|
Na podlagi 61. člena
Zakona o prostorskem načrtovanju
(Uradni list RS, št. 33/07, 108/09) in 16. člena
Statuta Občine Zreče
(Uradni list RS, št. 95/08 – UPB-1) je Občinski svet Občine Zreče na
seji dne 31. 3. 2010 sprejel |
|
O D L O K |
|
o občinskem podrobnem
prostorskem načrtu za območje doma za starejše občane in oskrbovana
varovana stanovanja |
|
I. SPLOŠNE DOLOČBE |
|
1. člen |
|
S tem odlokom se
sprejme občinski podrobni prostorski načrt za območje doma za starejše
občane in oskrbovana varovana stanovanja (v nadaljnjem besedilu: OPPN),
ki ga je izdelal projektivni biro LAMAL d.o.o. pod številko projekta
367-09. |
|
Spremembe in dopolnitve občinskega podrobnega prostorskega načrta za
območje doma za starejše občane in oskrbovana varovana stanovanja (v
nadaljnjem besedilu: SD OPPN) je izdelalo podjetje IUP d.o.o., Celje,
pod številko projekta 1/23. Ministrstvo za naravne vire in prostor je SD
OPPN dodelilo identifikacijsko številko prostorskega akta v zbirki
prostorskih aktov 3433. |
|
2. člen |
|
Tekstualni del
|
|
Uvod, splošni podatki
|
|
1. Obrazložitev in
utemeljitev občinskega podrobnega prostorskega načrta |
|
2. Opis načrtovane
prostorske ureditve |
|
3. Ureditveno območje
občinskega podrobnega prostorskega načrta |
|
4. Umestitev
načrtovane ureditve v prostor s prikazom vplivov in povezav prostorske
ureditve s sosednjimi območji |
|
5. Zasnova projektnih
rešitev in pogojev glede priključevanja objektov na gospodarsko javno
infrastrukturo in grajeno javno dobro |
|
6. Rešitve in ukrepi
varstva okolja, ohranjanja narave, varstvo kulturne dediščine
|
|
7. Rešitve in ukrepi
za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z
varstvom pred požarom |
|
8. Etapnost izvedbe
prostorske ureditve |
|
9. Velikost dopustnih
odstopanj od oblikovalskih in tehničnih rešitev |
|
10. Smernice in
mnenja nosilcev urejanja prostora |
|
Grafični del |
|
2. Območje
podrobnega načrta z obstoječim M 1:1000 |
|
parcelnim stanjem |
|
3.
Geodetski načrt stanja na lokaciji M 1:500 |
|
4. Prikaz
vplivov in povezav s sosednjimi M 1:500 |
|
območji |
|
5.1
Zazidalna situacija M 1:500 |
|
5.2
Ureditvena situacija M 1:500 |
|
6. Prikaz
ureditve glede poteka omrežji in M 1:500 |
|
priključevanja na javno infrastrukturo |
|
ter
grajeno javno dobro |
|
7. Prikaz
ureditev, potrebnih za obrambo M 1:500. |
|
ter
varstvo pred naravnimi in drugimi |
|
nesrečami, vključno z varstvom pred |
|
požarom |
|
2.a člen
SD OPPN vsebuje
tekstualni del (odlok), grafični del in spremljajoče gradivo.
a) Grafični del OPPN
vsebuje grafične prikaze:
1 Izsek iz grafičnega
dela OPN Občine Zreče M 1:5000
2 Izsek iz
OPPN M 1:500
3 Območje OPPN z
obstoječim parcelnim stanjem M 1:500
4 Prikaz vplivov in
povezav s sosednjimi območji M 1:5000
5 Ureditvena
situacija M 1:500
6 Situacija poteka
omrežij in priključevanja objektov na komunalno, energetsko in
komunikacijsko infrastrukturo M 1:500
7 Geodetska kotirana
situacija z načrtom parcelacije M 1:500
8 Ureditve za varovanje
okolja, naravnih virov in ohranjanja narave, ureditve za obrambo,
varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami ter varstvo pred
požarom M 1:500
b) Spremljajoče gradivo
OPPN obsega:
1 Poročilo o
sodelovanju z javnostjo
2 Prikaz stanja
prostora
3 Strokovne podlage
4 Usmeritve nosilcev
urejanja prostora
5 Mnenja nosilcev
urejanja prostora
6 Elaborat ekonomike
7 Okoljsko poročilo
8 Obrazložitev in
utemeljitev
9 Povzetek za javnost |
|
II. OBMOČJE OPPN |
|
3. člen |
|
Ureditveno območje se
nahaja v naselju Zreče in zajema zemljišča s parc. št. 925/1, 925/8,
925/10 in 925/11, vse k.o. Zreče. Površina ureditvenega območja je 5.283
m2. |
|
III. POGOJI ZA
URBANISTIČNO, ARHITEKTONSKO IN KRAJINSKO OBLIKOVANJE |
|
4. člen |
|
Lega objektov |
|
Kompleks objektov bo
umeščen na sredino območja obdelave. |
|
Objekte je možno zgraditi zgolj v okviru maksimalne gradbene linije določene v grafičnih prilogah.
Za objekt so opredeljeni tlorisni in višinski gabariti, ki so razvidni
iz grafične priloge Geodetska kotirana situacija z načrtom parcelacije. |
|
5. člen |
|
Pogoji oblikovanja
objekta |
|
– Namembnost: dom
starejših občanov (primarni objekt) in oskrbovana varovana stanovanja
|
|
– Število objektov:
členjen objekt (objekti A, B, C, D, E in F) |
|
– Tlorisne dimenzije
objekta: |
|
– Dom starejših
občanov: (objekt A, B, C, D) Zazidana površina (pritličje) znaša cca
1500 m2 |
|
– Varovana
stanovanja: (objekt E) Zazidana površina (pritličje) znaša cca 288 m2
|
|
– Povezovalni del
(objekt F) |
|
– Višine: |
|
relativna višina v m |
|
-------------------------------------------------------------- |
|
klet –3,25 |
|
teren ± 0,00 |
|
1. sleme (objekt
F) +17,47 |
|
2. sleme (objekt
B,C,D) +19,96 |
|
3. sleme (objekt
A) +23,96 |
|
– Etažnost:
|
|
– Dom starejših
občanov: klet, pritličje, 3 nadstropja in mansarda; (K + P + 3 + M)
|
|
– Oskrbovana
stanovanja: klet, pritličje, 2 nadstropji in mansardo; (K + P + 2 + M)
|
|
– Povezovalni del:
klet in pritličje; (K + P) |
|
– Vhodi: glavni vhod
v kompleks in dovoz je z vzhodne strani |
|
– Način gradnje:
predvidoma klasična gradnja ali montažna iz prefabriciranih elementov;
priporočljiva je energetsko varčna ali pa pasivna gradnja oziroma
gradnja, ki bo skladna z določili Pravilnika o učinkoviti rabi energije
v stavbah (Uradni list RS, št. 93/08, 47/09) |
|
– Fasade: oblikovane
sodobno vendar v skladu z okolno pozidavo; barve fasad se morajo v barvi
in teksturi skladati z okolno pozidavo (žive, močne barve, ki niso
avtohtone obravnavanemu območju so prepovedane) |
|
– Strehe: dvokapnice
z naklonom 45° – s frčadami, nad razširjenim delom pritličja deloma
ravne ali pa z minimalnimi nakloni. |
|
Predvidena je gradnja
objekta za bivanje starejših občanov (dom starejših občanov, oskrbovana
stanovanja, center medgeneracijskega druženja, stavbe za dnevno varstvo
starejših občanov ipd., dopustno kot samostojen objekt ali kot
kombinacija le teh) s spremljajočimi dejavnostmi.
Vrste dopustnih
zahtevnih in manj zahtevnih objektov so opredeljene v skladu s predpisi
o razvrščanju objektov (CC-SI):
a) Stavbe:
· 11301
Stanovanjske stavbe z oskrbovanimi stanovanji
· 11302
Stanovanjske stavbe za druge posebne družbene skupine (od tega domovi za
starejše osebe)
· 12420
Garažne stavbe
· 12630
Stavbe za izobraževanje in znanstvenoraziskovalno delo (od tega stavbe
za dnevno varstvo starejših občanov)
b) Spremljajoče
dejavnosti:
· 12112
Gostilne, restavracije in točilnice
· 12203
Druge poslovne stavbe
· 12301
Trgovske stavbe
· 12304
Stavbe za storitvene dejavnosti (frizerski, kozmetični saloni in podobne
stavbe)
· 12745
Stavbe za funkcionalno dopolnitev
c) Gradbeno inženirski
objekti:
· 2112
Lokalne ceste in javne poti, nekategorizirane ceste in gozdne ceste
· 22
Cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi
· 24205
Drugi gradbeni inženirski objekti, ki niso uvrščeni drugje
· dopustni
so tudi gradbeno inženirski objekti in drugi gradbeni posegi skladno z
določili tega odloka.
Dopustne spremljajoče
dejavnosti se umeščajo v dopustne objekte in obsegajo največ 20 % bruto
tlorisnih površin dopustnega objekta.
Umestitev objekta je
razvidna iz grafične priloge Ureditvena situacija, tlorisni in višinski
gabariti pa iz grafične priloge Geodetska kotirana situacija z načrtom
parcelacije.
Pogoji za oblikovanje
objekta:
· maksimalna
etažnost objekta 1 in 2 je K+P+2+M, povezovalni del je etažnosti K+P,
· višina
objekta ne sme presegati 18 m, merjeno od kote pritličja,
· objekt
se lahko v celoti ali delno podkleti,
· izvede
se uvozno-izvozna klančina v kletno etažo, le-to je dopustno nadkriti z
izvedbo zelene strehe,
· streha
osnovnega objekta je dvokapna v naklonu 450 s frčadami in izzidki v
kombinaciji ali z ravnimi strehami. Nad pritličnim delom je streha ravna
ali v minimalnem naklonu. Nad objektom 2 se dopusti izvedba ravne
strehe. Ravne strehe v zadnji etaži se deloma izvedejo kot zelene
strehe. Dopustna je izvedba fotovoltaike.
· fasade
objektov morajo biti izvedene iz trajnih in kakovostnih materialov,
oblikovane sodobno in skladnih geometrijskih oblik. Barve fasade so
nekričeče in nesignalne.
Za območje veljajo
naslednji urbanistični parametri:
· Faktor
zazidanosti zemljišča (FZ): max 0,5.
· Zagotoviti
minimalno 20 % zelenih površin. |
|
6. člen |
|
Pogoji za ozelenitev
in ureditev okolja |
|
Okolica bo ozelenjena
in primerno zasajena z avtohtonimi grmovnicami in izbranimi drevesnimi
vrstami, predvsem listavci. |
|
Manipulativne
površine bodo deloma asfaltirane in deloma tlakovane, zaradi
predvidenega ponikovanja meteornih vod. |
|
Po obodu, okrog
objekta je speljana interventna pot. Pot ima požarni vhod, ki je lociran
na južnem vogalu kompleksa in se na severnem delu priključi napajalnemu
dovozu. Do stičišča z napajalnim dovozom je interventna pot utrjena in
finalno obdelana z ozelenjenimi travnimi ploščami z ustrezno
nosilnostjo. |
|
Spodnji ustroj pot s
travnimi ploščami nudi zadostno nosilnost tudi težkim interventnim
vozilom. |
|
Okoli stavbe je
umeščena interventna cesta.
Ob Ogljarski ulici se
predvidi pločnik in drevoredna zasaditev. Predvidena je ureditev zelenih
površin, ki bodo v uporabi kot odprte zelene bivalne površine z ustrezno
urbano opremo. Pešpoti in ploščadi morajo biti utrjene in iz materiala,
ki omogoča univerzalno uporabo, opremljene z urbano opremo in primerno
osvetljene. Območje se lahko ogradi z ograjo, ki se ozeleni. Obvezna je
ozelenitev ograje ob stanovanjski hiši na severovzhodu območja.
Ureditve morajo omogočati dostop funkcionalno oviranim osebam. |
|
Kompleks naj se
ogradi z zeleno ograjo ki po višini ne bo presegala 1,8 m, kakor
predpisuje 6. člen Uredbe o vrstah objektov glede na zahtevnost (Uradni
list RS, št. 37/08). Obvezna je ozelenitev ograje po celotni višini med
zunanjimi parkirišči in cesto (Ogljarska ulica), ter v dolžini 15 m
nasproti stanovanjske hiše na severovzhodni strani obravnavanega
objekta. |
|
IV. ZASNOVA
PROJEKTNIH REŠITEV IN POGOJEV GLEDE PRIKLJUČEVANJA NA GOSPODARSKO
INFRASTRUKTURO IN GRAJENO JAVNO DOBRO |
|
7. člen |
|
Dovozna cesta in
parkirne površine |
|
Dovoz do kompleksa
objektov bo na vzhodni strani kompleksa. |
|
Manipulativne
površine namenjene parkiranju so razporejene okrog kompleksa. Parkirišča
za obiskovalce so na jugovzhodnem delu območja obravnave. |
|
Parkirišča so
predvidena v kleti objekta (predvidoma 50 PM) in zunaj objekta, za
obiskovalce, kjer jih bo predvidoma 17 PM. |
|
Parkirne površine se
zagotovi na gradbeni parceli na zunanjih površinah in v kletni etaži. Na
parkirnih površinah je dopustna ureditev polnilnic za električna vozila.
Pri načrtovanju potrebnega števila parkirnih mest za osebna vozila se ta
natančno določi v projektni dokumentaciji in se za posamezno namembnost
v objektu upošteva naslednje normative:
· 11302
Stanovanjske stavbe za druge posebne družbene skupine, domovi za
starejše osebe: 1 PM/6 postelj,
· 11301
Stanovanjske stavbe z oskrbovanimi stanovanji: 0,8 PM/stanovanje + 1
dodatno PM za vsako stavbo,
· poslovni
prostori / pisarne: 1 PM na 30 m2 neto površine,
· poslovni
prostori z obiskom strank: 1 PM na 20 m2 neto površine,
· gostinski
lokal: 1 PM na 4 sedeže in 1 PM na tekoči meter točilnega pulta vendar
najmanj 5 PM,
· trgovski
lokal: 1 PM na 40 m2 koristne prodajne površine, vendar najmanj 2 PM, od
tega polovico v kletnih etažah,
· zagotovi
se ustrezen delež parkirnih površin za invalide.
Površine za mirujoč promet je treba zagotoviti v okviru gradbene
parcele. Če na gradbeni parceli ni tehničnih ali prostorskih možnosti za
zagotovitev ustreznega števila parkirnih mest (PM), je mogoče manjkajoče
PM zagotoviti tudi na drugih ustreznih javnih ali zasebnih površinah, če
od objekta niso oddaljene več kot 200 m in če je omogočena njihova
trajna uporaba, kar je potrebno dokazati z vpisom ustrezne pravice v
zemljiški knjigi. V primeru skupnega parkirišča za objekte z različnimi
dejavnostmi se upošteva največje potrebe po istočasnem parkiranju. |
|
8. člen |
|
Ceste: |
|
Priključek na javno
cesto na zemljišču s parc. št 925/1 in priključek na javno cesto pri
požarnih vratih je potrebno zasnovati v skladu z Zakonom o javnih cestah
(Uradni list RS, št. 33/06, 42/09), Zakonom o varnosti cestnega prometa
(Uradni list RS, št. 56/08), Pravilnikom o projektiranju cest (Uradni
list RS, št. 91/05), Pravilnikom o prometni signalizaciji in prometni
opremi na javnih cestah (Uradni list RS, št. 46/00, 110/06, 49/08) in
Odlokom o občinskih cestah v Občini Zreče (Uradni list RS, št. 54/99). |
|
Zaradi zagotovitve prevoznosti celotne Ogljarske ulice, od Ceste na
Roglo do predvidenega objekta Doma upokojencev, Občina Zreče pristopi k
izdelavi idejne zasnove razširitve Ogljarske ulice na širino cca 5,00 m
in pločnikom širine cca 1,20 m. Profil ceste se prilagodi stanju na
terenu in določi v projektni dokumentaciji. |
|
9. člen |
|
Vodovod: |
|
Priključitev na javno
vodovodno omrežje je možna pod pogoji soglasja za priključitev na
distribucijsko omrežje, ki jih bo na zahtevo investitorja izdal
upravljavec javnega vodovoda Zreče – Režijski obrat Občine Zreče.
|
|
Zasnovo vodovodnega
in hidrantnega omrežja je potrebno v fazi priprave projekta za
pridobitev gradbenega dovoljenja projektno obdelati ob upoštevanju
Odloka o oskrbi s pitno vodo (Uradni list RS, št. 71/98, 93/07) in
Pravilnik za projektiranje, tehnično izvedbo in uporabo javnega
vodovodnega sistema na območju Občine Zreče (Uradni list RS, št.
104/01). |
|
10. člen |
|
Kanalizacija:
|
|
Odpadne vode je možno
priključiti na kanalizacijski sistem pod pogoji soglasja za priključitev
na distribucijsko omrežje, ki ga je izdal Režijski obrat Občine Zreče.
|
|
Priključevanje
kompleksa objektov na ločeni sistem kanalizacije je potrebno projektno
obdelati v fazi priprave projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja
(PGD) ob upoštevanju določil Odloka o odvajanju in čiščenju komunalnih
odpadnih in padavinskih voda na območju Občine Zreče (Uradni list RS,
št. 85/99). |
|
Do pričetka delovanja
centralne čistilne naprave (predvidoma leta 2013) je potrebno odpadne
vode čistiti na individualni mali čistilni napravi zadostne
zmogljivosti. |
|
Na območju je obvezen
priklop objektov na javno kanalizacijo. Komunalne odpadne vode iz
objektov se odvajajo v javno kanalizacijo skladno s predpisi, ki urejajo
odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode.
Fekalne odpadne vode se
odvaja v obstoječo javno fekalno kanalizacijo. Priključek na fekalno
kanalizacijo se izvede preko dveh obstoječih jaškov na severnem in
zahodnem delu znotraj območja SD OPPN.
Padavinske vode s streh in neonesnažene padavinske vode s tlakovanih
površin se odvaja v javno meteorno kanalizacijo preko zadrževalnika, ki
mora biti v projektni dokumentaciji ustrezno obdelan in dimenzioniran.
Onesnažene padavinske vode s povoznih in parkirnih površin se pred
zadrževalnikom očisti na ustreznem lovilcu olj. Priključek na meteorno
kanalizacijo se izvede preko dveh obstoječih jaškov na vzhodni in
jugovzhodni strani neposredno ob območju SD OPPN. |
|
11. člen |
|
Elektro omrežje:
|
|
Elektro Maribor, d.d.
ocenjuje, da bo skupna priključna moč kompleksa objekta doma starejših
občanov in oskrbovanih varovanih stanovanj cca 350 kW (ocena na podlagi
ref. št. 39.01. CIGRE, Bled, maj 1989). |
|
Na obravnavanem
območju oziroma v neposredni bližini je zgrajeno 0,4 kV nizkonapetostno
omrežje transformatorske postaje Zreče 2 (podzemno). |
|
Podane smernice so
kot sledi: |
|
– Pri projektiranju
predvidenega objekta se mora investitor oziroma izdelovalec projektne
dokumentacije (PGD) seznaniti s točno lokacijo obstoječih
elektroenergetskih vodov – potrebno si je pridobiti soglasje za
priključitev na distribucijsko omrežje, katerega priloga bo grafika s
situacijo elektroenergetskih vodov, ki morajo biti vrisani v zbirno
situacijo komunalnih vodov (vodilna mapa PGD projekta). Podatke si
pridobi na OE Elektro Slovenska Bistrica. |
|
– Za potrebe
napajanja predvidenega objekta je potrebno: |
|
– Ustrezno zamenjati
transformator v 20/0,4 kV v transformatorski postaji Zreče 2 (t-093),
ter ustrezno urediti zaščito, hladilne odprtine in oljno korito v
transformatorski postaji |
|
– Ustrezno zamenjati
zbiralke na NN strani |
|
– Ustrezno urediti NN
ploščo |
|
– Zgraditi nov NN
priključek od TP Zreče 2 do predvidenega objekta |
|
– Pridobiti ustrezno
upravno in projektno dokumentacijo za nizkonapetostni kabelski
priključek |
|
– Pridobiti
služnostne pogodbe za zemljišča preko katerih bo potekala trasa novega
elektroenergetskega voda. |
|
– Nova
transformatorska postaja se bo napajala iz RTP 110/20 kV Slovenske
Konjice, SN izvod KBV Zreče 3. Kratkostična moč na 20 kV zbiralkah v RTP
110/20 kV Slovenske Konjice znaša 241,5 MVA, velikost toka enopolnega
zemeljskega kratkega stika pa znaša 170 A. |
|
– Vsa
elektroenergetska infrastruktura (NN – priključek) mora biti projektno
obdelana v skladu s tehničnimi pogoji, veljavno tipizacijo, veljavnimi
tehničnimi predpisi in standardi; pridobljena bo ustrezna upravna in
projektna dokumentacija. Elektroenergetska infrastruktura bo v fazi
priprave PGD projektno obdelana v posebni mapi. |
|
– V fazi pridobivanja
ustrezne dokumentacije za elektroenergetske objekte in naprave, ki bodo
po izgradnji prešli v upravljanje družbe Elektro Maribor d.d., morajo
biti pridobljene overjene služnostne pogodbe z lastniki zemljišč, kjer
bo navedeno, da ima Elektro Maribor d.d. pravico vpisa služnostne
pravice gradnje in vzdrževanja omenjene infrastrukture v zemljiško
knjigo. |
|
– V zbirno mapo
komunalnih vodov morajo biti vrisane trase obstoječih in predvidenih
elektroenergetskih vodov in naprav. |
|
– V fazi priprave PGD
si mora investitor od Elektro Maribor d.d. pridobiti soglasja k
projektnim rešitvam. |
|
– V skladu z 71.
členom Energetskega zakona (Uradni list RS, št. 27/07, 70/08) in 4.
členom Splošnih pogojev za dobavo in odjem električne energije iz
distribucijskega omrežja električne energije (Uradni list RS, št.
126/07) si mora investitor pred izdajo soglasja k projektnim rešitvam in
izdajo gradbenega dovoljenja pridobiti soglasje za priključitev na
distribucijsko omrežje za predvideni objekt; v tem dokumentu bodo
natančno določeni pogoji za priključitev predvidenega objekta na
elektroenergetsko distribucijsko omrežje. |
|
– Vsi stroški
priprave upravne in tehnične ter ostale projektne dokumentacije
bremenijo investitorja; investitor nosi odgovornost za časovno
usklajenost izvedbe vseh del. Izvedbo del na elektroenergetskih vodih,
ki so v upravljanju Elektro Maribor d.d., mora investitor naročiti pri
Elektro Maribor d.d. |
|
12. člen |
|
Telefonsko omrežje:
|
|
Na obravnavanem
območju ni TK omrežja. V primeru, da bo potreba s stacionarnim
telefonskim priključkom, bo predvidena TK kabelska kanalizacija s PVC
cevmi in ustreznimi TK jaški s tipskimi pokrovi Telekom. Priključek bo
podrobneje obdelan v PGD dokumentaciji. |
|
13. člen |
|
Plinovodno omrežje:
|
|
Načrtovana gradnja se
nahaja v varovalnem pasu distribucijskega plinovodnega omrežja.
|
|
Na območju obdelave
poteka nizkotlačno (20mBar) plinovodno omrežje v upravljanju Mestnih
plinovodov, distribucija plina d.o.o. |
|
Objekt se bo na
obstoječe plinovodno omrežje priklopil na Pohorski cesti ali pa v
Ogljarski ulici; (v obeh primerih poteka vod plinovoda v cestnem
telesu). |
|
Odjemno mesto se
izdela cca 1,00 m globoko na parcelo naročnika, gledano od osi
obstoječega plinovoda in obvezno izven eventualne ograje. Odjemno mesto
izdela distributer plina in mora le temu biti vedno dostopno.
|
|
Izdelavo priključka
na plinovod, v skladu s koncesijsko pogodbo o plinifikaciji Občine
Zreče, plača investitor. |
|
Za izdelavo
priključka na nizkotlačno plinsko omrežje je potrebno, v fazi priprave
projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja, pridobiti soglasje
upravljavca le tega, kakor tudi soglasje lastnika cestišča v katerem je
položen primarni plinovod oziroma je potrebno urediti služnosti kakor
predpisuje Zakon o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 126/07). |
|
Plinovodno omrežje je
zgrajeno v neposredni bližini, in sicer distribucijsko plinovodno
omrežje v Ogljarski ulici odsek V 9-PE90 in v Pohorski cesti odsek V
8-2-PE125, delovnega tlaka 23 mbar.
Priključitev objektov
na plinovodno omrežje se izvede z navezavo na obstoječe plinovodno
omrežje na odsek V 8-2-PE125, ki poteka v cestišču na S strani Pohorske
ceste. Priključek se izvede z dimenzijo cevi PE125 z vgraditvijo T kosa
125/125/125 z ventilom PE125 na odcepu. Pred vstopom na objekt se vgradi
tipski prehodni kos PE / jeklo. Na fasadi se vgradi inox omarica.
Upošteva se:
· Gradnjo
novega plinovodnega omrežja in priključkov izvede sistemski operater ali
od njega pooblaščeni izvajalci pod nadzorom sistemskega operaterja.
· Vsa
križanja plinovoda z načrtovanimi vodi in priključki na gospodarsko
javno infrastrukturo morajo biti pod kotom od 30° do 90° in morajo biti
v projektni dokumentaciji DGD prikazana in projektno obdelana.
· V
2,5 m pasu na obeh straneh plinovoda ni dovoljeno sajenje dreves ali
grmičevja s koreninami globlje od 0,5 m.
· Načrtovane
trase plinovodov naj potekajo v pločniku oz. kolesarski stezi, v kolikor
to ni mogoče pa v robu cestnega telesa oz. v javnih površinah.
Ogrevanje, hlajenje in prezračevanje se bo izvajalo z elektriko, plinom
in toplotno črpalko. Dopusti se uporaba alternativnih virov energije za
energetsko oskrbo objektov (toplotne črpalke, sončna, geotermalna,
geotermalno toploto oz. plitvo geotermijo ipd.) v skladu s predpisi, ki
urejajo to področje. V primeru ogrevanja objektov s toplotno črpalko
(voda – voda), kjer je toplotni vir podzemna voda, ali z geosondo, kjer
je toplotni vir zemlja preko vertikalne ali horizontalne zemeljske
sonde, si je dolžan investitor pridobiti ustrezna dovoljenja in
soglasja. |
|
14. člen |
|
Ravnanje z odpadki
|
|
Ob načrtovanem
kompleksu mora biti ustrezno dimenzioniran in urejen ekološki otok za
zbiranje in odvoz odpadkov, vključno z nabavo posod za odpadke. Ureditev
ekološkega otoka mora biti v skladu z določili Odloka o ravnanju s
komunalnimi odpadki v Občini Zreče (Uradni list RS, št. 52/97);
omogočeno bo ločeno zbiranje odpadkov. Ekološki otok naj bo projektiran
tako, da bo zadoščeno vsem tehničnim predpisom, vključno z vizualno in
mehansko zaščito proti vetru. |
|
Ekološki otok mora
imeti stalno zagotovljen dostop tovornemu smetarskemu vozilu.
|
|
V neposredni bližini
prometnice je zagotovljen prostor za ekološki otok, minimalne površine
2,00 x 1,00 m, skladno z določili Odloka o ravnanju s komunalnimi
odpadki v Občini Zreče (Uradni list RS, št. 52/97). |
|
Zbirno mesto mora
ustrezati naslednjim splošnim zahtevam: |
|
– Funkcionalnim,
estetskim, higiensko-tehničnim in požarno varstvenim pogojem
|
|
– Ne sme ovirati ali
ogrožati prometa na javnih prometnih površinah |
|
– Vzdolžni nagib
dostopne poti od zbirnega do odjemnega mesta je lahko maks. 15% v
strmini, oziroma maks. 4% v klančini |
|
– Med zbirnim in
odjemnim mestom ne sme biti stopnice ali robnikov; ti morajo biti
poglobljeni |
|
– Širina dostopa do
zbirnega mesta mora biti za 0,5 m večja kot je širina najširšega
nameščenega zabojnika |
|
– Kadar so med
zbirnim in odjemnim mestom vrata, naj bodo ta široka vsaj 0,30 m več kot
je širok najširši nameščeni zabojnik. Ista širina velja tudi za
poglobljeni robnik |
|
– Tla zbirnega mesta
morajo biti primerno utrjena zaradi prevoza zabojnikov, odporna na
udarce in obrabo |
|
– Zbirno mesto je
potrebno urediti tako, da se prepreči zdrs zabojnika |
|
– Če je zbirno mesto
v objektu mora imeti ta prostor električno razsvetljavo, prostor mora
biti ustrezno prezračevan, tla v prostoru morajo biti ustrezno utrjena
(betonirana, tlakovana ...) in nagnjena proti kanalizacijskemu jašku z
rešetko in priključkom na javno kanalizacijsko omrežje, v prostoru ne
smejo biti priključki za plin, plinski števci ipd. |
|
– Zagotoviti je
potrebno transportno pot za vozilo, ki odvaža odpadke. Minimalna širina
transportne poti naj bo 3 m. |
|
Za objekt se na
gradbeni parceli zagotovi ustrezno urejen prostor za ravnanje z odpadki
ob ali v objektu kot zbirno mesto. Zbirno mesto je lahko tudi prevzemno
mesto, če je zagotovljen ustrezen dovoz z vozilom za odvoz odpadkov.
Zbirno mesto mora
upoštevati naslednje pogoje:
· Površina
tal mora biti primerna za prevoz zabojnikov, odporna na zdrs, udarce in
obrabo.
· Med
zbirnim in prevzemnim mestom ne sme biti stopnice ali robnikov ali pa
le-ti morajo biti ustrezno spuščeni.
· V
kolikor je zbirno mesto v objektu mora biti prostor opremljen z
razsvetljavo, ustrezno prezračevan ter imeti odtok.
· V
prostoru, ki je zbirno mesto ne smejo biti priključki za plin, plinski
števci ipd.
· Kadar
so na poti med zbirnim in prevzemnim mestom vrata, naj bodo le-ta
ustrezne širine in sicer vsaj 0,50 m širša od širine najširše opreme za
zbiranje odpadkov. Ista širina velja tudi za poglobljeni robnik.
· Vzdolžni
nagib dostopne poti od zbirnega do prevzemnega mesta je lahko maksimalno
15% v strmini, oziroma maksimalno 4% v klančini, širina pa mora biti za
0,5 m večja kot je širina najširše predvidene opreme za zbiranje
odpadkov.
Pri ravnanju z odpadki je investitor dolžan upoštevati veljavne
predpise, ki urejajo področje ravnanja z odpadki. Način zbiranja in
odvoz odpadkov se izvaja v skladu z določili, ki urejajo ravnanje s
komunalnimi odpadki v občini. |
|
V. GOSPODARJENJE Z
VODAMI |
|
15. člen |
|
Pri pripravi OPPN so
upoštevane naslednje smernice: |
|
– Vse odpadne vode
bodo obvezno priključene na javni kanalizacijski sistem oziroma na
individualno čistilno napravo zadostne zmogljivosti. V skrajnem primeru,
da javni kanalizacijski sistem, ki se zaključi na komunalni čistilni
napravi še ni zgrajen, se mora v skladu s Pravilnikom o nalogah, ki se
izvajajo v okviru obvezne občinske gospodarske javne službe odvajanja in
čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode (Uradni list RS, št.
109/07, 33/08) zagotoviti priključek obravnavanega objekta na ta sistem
ter opustiti odvodnjavanje komunalnih odpadnih voda v vodotesno greznico
brez iztoka oziroma individualna čistilna naprava zadostne zmogljivosti,
ki se dovoljuje kot začasna rešitev. |
|
– Odvajanje in
čiščenje odpadnih voda je usklajeno s Pravilnikom o nalogah, ki se
izvajajo v okviru obvezne občinske gospodarske javne službe odvajanja in
čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode (Uradni list RS, št.
109/07 in 33/08) in Uredbo o emisiji snovi in toplote pri odvajanju
odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo (Uradni list RS, št. 47/05 in
45/07). |
|
– Odvajanje
padavinskih voda je potrebno predvideti v skladu z 92. členom Zakona o
vodah (Uradni list RS, št. 67/02), in sicer na tak način, da bo v čim
večji meri zmanjšan odtok padavinskih voda iz urbanih površin kar
pomeni, da je potrebno predvideti zadrževanje padavinskih voda pred
iztokom v površinske odvodnike (zatravitev, travne plošče, morebitni
suhi zadrževalniki in podobno); omenjene padavinske vode je treba
prioritetno ponikat, pri tem morajo biti ponikovalnice locirane izven
vpliva povoznih in manipulativnih površin. |
|
– Odvajanje
padavinskih odpadnih voda s parkirnih in povoznih površin bodo v
projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja in v projektu za izvedbo
načrtovani ustrezno dimenzionirani lovilci olj in usedalniki. Predvidena
je vgradnja standardiziranih lovilcev olj SISZ EN 858-2. |
|
– V skladu z 49.b
členom Zakona o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 102/04, 92/05,
111/05, 93/05, 126/07) si mora investitor pri ARSO, po končanem
projektiranju in pred gradnjo objektov na obravnavanem območju,
pridobiti vodno soglasje. |
|
V skladu s 118. členom
Občinskega prostorskega načrte Občine Zreče (Uradno glasilo slovenskih
občin, št. 27/21-UPB1) morajo biti vse samostojne garaže, garaže v
objektih in vsa parkirišča izven objektov opremljena z lovilci olj. Iz
projektne dokumentacije mora biti razvidno, da je predvidena vgradnja
standardiziranih lovilcev olj (SIST EN 858-2).
Tla v podzemnih garažah morajo biti načrtovana brez talnih iztokov, v
primeru izvedbe le-teh, pa morajo biti odpadne vode speljane po
vodotesnem sistemu preko lovilca olj in usedalnika v kanalizacijo za
padavinske odpadne vode. Iz projektne dokumentacije mora biti razvidno,
da je predvidena vgradnja standardiziranih lovilcev olj (SIST EN 858-2). |
|
VI. VARSTVO OKOLJA |
|
16. člen |
|
Zelene površine:
|
|
Zavod RS za varstvo
narave ugotavlja, da na obravnavanem območju ni naravnih vrednot,
zavarovanih območij ali območij pomembnih za biotsko raznovrstnost. V
fazi pridobivanja gradbenega dovoljenja, naravovarstvene smernice,
menja, naravovarstveni pogoji in soglasje niso potrebni. |
|
Glede posegov v gozd
in gozdni prostor, Zavod za gozdove Slovenije ugotavlja, da je k
dovoljenju za poseg v prostor potrebno pridobiti soglasje Zavoda za
gozdove (21. člen Zakona o gozdovih; Uradni list RS, št. 30/99, 13/98
(odl. US), 56/99 (ZON), 67/02 (ZG-A), 115/06 in 110/07 (ZG-B)). Zavod za
gozdove Slovenije, Krajevna enota Slovenske Konjice, bo na podlagi
izdanega gradbenega dovoljenja izvedla evidentiranje količine posekane
lesne mase ali posega v prostor (46. člen Pravilnika o gozdno
gospodarskih in gozdno gojitvenih načrtih, Uradni list RS, št. 5/98,
70/06, 12/08). |
|
Pri pripravi projekta
za izvedbo zunanje ureditve (PZI) bodo upoštevana priporočila, da se
vzpostavi površina z avtohtonimi drevesnimi in grmovnimi vrstami –
priporočljiva je zasaditev z listavci. |
|
17. člen |
|
Hrup: |
|
V skladu z uredbo o hrupu v naravnem in življenjskem okolju (Uradni list RS, št. 45/95) sodi obravnavano območje v III. stopnjo varstva pred hrupom, za katero veljajo mejne dnevne ravni 60 dBA in mejne nočne ravni 50 dBA.
Na območju je II. stopnja varstva pred hrupom in velja za površine, na
katerih ni dopusten noben poseg v okolje, ki je moteč zaradi povzročanja
hrupa. |
|
Ni pričakovati, da bi
predvideni poseg v prostor obremenjeval okolje s hrupom, ki bi presegal
zakonsko dovoljene ravni. |
|
18. člen |
|
Zrak: |
|
Za zagotovitev čim nižje stopnje onesnaženosti zraka je kot energetski vir predviden plin. Energetsko napajanje objektov pa je možno oziroma priporočljivo tudi z izkoriščanjem obnovljivih virov energije, v skladu z določili Pravilnika o učinkoviti rabi energije v stavbah (Uradni list RS, št. 93/08, 47/09).
|
|
Za zmanjševanje
onesnaževanja zraka s prašnimi delci zaradi del v času gradnje in
izpustov plinov gradbenih strojev in transportnih vozil, mora investitor
zagotoviti, da izvajalec med gradnjo izvaja naslednje ukrepe za varstvo
zraka:
· preprečevanje
prašenja z odkritih delov območja ureditve, prometnih in manipulativnih
površin, vlaženje materialov, nezaščitenih površin in dovoznih poti v
vetrovnem in suhem vremenu,
· preprečevanje
raznosa materialov z gradbišča, primerna razporeditev in ureditev
začasnih in drugih dovoznih poti na gradbišče, redno čiščenje prometnih
površin na območju urejanja in javnih prometnih površin, ureditev čim
krajših poti za prevoze za potrebe ureditev in gradbišč ter sprotno
rekultiviranje območij večjih posegov,
· upoštevanje
emisijskih norm v skladu s predpisi, ki urejajo področje emisij pri
začasnih gradbenih objektih, uporabljeni gradbeni mehanizaciji in
transportnih sredstvih.
Za zmanjševanje emisij
toplogrednih plinov se predvidi:
· kot
energetski vir za oskrbo s toploto se prednostno uporabljajo obnovljivi
viri energije skladno z določili tega odloka,
· gradnja
novih objektov se izvede v skladu s predpisi, ki urejajo učinkovito rabo
energije v stavbah. |
|
VII. REŠITVE IN
UKREPI ZA VARSTVO KULTURNE DEDIŠČINE |
|
19. člen |
|
Usmeritve za celostno
ohranjanje: |
|
Celostno ohranjanje
kulturne dediščine je sklop ukrepov s katerimi se zagotavljajo nadaljnji
obstoj in obogatitev dediščine, njeno vzdrževanje, obnova, prenova,
uporaba in oživljanje. Ti ukrepi se uresničujejo v razvojnem načrtovanju
in ukrepih na državni ravni, na ravni pokrajin in lokalnih skupnosti na
način, da se dediščino ob spoštovanju njene posebne narave in družbenega
pomena vključi v trajnostni razvoj. |
|
Načelo trajnostnega
razvoja je osnovno izhodišče in vodilo za usmerjanje prostorskega
razvoja, pomeni pa rabo prostora in prostorskih ureditev na način, da ob
ohranjanju kulturne dediščine in varovanju drugih prvin okolja omogoča
zadovoljitev potreb sedanje generacije brez ogrožanja prihodnjih
generacij. |
|
Prostorske ureditve
morajo upoštevati javno korist varstva dediščine in biti prilagojene
celostnemu ohranjanju kulturne dediščine. Ne smejo biti vzrok za
uničenje dediščine, ki je edinstveno, nenadomestljivo in neobnovljivo
bogastvo. Prostorski razvoj je potrebno usmerjati tako, da so planske
usmeritve celovite in strokovno utemeljene ter usklajene z družbenim
pomenom kulturne dediščine. Družbeni pomen je vrednost, ki jo ima
dediščina za skupnost in posameznike zaradi svojega kulturnega,
vzgojnega, razvojnega, verskega, simbolnega in identifikacijskega
potenciala ali za preučevanje strok. Na podlagi družbenega pomena
dediščine se določa javna korist varstva dediščine za državo, pokrajine
in lokalne skupnosti, ki obsega: |
|
– Identificiranje
dediščine, njenih vrednot in vrednosti, njeno dokumentiranje,
preučevanje in interpretiranje |
|
– Ohranitev dediščine
in preprečevanje vplivov nanjo |
|
– Omogočanje dostopa
do dediščine ali do informacij o njej vsakomur |
|
– Predstavljanje
dediščine javnosti in razvijanje zavesti o njenih vrednotah |
|
– Vključevanje
vedenja o dediščini v vzgojo, izobraževanje in usposabljanje
|
|
– Celostno ohranjanje
dediščine |
|
– Spodbujanje
kulturne raznolikosti |
|
– Sodelovanje
javnosti v zadevah varstva. |
|
Prostorske ureditve
morajo biti prilagojene celostnemu ohranjanju kulturne dediščine tudi v
vplivnem območju kulturnega spomenika ali dediščine, ki pomeni širšo
okolico nepremičnega kulturnega spomenika ali dediščine in je določeno z
zgodovinskega, funkcionalnega, prostorskega, simbolnega in socialnega
vidika in se v njej presojajo vplivi na dediščino. |
|
Objekte in območja
kulturne dediščine je potrebno varovati pred poškodovanjem ali uničenjem
tudi med gradnjo – čez objekte in območja kulturne dediščine ne smejo
potekati gradbiščne poti, obvozi; vanje ne smejo biti premaknjene
potrebne ureditve vodotokov, namakalnih sistemov, komunalna, energetska
in telekomunikacijska infrastruktura, ne smejo se izkoriščati za
deponije viškov materialov ipd. |
|
20. člen |
|
Predlogi rešitev in
ukrepov varstva: |
|
Pri pripravi
prostorskega akta je skladno s 74. členom ZVKD-1 upoštevano varstvo
kulturne dediščine. V akt so vključeni ukrepi varstva; upoštevanje
varstva je zagotovljeno v vseh fazah priprave prostorskega akta, še
posebej tistih njegovih delov, ki so neposredna podlaga za izdajo
soglasij za posege v dediščino. |
|
21. člen |
|
Podatki o kulturni
dediščini: |
|
Ministrstvo za
kulturo RS ugotavlja, da obravnavano območje leži izven evidentiranih in
zavarovanih območij nepremične kulturne dediščine. |
|
Glede na to, da
obravnavano območje OPPN leži izven evidentiranih in zavarovanih območji
nepremične kulturne dediščine, posebnih usmeritev za načrtovanje
prostorske ureditve ni. |
|
22. člen |
|
Usmeritve za presojo
vplivov izvedbe plana na kulturno dediščino in arheološke ostaline v
okviru celovite presoje okvirov na okolje: |
|
Predlagana ureditev
predstavlja velik poseg v prostor, v območje ne urbaniziranih površin,
veliko 5.283 m2, zato je smiselno s predhodnimi arheološkimi raziskavami
oceniti arheološki potencial obravnavanega območja. Ker obstoječi
podatki o prisotnosti arheoloških ostalin niso celoviti in ne omogočajo
priprave okoljskega poročila, je potrebno v okviru celovite presoje
vplivov na okolje, če se bo ta pripravljala na podlagi Uredbe o vrstah
posegov v okolje, za katere je treba izvesti presojo vplivov na okolje,
za območje predvidenih ureditev izvesti predhodne arheološke raziskave –
predhodno oceno arheološkega potenciala, da se pridobijo informacije,
potrebne za vrednotenje dediščine in natančno določijo ukrepi varstva.
|
|
Ministrstvo za okolje
in prostor je 31. 8. 2009 izdalo odločbo št. 35409-264/2009 po kateri ni
obveze izdelave celovite presoje vplivov na okolje. |
|
Pri izvedbi
prostorskega načrta mora biti upoštevano: |
|
– Druge kakovostne
starejše grajene ali kako drugače ustvarjene prostorske prvine zaradi
materialnega gospodarskega, kulturnega in socialnega pomena |
|
– Ostalo naselbinsko,
krajinsko in arhitekturno tipologijo in morfologijo |
|
– Pospeševanje
dejavnosti, ki pripomorejo k ohranitvi vrednot antropogenega okolja ter
omejevanje ali preprečevanje tistih, ki jih načenjajo |
|
– Usmerjanje
dejavnosti tako, da se ustvarjajo ali ohranjajo kvalitetna razmerja in
strukture ter s tem vzpostavljajo prostorske in časovne kontinuitete.
|
|
Glede na to, da
obravnavano območje leži zunaj evidentiranih in zavarovanih območji
nepremične kulturne dediščine se arheološke raziskave ne bodo izvedle.
Treba je upoštevati 55. člen ZVKD-1 – Zavodu za varstvo kulturne
dediščine – omogočen bo dostop do zemljišč, kjer se bodo izvajala
zemeljska dela in opravljanje strokovnega nadzora nad posegi. Lastnik
zemljišča / investitor / odgovorni vodja del bo o dinamiki gradbenih del
pisno obveščal ZVKD OE Celje vsaj 10 dni pred pričetkom zemeljskih del.
|
|
Upoštevati je
potrebno tudi določila 26. člena ZVKD-1 – ob vseh posegih v zemeljske
plasti je obvezujoč splošni arheološki varstveni režim, ki
najditelja/lastnika zemljišča/investitorja/odgovornega vodjo del ob
odkritju dediščine zavezuje, da najdbo nepoškodovano na mestu odkritja
in o najdbi takoj obvesti pristojno enoto ZVKD, ki situacijo dokumentira
v skladu z določili arheološke stroke. |
|
VIII. REŠITVE IN
UKREPI ZA OBRAMBO TER VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI TER
POŽARNA VARNOST |
|
23. člen |
|
Pri projektiranju
predvidenih objektov je obvezno potrebno upoštevati: |
|
– opredeliti in
upoštevati je potrebno vse naravne omejitve: poplavnost in visoka
podtalnica, erozivnost ter plazovitost terena, ter temu primerno v
projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja predvideti tehnične rešitve
gradnje ali navesti ustrezne hidrološke in geološke raziskave glede
poplavnosti, visoke podtalnice ter erozivnosti in plazovitosti, ki bodo
podale ustrezne ukrepe; |
|
– da se obravnavano
ureditveno območje nahaja na območju, ki je na osnovi Ocene potresne
ogroženosti RS, marec 2006 (Ministrstvo za obrambo, Uprava RS za zaščito
in reševanje) uvrščeno v VII. stopnjo MCS, kar mora biti upoštevano v
projektni dokumentaciji za pridobitev gradbenega dovoljenja ter pri
izbiri načina gradnje; |
|
– požarno ogroženost
naravnega okolja, ki na obravnavanem območju redko kdaj presega srednjo,
3. stopnjo; |
|
– upoštevati je
potrebno nevarnost in možnost razlitja nevarnih snovi in temu primerno
predvideti način gradnje; |
|
– ukrepe varstva pred
požarom (22. člen Zakona o varstvu pred požarom; Uradni list RS, št.
3/07 – uradno prečiščeno besedilo). Zagotoviti je potrebno pogoje za
varen umik ljudi, živali in premoženja, zagotoviti potrebne odmike med
objekti ali pa potrebno protipožarno ločitev, zagotoviti je potrebno
dostope, dovoze in delovne površine za intervencijska vozila kakor tudi
vire za zadostno oskrbo z vodo za gašenje; |
|
– da so zagotovljeni
viri za zadostno oskrbo z vodo za gašenje (Pravilnik o tehničnih
normativih za hidrantno omrežje za gašenje požarov; Uradni list SFRJ,
št. 30/91, ter 6., 7. in 8. člen Pravilnika o požarni varnosti v
stavbah; Uradni list RS, št. 31/04, 10/05, 83/05 in 14/07); v vodovodnem
omrežju je potrebno zagotoviti pretok najmanj 10 litrov vode v sekundi
(dobra projektantska praksa priporoča za notranje hidrante pretok 2,5
litra na sekundo pri minimalno 2,5 barov pritiska in 5,00 litra na
sekundo pri minimalnem tlaku 2,5 barov za zunanje hidrante);
|
|
– zadostne odmike med
objekti ali potrebne protipožarne ločitve (3. člen Pravilnika o požarni
varnosti v stavbah; Uradni list RS, št. 31/04, 10/05, 83/05 in 14/07)
ter to prikazati v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja;
|
|
– in zagotoviti
pogoje za varen umik ljudi, živali ali premoženja pri požaru ter
dostopov, dovozov in delovnih površin za intervencijska vozila (5. in 6.
člen Pravilnika o požarni varnosti v stavbah; Uradni list RS, št. 31/04,
10/05, 83/05 in 14/07); |
|
– ojačitev prve
plošče ali gradnja zaklonišč (68. člen Zakona o varstvu pred naravnimi
in drugimi nesrečami; Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno
besedilo) in celotna Uredba o graditvi in vzdrževanju zaklonišč (Uradni
list RS, št. 57/96) ter to prikazati v projektu za pridobitev gradbenega
dovoljenja. |
|
Smeri evakuacijskih
poti določi projektant. Dovozne poti za gasilsko intervencijo morajo
biti projektirane in izvedene tako, da omogočajo osni pritisk 80 kN.
|
|
Upoštevati je
potrebno Pravilnik o tehničnih normativih za zunanje in notranje
hidrantno omrežje za gašenje požarov (Uradni list SFRJ, št. 30/91).
|
|
V fazi izdelave
projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja je za
objekte, ki po Pravilniku o požarni varnosti v stavbah (Uradni list RS,
št. 31/04, 10/05, 83/05 in 14/07) spadajo med objekte za katere je to
potrebno, izdelati študijo požarne varnosti in si pridobiti požarno
soglasje k projektnim rešitvam od Uprave RS za zaščito in reševanje. |
|
Območje SD OPPN se
nahaja izven poplavno ogroženih območij.
Pri načrtovanju
objektov je potrebno upoštevati določila predpisov, ki urejajo potresno
odporno gradnjo. Upošteva se projektni pospešek tal v (g) 0,15.
Gradnja zaklonišč ali
ojačitev prve plošče kot dopolnilna zaščita ni potrebna.
Požarna varnost se
zagotovi z dovozi za intervencijska vozila po obstoječem in predvidenem
omrežju cest. Varen umik se zagotovi na zunanje manipulacijske in
prometne površine. Voda za gašenje požarov se zagotovi iz načrtovanega
vodovodnega omrežja. Za zagotovitev požarne varnosti je predvidena
izgradnja hidrantnega omrežja v skladu z načrtom požarne varnosti v fazi
izdelave DGD projekta.
Zunanje stene in strehe
stavb se načrtuje in gradi tako, da se izpolni zahteve glede požarne
varnosti v stavbah z namenom preprečitve širjenja požara na sosednje
objekte in ob upoštevanju odmika prepreči širjenje požara na sosednje
parcele.
Požarno varstvo vseh
objektov na območju urejanja mora biti urejeno v skladu z veljavnimi
požarno-varstvenimi predpisi.
Območje ni erozivno in plazovito ogroženo. |
|
IX.
FAZNOST GRADNJE IN TOLERANCE |
|
24. člen |
|
Prostorsko ureditveni pogoji omogočajo etapno izvajanje gradnje. Faze se lahko v okvirih maksimalne gradbene linije, izvajajo v skladu s potrebami in finančnimi možnostmi investitorjev. Za potrebe gradnje je obvezno izdelati projekte za izvedbo (PZI).
Dopusti se etapno izvajanje gradnje. |
|
25. člen |
|
Tolerance:
Dopustna odstopanja |
|
Dopustna odstopanja od oblikovnih rešitev v vertikalnih gabaritih so ±5% in v horizontalnih gabaritih ±20%, vendar znotraj maksimalne gradbene linije.
|
|
Dopustna odstopanja od
tehničnih rešitev, določenih s tem odlokom so:
· spremembe
tlorisnih in višinskih gabaritov objektov na manjše dimenzije,
· spremembe
tlorisnih gabaritov objekta na južni dvoriščni strani, med objektom 1 in
2, do +2,00 m,
· preko
tlorisnih dimenzij stavb nad terenom lahko segajo napušči, nadstreški in
konzolni nadstreški nad vhodi,
· pri
povečanju tlorisnih gabaritov se ne sme zmanjševati odmikov od parcelnih
mej prikazanih v grafični prilogi,
· spremembe
višinskega gabarita do + 0,50 m,
· sprememba
kote pritličja do +/-0,50 m,
· meja
gradbene parcele se lahko v projektni dokumentaciji spremeni zaradi
prilagoditve prometni ureditvi na Ogljarski ulici,
· dopusti
se prestavitev TP, če so pri nadaljnjem podrobnejšem proučevanju
pridobljene rešitve, ki so primernejše s tehničnega ali
okoljevarstvenega vidika ali omogočajo boljše funkcioniranje in
dostopnost celotnega območja SD OPPN,
· umestitev
parkirnih površin in razmerje med zunanjimi in kletnimi parkirnimi
površinami se lahko spreminja in podrobneje opredeli v projektni
dokumentaciji,
· odstopanja
od ureditev prometnega, komunalnega, energetskega in komunikacijskega
omrežja na območju SD OPPN na podlagi ustrezne projektne dokumentacije,
če se pri nadaljnjem preučevanju prometnih, tehnoloških, hidroloških,
geomehanskih, lastniških in drugih razmer poiščejo tehnične rešitve, ki
so primernejše s prometno tehničnega, tehnološkega in oblikovalskega
vidika ali če to pogojujejo primernejši obratovalni parametri, ekonomsko
primernejša investicijska vlaganja. Spremembe se uskladijo z upravljavci
posamezne gospodarske javne infrastrukture.
Odstopanja so dopustna, če ne spreminjajo vsebinskega koncepta SD OPPN
in arhitekturne zasnove ter ne poslabšujejo prostorske in okoljske
razmere. |
|
25.a člen
Zaradi morebitnega zmanjšanja izkoristka energije iz sončne elektrarne
(fotovoltaični sistem), ki jo ima lastnik na strehi objekta, na
zemljišču parc. št. 925/14, k.o. Zreče, se lastnik in investitor
dogovorita, da se ugotovi letno povprečje izkoristka in spremlja
prihodnje morebitno letno povprečno zmanjšanje zaradi osenčenja, ki ga
bo povzročil novo izgrajeni objekt. Investitor in lastnik predmetne
sončne elektrarne se medsebojno dogovorita o morebitnih potrebnih
rešitvah, v kolikor bi bil izkoristek sončne elektrarne zaradi osenčenja
zmanjšan. |
|
X. KONČNE DOLOČBE |
|
26. člen |
|
OPPN s
prilogami je stalno na vpogled pri: |
|
– Občinski upravi
Občine Zreče, |
|
– Upravni enoti
Slovenske Konjice. |
|
Priloga Spis postopka
priprave in sprejemanja akta je stalno na vpogled pri občinski upravi
Občine Zreče. |
|
27. člen |
|
Nadzor za izvajanje
tega odloka opravlja Inšpektorat RS za okolje in prostor pri Ministrstvu
za okolje in prostor. |
|
28. člen |
|
Ta odlok začne
veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. |
|
|
|
Št.
35050-0009/2008-26 |
|
Zreče, dne 31. marca
2010 |
|
|
|
Župan |
|
Občine Zreče
|
|
mag. Boris Podvršnik
l.r.
Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o občinskem podrobnem
prostorskem načrtu za območje doma za starejše občane in oskrbovana
varovana stanovanja (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 70/2023)
vsebuje naslednjo prehodno in končno določbo:
19. člen
Ta odlok začne veljati
petnajsti dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin.
|