanice gradbeni odpadkov in
odpadkov iz rušenja objektov, ki niso navedene v 17 09 01,
17 09 02 in 17 09 03 |
Plačljivo* |
Nad 200 kg/leto/ povzročitelja |
20 01 01 |
Papir ter karton in lepenka |
Brezplačno |
|
20 01 02 |
Steklo |
Brezplačno |
|
20 01 08 |
Biorazgradljivi kuhinjski odpadki
in odpadki iz restavracij |
Plačljivo* |
|
20 01 10 |
Oblačila |
Brezplačno |
|
20 01 11 |
Tekstil |
Brezplačno |
|
20 01 13* |
Topila |
Brezplačno |
|
20 01 14* |
Kisline |
Brezplačno |
|
20 01 15* |
Alkalije |
Brezplačno |
|
20 01 17* |
Fotokemikalije |
Brezplačno |
|
20 01 19* |
Pesticidi |
Brezplačno |
|
20 01 21* |
Fluorescenčne cevi in drugi
odpadki, ki vsebujejo živo srebro |
Brezplačno |
|
20 01 23* |
Zavržena oprema, ki vsebuje
fluorokloroogljikovodike |
Brezplačno |
|
20 01 25 |
Jedilno olje in masti |
Brezplačno |
|
20 01 26* |
Olje in masti, ki niso navedeni v
20 01 25 |
Brezplačno |
|
20 01 27* |
Barve, tiskarske barve, lepila in
smole, ki vsebujejo nevarne snovi |
Brezplačno |
|
20 01 28 |
Barve, tiskarske barve, lepila in
smole, ki niso navedeni v 20 01 27 |
Brezplačno |
|
20 01 29* |
Čistila (detergenti), ki vsebujejo
nevarne snovi |
Brezplačno |
|
20 01 30 |
Čistila (detergenti), ki niso
navedeni v 20 01 29 |
Brezplačno |
|
20 01 31* |
Citotoksična in citostatična
zdravila |
Brezplačno |
|
20 01 32 |
Zdravila, ki niso navedena v
20 01 31 |
Brezplačno |
|
20 01 33* |
Baterije in akumulatorji, navedeni
v 16 06 01, 16 06 02 ali 16 06 03, in nesortirane baterije in
akumulatorji, ki vsebujejo te baterije |
Brezplačno |
|
20 01 34 |
Baterije in akumulatorji, ki niso
navedeni v 20 01 33 |
Brezplačno |
|
20 01 35* |
Zavržena električna in elektronska
oprema, ki vsebuje nevarne snovi (3), ki ni navedena v 20 01 21
in 20 01 23 |
Brezplačno |
|
20 01 36 |
Zavržena električna in elektronska
oprema, ki ni navedena v 20 01 21, 20 01 23 in 20 01 35 |
Brezplačno |
|
20 01 37* |
Les, ki vsebuje nevarne snovi |
Brezplačno |
|
20 01 38 |
Les, ki ni naveden v 20 01 37 |
Brezplačno |
|
20 01 39 |
Plastika |
Brezplačno |
|
20 01 40 |
Kovine |
Brezplačno |
|
20 02 01 |
Biorazgradljivi odpadki |
Plačljivo* |
|
20 03 01 |
Mešani komunalni odpadki |
Brezplačno |
Samo plenice oddane v vrečkah
Saubermacher Slovenija d.o.o. |
20 03 01 |
Mešani komunalni odpadki |
Plačljivo* |
|
20 03 07 |
Kosovni odpadki |
Brezplačno |
|
20 03 03 |
Odpadki iz čiščenja cest |
Brezplačno |
Oddaja možna samo za režijske
obrate občine |
|