Na podlagi 175. in 190.
člena
Zakona o urejanju prostora ZUreP-1 (Uradni list RS, št. 110/03, 8/03
– popr.) in 16. člena
Statuta Občine Bled (Uradni list RS, št. 119/03 in 84/06), je
Občinski svet Občine Bled na nadaljevanju 29. redne seje dne 21. 9. 2006
sprejel |
ODLOK |
o zazidalnem načrtu za območje
urejanja Koritno - Polica ZN KO – S2 |
I. SPLOŠNE DOLOČBE |
1. člen |
S tem odlokom se
sprejme zazidalni načrt za območje urejanja Koritno - Polica ZN KO – S2,
ki ga je izdelalo projektivno podjetje Kontura, d.o.o. Bled pod št.
projekta 2345. |
Območje ZN je v
prostorskih sestavinah družbenega plana opredeljeno kot nezazidano
stavbno zemljišče namenjeno individualni stanovanjski gradnji, na
katerem je bilo v sklopu sprememb in dopolnitev prostorskih sestavin
dolgoročnega in družbenega plana Občine Bled (Uradni list RS, 95/02)
predvideno, da se območje prostorsko ureja z zazidalnim načrtom. |
II. VSEBINA ZAZIDALNEGA NAČRTA (ZN) |
2. člen |
A. Tekstualni del:
|
1. Program priprave
|
2. Podatki za izdelavo
ZN |
3. Smernice in mnenja
pristojnih organov in organizacij |
4. Obrazložitev
|
5. Ocena stroškov za
izvedbo načrta |
6. Odlok |
B. Grafični del:
|
– izrez iz dolgoročnega
in družbenega plana Občine Bled, M 1:5000 |
– katastrski načrt z
vrisom meje ZN, M 1:2880 |
– geodetska podloga, M
1:500 |
– arhitektonsko –
zazidalna situacija, M 1:500 |
– zakoličbena
situacija, M 1:500 |
– idejne rešitve
prometnega, energetskega, vodovodnega in kanalizacijskega omrežja ter
omrežja zvez, M 1:500. |
III. MEJE OBMOČJA |
3. člen |
Meja ZN poteka po
parcelnih mejah naslednjih zemljišč: |
na zahodni strani parc.
št. 1390, na severni strani parc. št. 596, 597, 605-del, 604, 618,
1391-del, na severni in vzhodni strani zemljišča parc. št. 619, na
vzhodni strani zemljišč parc. št. 620 in 621/1, na vzhodni in južni
strani zemljišča parc. št. 621/3, nato po delu vzhodne parc. meje
zemljišča parc. št. 1391-del in se preko dela na križišču s potjo parc.
št. 1390 navezuje na začetek: zahodno mejo zemljišča parc. št. 1390.
Zemljišče parc. št. 1391, k.o. Ribno je pot, ki obsega v ZN 500m2. Vse
parcele so v k.o. Ribno. |
Znotraj območja ZN se
nahajajo še sledeča zemljišča: parc. št. 614/7, 615/1, 615/2, 616, 617,
615/3, 611, 609, 606/1, 606/3, 603/1, 598/3, 598/1, 598/4, vse v k.o.
Ribno. |
Površina zemljišč ZN
obsega po podatkih izmere oboda 27 900m2. |
IV. FUNKCIJA OBMOČJA UREJANJA S POGOJI ZA IZRABO PROSTORA, KVALITETO
GRADITVE IN DRUGE POSEGE V PROSTOR |
4. člen |
Pod z odlokom
predpisanimi pogoji so v zazidalnem območju dopustni naslednji posegi:
|
– gradnja prometnih,
komunalnih, energetskih ter objektov naprav zvez, |
– gradnja stanovanjskih
objektov (enostanovanjski in dvostanovanjski objekti) s pripadajočo
zunanjo ureditvijo, |
– posegi za izboljšanje
bivalnega okolja, |
– postavitve pomožnih
enostavnih objektov. |
V. MERILA IN POGOJI ZA URBANISTIČNO OBLIKOVANJE PROSTORA IN
ARHITEKTONSKO OBLIKOVANJE OBJEKTOV IN NAPRAV |
5. člen |
Za objekte so določeni
tlorisni gabariti s tolerancami, s tem da je potrebno upoštevati
potrebne odmike od parcelnih mej. Pri postavitvah objektov na gradbeno
parcelo je potrebno upoštevati določene fiksne točke zakoličbe objektov.
Tehnološko-tehnične rešitve ureditev in gradenj morajo upoštevati smeri
dovozov oziroma dostopov in druge pogoje tega odloka. |
Območje pozidave je
pretežno ravno, naravno oblikovano v dveh nivojih-policah. Predvidena je
gradnja 17 enostanovanjskih objektov na zgornjem nivoju in 20 objektov
na spodnjem nivoju. Obstoječi teren je v naravi travnata površina. |
6. člen |
Zasnova pozidave |
Pozidava območja je
zasnovana v treh osnovnih linijah, ki sledijo plastnicam terena pretežno
v smeri SZ-JV, na spodnjem delu pa so objekti nanizani ob krožni cesti.
Zasnova pozidave se sklada z obstoječo grajeno strukturo naselja
Koritno. Postavitev objektov izkorišča maksimalno osončenost delov, v
katerih naj se planirajo dnevni bivalni prostori. |
Izvedba objektov je
lahko masivna ali montažna, s tem da je potrebno pri montažnih objektih
upoštevati podane pogoje za oblikovanje fasad in streh objektov. |
7. člen |
Tlorisne dimenzije in
višine objektov ter vrste objektov: |
Tlorisne velikosti
stanovanjskih objektov so: |
objekt št. 1: 9,00 m x
12,00 m |
objekt št. 2: 18,45 m x
11,50 m (»T« oblika) |
objekt št. 3: 8,50 m x
11,50 m |
objekt št. 4: 18,45 m x
11,50 m (»T« oblika) |
objekt št. 5: 8,50 m x
11,50 m |
objekt št. 6: 8,50 m x
11,50 m |
objekt št. 7: 8,50 m x
11,50 m |
objekt št. 8: 8,50 m x
11,50 m |
objekt št. 9: 8,50 m x
11,50 m |
objekt št. 10: 8,50 m x
11,50 m + 3,60 m x 6,00 m |
objekt št. 11: 7,30 m x
11,10 m |
objekt št. 12: 8,50 m x
11,50 m |
objekt št. 13: 18,45 m
x 11,50 m (»T« oblika) |
objekt št. 14: 7,00 m x
11,50 m |
objekt št. 15: 8,50 m x
11,50 m |
objekt št. 16: 9,85 m x
14,30 m (»L« oblika) |
objekt št. 17: 7,30 m x
11,50 m |
objekta O: 8,50 m x
11,50 m in 9,85 m x 14,30 m (»L« oblika) |
objekti M: 9,85 m x
14,30 m (»L« oblika) – 5 kom |
objekti M: 7,50 m x
10,00 m – 2 kom |
objekti P: 9,85 m x
14,30 m (»L« oblika) – 2 kom |
objekti P: 14,30 m x
14,30 m (»T« oblika) – 2 kom |
objekt P: členjen
tloris znotraj dimenzij 18,70 m x 14,00 m |
objekti P: 7,50 m x
10,00 m – 6 kom. |
Tloris objektov znotraj
maksimalnega gabarita objekta določenega s toleranco po tem odloku je
lahko členjen. Po širini objekta členjeni deli tlorisa se morajo s
strehami navezovati na osnovni tloris pravokotno oziroma pokriti s
streho kot podaljškom strešine osnovne strehe objekta. |
Izven določenih
dimenzij objektov se pri individualnih objektih dopušča izvedba
tlakovanih teras na nivoju terena širine do 3.00 m, če odmiki od
parcelnih mej in gradbene črte to dopuščajo. Enako se izven določenih
tlorisnih dimenzij dopušča tudi izvedba zimskega vrta do 30 m2. Zimski
vrt se lahko navezuje tudi na prostore v izkoriščenem podstrešju. |
8. člen |
Vertikalni gabariti in
nivelete pritličij |
Objekti obsegajo
pritličje in mansardo, lahko so delno ali v celoti podkleteni, lahko so
nepodkleteni. Kota pritličja objektov je do 50 cm nad terenom pri
nepodkletenih objektih, oziroma do 1,20 m pri podkletenih objektih.
Višina kolenčnega zidu nad ploščo pritličja je do 1,20 m. Dopušča se
izvedba notranjih galerij. Garaža v kleti objekta ni dovoljena.
|
Nivelete pritličij
objektov KP = +-0.00 so vezane na niveleto ceste. Nivelete so razvidne
iz grafičnega dela ZN. |
9. člen |
Oblikovanje fasad in
streh objektov |
Oblikovanje objektov
mora biti prilagojeno krajevni tipiki po materialih, barvah in osnovnih
detajlih. Fasade naj bodo obdelane v beli barvi ali pastelnih zemeljskih
barvnih tonih drobne teksture, dopušča se delna izvedba fasad v lesu ali
steklu. Gradnja objektov v obliki brunaric ni dovoljena. Zaradi
dopolnjevanja ahitekturnega izraza obstoječe pozidave v vasi Koritno so
na vseh objektih strehe oblikovane kot simetrične dvokapnice v naklonu
35–45 stopinj. Pri objektih s členjenimi tlorisi naj sleme strehe
osnovnega objekta poteka v smeri daljše stranice objekta. Osvetlitev
prostorov v mansardah naj bo s strešnimi okni ali s frčadami, ki imajo
dvokapno streho in sleme pravokotno na sleme osnovne strehe. Skupna
dolžina frčad na eni strešini ne sme presegati 1/3 dolžine celotne
strešine. Frčade ne smejo segati nad osnovno sleme objekta.
Kritina:cementni strešnik ali druga kritina svetlo sive do grafitno sive
barve. Prekrivanje streh s svetlečimi pločevinastimi ali glaziranimi
kritinami ni dovoljeno. Obvezna je izvedba žlebov in snegolovilcev.
Balkoni lahko segajo izven tlorisnih dimenzij določenih s tem odlokom.
Ograje na balkonih so obvezno lesene. |
10. člen |
Namembnost objektov |
Osnovna namembnost
objektov na območju ZN je stanovanjska. Objekti so eno ali
dvostanovanjski. |
Dopušča se tudi
dejavnosti oddajanja apartmajev ali turističnih sob. Možna je tudi
ureditev prostorov za opravljanje drugih dejavnosti, če so zagotovljeni
sledeči pogoji: |
– dejavnost mora biti
nemoteča za okolje: mirne poslovne in storitvene dejavnosti (npr. sedež
podjetja; dejavnosti, ki se lahko opravljajo v okviru stanovanjskih
prostorov in v katerih je poleg stanovalca zaposlena največ ena oseba
npr. računovodski servis, pravno ali drugo svetovanje; salon osebne
nege; servis in popravila predmetov (manjši gospodinjski aparati,
šiviljstvo, čevljarstvo ipd.) |
– v prostorih je
potrebno zagotoviti predpisane minimalne zdravstveno-sanitarne tehnične
pogoje za tangirano dejavnost |
– poleg garaže ali
parkirnega prostora za stanovalce objekta je potrebno zagotoviti tudi
parkirni prostor za dejavnost skladno s predpisi. |
VI. KRAJINSKO ARHITEKTURNO OBLIKOVANJE IN UREJANJE ZELENIH IN OSTALIH
ZUNANJIH POVRŠIN |
11. člen |
1. Zunanja ureditev ob
objektih: |
Potrebno je zagotoviti
čimveč zelenih površin. Pohodne površine se tlakujejo ali naj bodo
peščene. Sajenje gozdnih vrst drevja se ob objektih ne priporoča.
Zasaditve z avtohtono vegetacijo ne smejo segati v območje podzemnih
infrastrukturnih vodov, ki bi jih lahko poškodovale drevesne korenine.
Drevesne krošnje in grmovnice ne smejo segati v profil ulice oziroma
ceste ali drugače ovirati prometa, zato je potrebno redno vzdrževanje
rastlin. |
Ob individualnih
stanovanjskih objektih se dopušča ureditev zelenjavnih vrtov, ki pa ne
smejo segati bližje kot 1,5 m od parcelne meje. Za vsak objekt je
potrebno v okviru projektne dokumentacije izdelati načrt zunanje
ureditve. |
2. Ograje: |
Med posameznimi
gradbenimi parcelami se lahko postavi le ena ograja, ki meji posest.
Višina medposestnih ograj naj ne presega 1,2 m, razen pri zimzelenih
živih mejah, ki so višine največ do 1,5 m. Medposestne ograje so lahko
lesene ali žične, če so obojestransko ozelenjene. Ograja mora biti
prikazana v načrtu zunanje ureditve. Živa meja in druge ozelenitve ne
smejo moteče posegati v sosednje zemljišče. V območju prometnic višina
žive meje ali ograje ne sme ovirati preglednosti na cesti in naj zato ne
presega višine 80 cm. |
3. Ureditve nivojskih
razlik in oporni zidovi |
Relief gradbenih
parcel, katerih konfiguracija zahteva višinske prilagoditve v zvezi z
navezovanjem na dostopno cesto je dovoljeno preoblikovati.
Preoblikovanje se izvede z zazelenjenimi brežinami ustreznih naklonov,
ki morajo biti izvedene in ozelenjene tako, da se prepreči erozija. Pri
objektih na vzhodnem in južnem robu pozidave se dopuščajo oporni zidovi
in drugi ukrepi, če izhajajo iz geomehanskega in hidrološkega poročila
za posamezno parcelo. V primeru potrebe po izgradnji opornih zidov,
morajo biti ti izvedeni tako, da ni vidnih betonskih površin (obloga z
naravnim kamnom lomljencem, obložni elementi iz lesa, intenzivna
zimzelena ozelenitev). Višina opornih zidov ne sme presegati 1,2 m. Če
mora biti oporni zid višji, ga je potrebno izvesti v kaskadi z vmesno
intenzivno ozelenitvijo. |
VII. DRUGE UREDITVE IN ENOSTAVNI OBJEKTI |
12. člen |
Ob varovalnem pasu
prometnic razen prometne signalizacije ni dovoljeno postavljati drugih
tabel ali reklamnih panojev. Smerokazi in prometni znaki ne smejo
ovirati preglednosti na prometnicah ali oteževati dostope za interventna
vozila, vozila vzdrževalcev komunalne infrastrukture ali gibanja
funkcionalno oviranih oseb. |
Pri objektih, v katerih
bodo razen stanovanjske tudi druge dejavnosti, se lahko na fasadi
objekta montira tabla oziroma izvesek. Napisi na strehi stavb niso
dovoljeni. Table in napisi ne smejo biti utripajoči ali osvetljeni v
motečih barvnih tonih. |
Poleg ograj, opornih
zidov in zimskih vrtov se lahko skladno z veljavnim pravilnikom
postavljajo na gradbenih parcelah tudi drugi enostavni objekti, če to
dopušča velikost gradbene parcele, ustrezni odmiki od mej, od vodov
podzemne komunalne infrastrukture in od prometnic. Oblikovanje
enostavnih objektov mora biti prilagojeno objektu, ob katerem se
enostavni objekt načrtuje. |
VIII. PARCELACIJA |
13. člen |
Na območju ZN se izvede
komasacija in nova parcelacija zemljišč, ki obsega javne površine
(prometnice in pločniki) in površine gradbenih parcel posameznih
objektov, ki se oblikujejo na podlagi razmerja velikosti posameznih
zemljišč po katastru v času izmere oboda zazidalnega načrta. |
IX. POGOJI ZA POSEGE NA OBJEKTIH PO IZGRADNJI ZN |
14. člen |
Po izgradnji ZN se do
vzpostavitve novega prostorsko izvedbenega akta dopuščajo na objektih
sledeči posegi: |
– vzdrževalna in
investicijsko vzdrževalna dela |
– rekonstrukcije
|
– spremembe rabe, če so
skladne z določili 10. člena tega odloka |
– spremembe namembnosti
objektov ali delov objektov za namene in dejavnosti, ki so določene v
10. člena tega odloka. |
X. POGOJI ZA PROMETNO, KOMUNALNO IN ENERGETSKO UREJANJE PROSTORA |
15. člen |
Realizacija ZN je
pogojena s predhodno ali sočasno izgradnjo prometne, komunalne in
energetske infrastrukture. |
16. člen |
Zasnova cestnega
omrežja |
1. Dostop do novo
predvidenih objektov bo urejen z rekonstruirano lokalno cesto LC 012011
Koritno-Ribno. |
2. Z lokalne ceste se
na treh mestih odcepi notranja izmenično enosmerna cesta z dvema
izogibališčema, s katere so dovozi/dostopi na gradbene parcele objektov.
Direktno z lokalne ceste se napajajo objekti, ki z notranje cestne mreže
nimajo dostopa. Vsi priključki notranjih cest na lokalno cesto so
oblikovani kot »T« križišče z ustreznimi uvozno-izvoznimi radiji in
lijakasto razširitvijo v priključku. |
3. Predvidena je
izgradnja enostranskega hodnika za pešce ob lokalni in na notranjih
dovoznih cestah. |
4. Avtobusno
postajališče na tem delu vasi ni predvideno. Potrebam zadostuje
obstoječe avtobusno postajališče v obstoječem delu vasi. |
17. člen |
Ukrepi za umirjanje
prometa |
Pri ureditvi lokalne
ceste LC 012010 na odseku LC 12011 v križiščih je potrebno upoštevati
namesto grbin dvignjena križišča na nivo pločnikov. |
Trasirni elementi
|
1. Lokalna cesta LC
012011 |
– računska hitrost vrač
= 40 km /h |
– minimalni radij
horizontalnih krivin Rmin = 45 m |
– minimalna dolžina
predhodnica Lmin = 30 m |
– minimalna stop
pregledna razdalja P3 = 30 m |
– širina prometnega
pasu 2 x 2,75m = 5,50 m. |
2. Asfaltirano vozišče
se zaključuje z dvignjenim robnikom in pločnikom na vzhodni strani v
širini 1,60m oziroma bermo na zahodni strani (obstoječe naselje) v
širini 0,50m. Priporočljivo je, da se robna pasova na vozišču v skupni
širini 1,25 m izvedeta v drugačni utrditvi (tlakovanje), kar se prikaže
v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja. Niveletno je cesta
prilagojena obstoječi, kar zagotavlja ustrezno oblikovanje uvozov do
obstoječih stanovanjskih objektov. |
3. Notranje cestno
omrežje: |
Za dostop do novih
stanovanjskih objektov je predvidena izgradnja izmenično dvosmerne ceste
z ustreznimi geometrijskimi elementi, ki zagotavljajo prevoznost tudi za
merodajno vozilo – vozilo komunalne službe. Vozišče je široko 3.50m z
razširitvijo v krožnih delih in dvema izogibališčema – na spodnjem delu
in na zgornjem delu območja pozidave. Vozišče se zaključuje z dvignjenim
robnikom. Ob robniku je predvidena izgradnja enostranskega pločnika v
širini 1,60m oziroma berme 0,5m. Izvedba hodnika za pešce mora
zagotavljati neovirano gibanje funkcionalno oviranim osebam.
|
Niveleta dovoznih cest
je prilagojena obstoječemu terenu tako, da bo poseg v obstoječi teren
čim manjši. Notranjemu cestnemu omrežju pa se prilagodi višinska
postavitev stanovanjskih objektov in ostalih spremljajočih površin. |
18. člen |
Mirujoči promet |
Parkirne površine, ki
so potrebne za posamezen objekt so na gradbenih parcelah objektov.
Potrebno število parkirnih mest se določi s projektno dokumentacijo in
prikaže v načrtu zunanje ureditve. Parkirne površine morajo biti
izvedene skladno s predpisi. Priporoča se uporaba travnih betonskih ali
plastičnih plošč. V času gradnje so parkirne površine za vsa vozila na
zemljišču investitorja. |
19. člen |
Zasnova vodovodnega
omrežja |
Pitna voda bo
zagotovljena iz javnega vodovodnega omrežja. Obstoječi vodovod od
vozlišča Jarše do odcepa Koritno - Polica se opusti. Zgradi se
nadomestni napajalni vodovod Koritno. Vodovod od raztežaja do cestnega
odcepa Koritenske ceste do Police visoka zona se opusti in nadomesti z
novim. |
Na prelomnici se zgradi
nov vodovodni jašek, kjer se izvede prevezava obstoječega vodovoda po
naselju Polica visoka cona in redukcija visokega tlaka za napajanje
naselja Koritno-Polica spodnja zona in novega območja OLN. Po javni
cesti med zgornjim in spodnjim platojem Police se zgradi nadomestni
vodovod za razvod po spodnji coni Koritnega in za novo naselje.
|
Zasnova vodovoda na
območju ZN: |
Vzdolž lokalne ceste se
zgradi glavna vodovodna veja spodnjega Koritnega. Izvedeta se dve zanki
krožnega napajanja obeh platojev novega naselja. Za vse objekte se na
primernih in dostopnih lokacijah izdelajo zunanji vodomerni jaški z
baterijo vodomerov za en ali več objektov. |
Požarna voda:
|
Zgradi se hidrantno
omrežje z nadtalnimi hidranti za celotno naselje. Razdalja med dvema
hidrantoma mora biti največ 80m. |
20. člen |
Zasnova odvajanja
odpadnih vod |
Odpadne vode se bodo
odvajale v ločenem sistemu. |
Kanalizacija:
|
Na območju ZN se izvede
gravitacijska fekalna kanalizacija za celotno naselje spodnjega
Koritnega, na območju katerega je predviden tudi ZN. Glavna
kanalizacijska veja poteka vzdolž območja ZN po rekonstruirani lokalni
cesti do predvidene lokacije črpališča sanitarnih odplak iz celotnega
naselja spodnjega Koritnega. Sekundarna kanalizacija v območju ZN je
zasnovana po cesti, zaradi višinske prilagoditve poteka v koridorju
preko zemljišč gradbenih parcel. |
Kanalizacija mora biti
izvedena z vodotesnimi cevmi (cevi iz polietilena, polivinil klorida,
poliestra ali AB cevi na mufo ipd. in revizijskimi jaški iz enakega
materiala. Predvideni profili med 160 mm za hišne priključke do 200 mm
(250 mm) za glavno kanalizacijo po naselju. Revizijski jaški: profila
800 mm z LTŽ pokrovi do 25MPa na povoznih površinah in 5 Mpa so 15 Mpa
na nepovoznih. |
Na novozgrajeno
sanitarno kanalizacijo je variantno predviden tudi priključek naselja
Polica, zato se glavni kolektor A načrtuje tudi za prevzem odplak višje
ležečega dela naselja. |
Meteorna kanalizacija:
|
Poteka vzporedno s
cevjo fekalne kanalizacije. Cestne meteorne vode se zbirajo in speljejo
po ceveh meteorne cestne kanalizacije. Kanal se vodi proti obstoječemu
naselju in priključi na cev, ki odvaja meteorno vodo preostalega dela
naselja v vodotok. |
Meteorne vode z dvorišč
in s streh objektov se ponikajo individualno na izvoru. Ureditev mora
biti taka, da se vode z zasebnih površin ne zlivajo na javne površine. |
21. člen |
Elektroenergetsko
omrežje |
Raba prostora, izgled
in varnost obratovanja pogojujejo novo kabelsko montažno betonsko TP in
izvedbo 20kV kablovoda ter nizkonapetostnega razvoda z zemeljskimi
kabli. |
Območje in stanovanjski
objekti bodo elektrificirani z zvezdnim nizkonapetostnim 0,4 kV
električnim omrežjem izvedenim z zemeljskimi kabli, prostostoječimi
omaricami, s katerih se bodo izvedli priključki do priključnih omaric na
fasadah objektov. Dovodni kabel bo doveden iz TP. |
Javna razsvetljava
obsega razsvetljavo voznih poti in pločnika. Kandelabri bodo višine 4,5
m, na medsebojni razdalji ca. 30 m. Prižigališče bo v prostostoječi
omarici v bližini TP. |
Vse izvedbe
elektrifikacije morajo biti izvedene v skladu s predpisi za take
gradnje. |
22. člen |
Telekomunikacije in
kabelski komunikacijski sistem |
Izvedba
telekomunikacijskega omrežja območja ZN je prilagojena projektu TK
kabelskega omrežja Koritna. TK kabelska trasa se navezuje na obstoječe
TK omrežje. Predvideni sta glavni veji za potrebe priključitve objektov
na obeh nivojih: spodnjem in zgornjem platoju območja ZN. Vodi se
privedejo v objekte preko kabelskih objektov na betonskem podstavku. Na
vsakem objektu se vgradi podometna zidna omarica za zaključitev hišnih
TK priključkov. Upravljavec TK omrežja v postopku pridobitve gradbenega
dovoljenja poda projektne pogoje in soglasje. |
Vzporedno s TK kabelsko
kanalizacijo potekajo vodi kabelskega komunikacijskega sistema, ki se
ločeno privedejo v objekte skladno s pogoji upravljavca. |
23. člen |
Ogrevanje |
Skladno s 7. členom
Odloka o načinu izvajanja gospodarske javne službe distribucije
zemeljskega plina na območju Občine Bled, je za nove objekte predvidena
obvezna priključitev na javno plinovodno omrežje. Predvideva se
individualna oskrba z zemeljskim plinom iz javnega distribucijskega
omrežja. Plinovodne cevi bodo položene v označenem koridorju ob
ustreznih odmikih od ostalih vodov komunalne infrastrukture. Cevi bodo
PEHD PE100 dimenzije Dz = 90 mm na celotnem območju ZN. Ob opremljanju
zemljišč je potrebno izvesti priključne plinovode do objektov. Delovni
tlak javnega plinovodnega omrežja bo 3 bar do max. 4 bar. Gradnja
plinovodnega omrežja se bo vršila na osnovi določil koncesijske pogodbe
po kriterijih, ki veljajo za bodoče širitve plinovodnega omrežja.
Investitor in izvajalec gradnje plinovodnega omrežja bo sistemski
operater distribucijskega omrežja zemeljskega plina skladno s
koncesijsko pogodbo. Sistemski operater distribucijskega omrežja
zemeljskega plina bo dela izvajal na osnovi predhodno sklenjene pogodbe
o gradnji plinovodnega omrežja z investitorjem komunalne in energetske
infrastrukture na območju ZN. |
Za vse objekte je
potrebno skladno s predpisi zagotoviti tudi možnost klasičnega ogrevanja
na trda goriva. |
XI. DRUGI POGOJI ZA IZVEDBO POSEGOV V PROSTOR |
24. člen |
Rešitve in ukrepi za
obrambo ter za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami: |
Med objekti morajo biti
minimalni protipožarni odmiki 8 m, sicer je potrebno upoštevati posebne
protipožarne ukrepe v skladu z veljavnimi predpisi. Požarna voda je
zagotovljena preko hidrantnega omrežja, ki bo zagotavljalo predpisane
količine požarne vode. Predviden in možen je neoviran dostop do objektov
z interventnimi vozili. Površine v ZN zagotavljajo možnosti za morebitno
evakuacijo ljudi in materialnih dobrin. |
Potres, geomehanske
lastnosti terena: |
Konstrukcije objektov
je potrebno dimenzionirati za ev. potres VII. stopnje po lestvici MSC.
|
V brežini Police proti
Savi so zaznani najmanj trije vodni izviri, ki vplivajo na stabilnost
brežine, zato mora geomehansko in hidrološko poročilo za vsak objekt ob
robu brežine predlagati rešitev, ki zagotavlja stabilnost ilovnate
brežine glede na konkretno lokacijo. |
Poročilo opredeli
zasnovo gradbene konstrukcije objekta in zunanje ureditve ter določi
točno mikrolokacijo objekta, prilagojeno pogojem gradnje. Taka
prelokacija se šteje za dopustno in je tolerančno skladna s tem Odlokom.
|
Ravnanje s prstjo in
odvečno zemljo: |
Plodno zemljo je
potrebno pred izkopom gradbene jame odstraniti in jo deponirati tako, da
se lahko uporabi za zunanjo ureditev parcel v območju ZN. |
XII. REŠITVE IN UKREPI ZA VAROVANJE OKOLJA |
25. člen |
Gre za stanovanjsko
gradnjo z možnimi dejavnostmi, za katere ni potrebna izdelava presoje
vplivov na okolje. |
Hrup: |
V območju ZN ni
predvidenih dejavnosti in objektov s tehnologijami, ki bi povzročale
prekomeren hrup. Potrebno je upoštevati določbe o maksimalno dovoljenih
ravneh hrupa, ki veljajo za stanovanjska področja (2). |
V času gradnje je
potrebno upoštevati, da bo graditev potekala le v dnevnem času ter da bo
poskrbljeno, da delo poteka s stroji, ki ne povzročajo prekomernega
hrupa. V primeru, da bodo objekti klimatizirani, je potrebno izbrati
nizkohrupne elemente ter jih locirati oziroma zvočno izolirati tako, da
ne povzročajo čezmernega hrupa v okolici. |
Zrak: |
Predvideni objekti v
času gradnje in obratovanja ne smejo prekomerno onesnaževati zraka. Kot
energetski vir za ogrevanje objektov je predviden predvsem zemeljski
plin. Tudi pri drugih virih je potrebno upoštevati predpise glede
varstva zraka pred onesnaženjem. Vsi izpusti v ozračje morajo biti
prečiščeni skladno z veljavnimi predpisi. Dimovodne in kurilne naprave
je potrebno redno čistiti in vzdrževati. V času gradnje je potrebno
preprečevati prašenje materiala in raznašanje sipkega in drugega
materiala v okolico. |
Varstvo voda in tal:
|
Fekalne odplake se
odvajajo v javno kanalizacijo. Meteorne vode z javnih površin je
potrebno skladno s predpisi odvajati v naravni odvodnik. Meteorne vode z
zasebnih površin se skladno s predpisi ponikajo. Prostori za
shranjevanje cistern s tekočim gorivom morajo biti zvedeni kot
vodonepropustne posode enakega volumna kot cisterna. Za vse posege v
prostor, ki kakorkoli vplivajo na naravne in umetne vodotoke s stalno in
občasno vodo, na vodna telesa, izvire, na talno vodo, na stabilnost
terena in erozijske procese je potrebno pridobiti pogoje h gradnji in
vodno soglasje. Potrebno je preventivno preprečevati obremenitve
obrežnih ekosistemov, onesnaženosti vod in okolja. |
Odpadki: |
Po odloku o ravnanju s
komunalnimi odpadki v Občini Bled je obvezen odvoz odpadkov na centralno
deponijo komunalnih odpadkov (Ribno, Mežaklja). Odpadki se odstranjujejo
skladno z veljavnimi predpisi s tega področja. Objekti morajo imeti
urejene notranje ali zunanje prostore za namestitev zabojnikov za
komunalne odpadke. Zunanji prostori biti zaščiteni pred padavinami in
ustrezno vizualno urejeni. Gradbene odpadke je potrebno odstranjevati
skladno veljavno zakonodajo. Odlaganje odpadnega gradbenega in
izkopanega materiala v 15m obvodni pas, na brežine, v pretočne profile
vodotokov in na nestabilna ali mesta, kjer bi lahko prišlo do splazitve
ali erodiranja ni dovoljeno. |
Osončenje: Razdalje med
objekti omogočajo ustrezno osončenje objektov. |
XIII. OHRANJANJE NARAVE IN VARSTVO KULTURNE DEDIŠČINE |
26. člen |
Na območju znotraj ZN
ni varovanih objektov kulturne ali naravne dediščine. Območje meji na
hidrološko naravno vrednoto državnega pomena Savo Dolinko, ev. št. 268,
ki predstavlja tudi del ekološko pomembno območje – 25300, Sava Bohinjka
in Sava Dolinka – širše območje sotočja. |
Vpliv načrtovanih
posegov in v območju pozidave ZN KO S2 dovoljenih dejavnosti ne povzroči
uničenja ali bistvene spremembe lastnosti, zaradi katerih je bil del
narave opredeljen za naravno vrednoto ali uničenja naravne vrednote.
Načrtovani posegi so izven navedenih varovanih območij. Predvideva se
ohranitev obstoječega dostopa do roba terase/naravne vrednote, ki
lastnikom zemljišč pod teraso, kakor tudi drugim, omogoči dostop do
le-teh. Obstoječa vegetacija na robu terase (gozd) se ohranja.
|
Dosledno je potrebno
upoštevati določila glede urbanističnega in arhitekturnega oblikovanja
objektov – odmik pozidave od roba terase in ureditve skladno z zasnovo
pozidave. Novi objekti bodo predstavljali oblikovno celoto z obstoječim
naseljem in ga dopolnjevali. Območje ZN vedutno ni izpostavljeno, čeprav
nudi zaradi lastne lokacije izjemne prostorske vedute. |
XIV. TOLERANCE |
27. člen |
Tolerance tlorisnih in
vertikalnih dimenzij objektov so ± 10%. Tolerance ne veljajo za objekte,
katerih gradbene parcele ne presegajo 600 m2; dimenzije objektov na teh
parcelah, določene z odlokom, so maksimalne! |
Zakoličba objektov,
razen objektov na vzhodnem in južnem robu območja, katerih mikrolokacija
je odvisna tudi od pogojev geomehanskega poročila, nima toleranc.
Dopustne so tudi tolerance pri prometno-komunalnem in energetskem
urejanju prostora ob pogoju, da prestavitve in spremembe ne spreminjajo
vsebinskega koncepta ZN. |
XV. ETAPNOST IZVAJANJA ZN |
28. člen |
Izvedba ZN poteka v
najmanj dveh fazah: |
1. faza: izgradnja
primarne prometne, komunalne in energetske infrastrukture |
ter izgradnjo
omrežja zvez in |
2. faza: izgradnja
posameznih stanovanjskih objektov. Posamezni objekti se |
lahko gradijo
istočasno ali v časovnih zamikih. |
Površine gradbenih
parcel, ki bodo urejene v posamezni fazi morajo biti dokončno urejene v
roku 6 mesecev po dokončanju objekta. |
XVI. OBVEZNOSTI INVESTITORJA IN IZVAJALCEV PRI IZVAJANJU ZN |
29. člen |
Investitor komunalne
infrastrukture mora dela izvesti v dogovorjenem terminu. |
Pred začetkom del
morajo investitorji oziroma izvajalci posameznih objektov obvestiti
upravljavce infrastrukturnih vodov ter skupno z njimi zakoličiti in
označiti tangirane obstoječe komunalne vode. Upravljavci morajo podati
točne podatke o izvedenih infrastrukturnih vodih in mestih
priključevanja posameznih objektov nanje. |
Pri izvajanju gradenj
je izvajalec dolžan zagotoviti varen promet in dostopnost do objektov.
Gradbišče mora biti v času gradnje racionalno urejeno, potrebno je
pravilno ravnati s humusom in odpadki ter upoštevati vsa določila tega
odloka ter druge veljavne predpise in standarde. Investitor mora
zagotoviti dokončno realizacijo vsake posamezne faze ureditve območja v
roku določenem s tem odlokom. |
Objektov, ki niso
izvedeni skladno z določili ZN in PGD/PZI projektno dokumentacijo, ni
možno vpisati v kataster stavb niti zanje pridobiti uporabnega
dovoljenja. |
Gradnjo objektov je
potrebno izvajati tako, da je za obstoječe naselje čimmanj moteče.
Transporti v zvezi z gradnjo objektov ne smejo potekati po obstoječi
lokalni cesti skozi vas, niti po dostopni cesti z Zgornje Police, ker
prometnici po karakteristikah ne zagotavljata pogojev tovrstne
obremenitve in ustrezne prometne varnosti. Za gradnjo se uporablja
rekonstruirana cesta s stare blejske vpadnice. |
XVII. KONČNE DOLOČBE |
30. člen |
Nadzor nad izvajanjem
ZN opravljajo pristojne inšpekcijske službe. |
31. člen |
Zazidalni načrt je
stalno na vpogled na: |
– Oddelku za okolje in
prostor na Občini Bled |
– Oddelku za okolje in
prostor na UE Radovljica. |
32. člen |
Ta odlok začne veljati
petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. |
|
Št. 039-6/2006 |
Bled, dne 21. septembra
2006 |
Župan Občine Bled |
Jože Antonič l.r. |