Na
podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi
(Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09,
51/10, 40/12 – ZUJF in 14/15 – ZUUJFO), Zakona o urejanju prostora
(Uradni list RS, št. 110/02, 8/03 – popr., 58/03 – ZZK-1, 33/07 –
ZPNačrt, 108/09 – ZGO-1C, 80/10 – ZUPUDPP in 61/17 – ZUreP-2) ter
7. člena Statuta Občine Loški Potok
(Uradni list RS, št. 79/15), 59. člena Zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2017 in 2018
(Uradni list RS, Uradni list RS, št. 80/16, 33/17 in 59/17 – ZIPRS1718),
prve in tretje alineje 41. člena ter določb VI. poglavja Zakona o
stavbnih zemljiščih (Uradni list SRS, št. 18/84, 32/85 – popr. in 33/89
ter Uradni list RS, št. 24/92 – odl. US, 44/97 – ZSZ in 101/13 –
ZDavNepr; v nadaljnjem besedilu: ZSZ), 218. člena, 218.a člena, 218.b
člena, 218.c člena, 218.č člena in 218.d člena
Zakona o graditvi objektov
(Uradni list RS, št. 102/04 – uradno prečiščeno besedilo, 14/05 – popr.,
92/05 – ZJC-B, 93/05 – ZVMS, 111/05 – odl. US, 126/07, 108/09, 61/10 –
ZRud-1, 20/11 – odl. US, 57/12, 101/13 – ZDavNepr, 110/13, 19/15, 61/17
– GZ in 66/17 – odl. US) je Občinski svet Občine Loški Potok na 17. seji
dne 14. 12. 2017 sprejel |
|
O D L O K |
o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v Občini Loški Potok |
|
I. SPLOŠNA DOLOČBA |
|
1. člen |
|
(predmet odloka) |
|
S
tem odlokom se sprejmejo podlage za odmero nadomestila za uporabo
stavbnega zemljišča za zazidana in nezazidana stavbna zemljišča (v
nadaljevanju: nadomestilo), ki določajo: |
– lego in namembnost ter smotrno izkoriščanje stavbnega zemljišča, |
– opremljenost stavbnega zemljišča s komunalnimi in drugimi objekti in
napravami in možnost priključitve za te objekte in naprave, |
– izjemne ugodnosti v zvezi s pridobivanjem dohodka v gospodarskih
dejavnostih, |
– merila za oprostitev plačevanja nadomestila. |
|
II. DOLOČITEV ZAZIDANIH IN NEZAZIDANIH
STAVBNIH ZEMLJIŠČ |
|
2. člen |
|
(zazidana in nezazidana stavbna
zemljišča) |
|
Za
zazidana in nezazidana stavbna zemljišča se štejejo tista zemljišča, kot
jih določajo predpisi o gradnji objektov. |
|
3. člen |
|
(določitev površine zazidanega stavbnega
zemljišča) |
|
(1) Osnovo
za določitev površine zazidanega stavbnega zemljišča predstavljajo
Register nepremičnin, Kataster stavb in Zemljiški kataster, ki jih vodi
Geodetska uprava RS in iz katerih občina za potrebe odmere nadomestila
črpa potrebne podatke. Osnovo za določitev poslovnih subjektov
predstavlja tudi Poslovni register Slovenije. |
(2) Površina zazidanega stavbnega zemljišča za stanovanjski namen se
določi kot neto tlorisna površina (SIST ISO: 9836) vseh zaprtih
prostorov posameznega stavbnega dela stanovanjskega namena in neto
tlorisna površina garaže za osebna vozila, če je le-ta vpisana kot
samostojni stavbni del. |
(3) Površina zazidanega stavbnega zemljišča za poslovni namen se določi
kot neto tlorisna površina (SIST ISO: 9836) vseh prostorov posameznega
stavbnega dela poslovnega namena in neto tlorisna površina vseh stavbnih
delov, ki so funkcionalno povezani z njim. |
(4) V površino zazidanega stavbnega zemljišča za poslovni namen se
štejejo tudi zunanje poslovne površine, ki se uporabljajo kot
spremljevalne površine za opravljanje poslovne dejavnosti. To so
predvsem zunanja parkirišča, zunanje manipulativne površine, delavnice
na prostem, nepokrita skladišča, športna igrišča. |
(5) Če podatek o površini zazidanega stavbnega zemljišča ali podatek o
dejanski rabi dela stavbe v navedenih uradnih evidencah ne obstaja ali
je očitno napačen, le-tega na podlagi terenskega ogleda ali podatkov iz
projektne dokumentacije objekta lahko določi organ občine, pristojen za
odmero nadomestila. Skladno s predpisi o evidentiranju nepremičnin se na
ta način pridobljen podatek pred odmero posreduje zavezancu v pregled,
razjasnitev in uskladitev. |
(6) Občina pristojni geodetski upravi predlaga vpis novih podatkov
oziroma vpis sprememb ali uskladitev podatkov v ustrezne evidence v
skladu s predpisi, ki urejajo evidentiranje nepremičnin. |
(7) Podatki, ki jih občina v skladu s prejšnjim odstavkom ne more
vpisati v ustrezne evidence, zavezanci pa v skladu z zakonom, ki ureja
graditev objektov, sami niso predlagali vpisa novih ali spremenjenih
podatkov, se štejejo za pravilne, dokler v ugotovitvenem postopku,
začetem na podlagi pritožbe zavezanca zoper odločbo o nadomestilu za
uporabo stavbnega zemljišča, ni ugotovljeno dejansko stanje, ki
predstavlja osnovo za odmero površine za tekoče leto in prihodnja
odmerna leta. |
|
4. člen |
|
(določitev površine nezazidanega
stavbnega zemljišča) |
|
(1) Osnovo
za določitev površine nezazidanega stavbnega zemljišča predstavljata
evidenci Zemljiški kataster in Kataster stavb, ki ju vodi Geodetska
uprava RS in iz katerih občina za potrebe odmere nadomestila črpa
potrebne podatke. |
(2) Površina nezazidanega stavbnega zemljišča se določi kot površina
zemljiške parcele, ki je namenjena gradnji, ob upoštevanju pogojev
2. člena tega odloka in pogojev vsakokratnega veljavnega prostorskega
akta. |
|
III. DOLOČITEV OBMOČIJ ODMERE
NADOMESTILA |
|
5. člen |
|
(območja odmere nadomestila) |
|
(1) Območja,
ki so predmet odmere nadomestila, določa veljaven prostorski akt. Delijo
se na tri skupine: |
– 1.
skupina: |
območje ureditvenega načrta v naselju Hrib - Loški Potok, |
– 2.
skupina: |
naselja Hrib - Loški Potok, Mali Log, Retje, Srednja vas - Loški Potok,
Šegova vas, Travnik, Lazec, Draga, Srednja vas pri Dragi, |
– 3.
skupina: |
območja, ki niso v 1. ali 2. skupini. |
(2) Območje ureditvenega načrta v naselju Hrib - Loški Potok vsebuje
naslednje enote urejanja prostora: Hr15, Hr17, Hr18, Hr19, Hr20 in Hr21. |
(3) Meje območij iz prejšnjega člena tega odloka so določene in razvidne
iz grafične karte, ki je na vpogled na Občini Loški Potok. Pregledna
karta območij je priloga tega odloka. |
|
IV. MERILA ZA DOLOČITEV VIŠINE
NADOMESTILA |
|
6. člen |
|
(splošna merila) |
|
(1) Za
določitev višine nadomestila za zazidana in nezazidana stavbna zemljišča
se upoštevajo naslednja merila: |
– lega in namen stavbnega zemljišča, |
– opremljenost stavbnega zemljišča s posamezno vrsto gospodarske javne
infrastrukture ali z omrežji infrastrukture gospodarskih javnih služb. |
(2) Za
zazidana stavbna zemljišča se upošteva tudi merilo: |
– izjemne ugodnosti v zvezi s pridobivanjem dohodka. |
|
7. člen |
|
(lega in namen zazidanega stavbnega
zemljišča) |
|
(1) Namen
uporabe zazidanega stavbnega zemljišča, oziroma dela stavbe na tem
stavbnem zemljišču, se določi na podlagi evidenc o nepremičninah. Glede
na vrsto dejanske rabe dela stavbe se zazidana stavbna zemljišča
razdelijo v naslednje skupine: |
A.
Stavbe za stanovanjske namene: |
– enostanovanjske, dvostanovanjske individualne stavbe, |
– vrstne hiše, |
– stanovanjske stavbe s tremi ali več stanovanji, |
– stanovanjske stavbe za posebne družbene skupine, oskrbovana
stanovanja, |
– garažne stavbe, garaže v garažni hiši in pokrita parkirišča, ki se ne
uporabljajo v povezavi s poslovno dejavnostjo. |
B.
Stavbe, ki se uporabljajo za gostinstvo, turizem, trgovino in poslovno
dejavnost ter stavbe za promet, zveze in skladiščenje: |
– gostinske stavbe: |
– hotelske stavbe in stavbe za kratkotrajno nastanitev, |
– gostilne, restavracije in točilnice, |
– poslovne in upravne stavbe: |
– pošte, banke, zavarovalnice, |
– druge poslovne stavbe (notar, odvetnik, pisarne …), |
– trgovske stavbe in stavbe za storitvene dejavnosti: |
– trgovske stavbe, |
– sejemske dvorane, razstavišča, |
– bencinski servisi, |
– stavbe za storitvene dejavnosti (frizerski, kozmetični saloni,
avtopralnice, kemične čistilnice, pralnice …) |
– stavbe za izvajanje komunikacij ter z njimi povezane stavbe |
– skladišča: |
– hladilnice in specializirana skladišča, |
– pokrite in nadkrite skladiščne površine, |
– garažne stavbe in drugi nezahtevni ter enostavni objekti, ki se
uporabljajo v povezavi z dejavnostmi, naštetimi v tej alineji. |
C.
Industrijske stavbe: |
– stavbe za proizvodnjo, delavnice, klavnice, pekarne, pivovarne,
montažne hale, avtomehanične in podobne delavnice, |
– garaže in drugi nezahtevni ter enostavni objekti, ki se uporabljajo v
povezavi z dejavnostmi, naštetimi v tej alineji. |
D.
Stavbe, ki so splošnega družbenega pomena: |
– muzeji, knjižnice, stavbe za znanstvenoraziskovalno delo, |
– kulturni spomeniki, |
– stavbe za zdravstveno oskrbo, |
– stavbe za šport, |
– stavbe javne uprave, |
– garažne stavbe in drugi nezahtevni ter enostavni objekti, ki se
uporabljajo v povezavi z dejavnostmi, naštetimi v tej alineji. |
E.
Stavbe za kmetijski namen, če se uporabljajo za kmetijsko poslovno
dejavnost: |
– stavbe za rastlinsko pridelavo, |
– stavbe za rejo živali, |
– stavbe za spravilo pridelka, |
– sirarne, sušilnice sadja in podobno, |
– stavbe za shranjevanje kmetijskih strojev, orodja in mehanizacije, |
– garažne stavbe in drugi nezahtevni ter enostavni objekti, ki se
uporabljajo v povezavi z dejavnostmi, naštetimi v tej alineji. |
(2) Namen uporabe zazidanega stavbnega zemljišča se glede na lego
ovrednoti s točkami po naslednji tabeli: |
Namen |
Skupina |
1. |
2. |
3. |
A |
80 |
60 |
40 |
B |
500 |
400 |
300 |
C |
500 |
400 |
200 |
D |
100 |
100 |
60 |
E |
80 |
60 |
40 |
(3) Stanovanjski in poslovni namen se odmerita tudi za druge stavbe, ki
niso uvrščene drugje in stavbne dele v skupni rabi, v kolikor se
ugotovi, da se del stavbe uporablja za stanovanjski ali poslovni namen.
V tem primeru se določijo točke glede na ugotovljen namen uporabe iz
zgornje tabele. |
|
8. člen |
|
(opremljenost stavbnega zemljišča) |
|
(1) Opremljenost
stavbnega zemljišča z objekti in omrežji gospodarske javne
infrastrukture ali z omrežji infrastrukture gospodarskih javnih služb se
ovrednoti z naslednjimi točkami: |
Opremljenost |
Število točk |
a) cesta v makadamski izvedbi |
5 |
b) cesta v asfaltni izvedbi |
10 |
c) vodovodno omrežje |
10 |
d) električno omrežje |
10 |
e) telekomunikacijsko omrežje |
10 |
f) javna razsvetljava |
10 |
g) kanalizacijsko omrežje |
10 |
(2) Šteje se, da ima stavbno zemljišče možnost priključka, če je
omrežje, na katerega se je možno priključiti, oddaljeno od meje
stavbnega zemljišča do vključno 50 m in obstaja tudi dejanska možnost
priključitve in koriščenja teh komunalnih objektov in naprav. |
|
9. člen |
|
(izjemne ugodnosti v zvezi s
pridobivanjem dohodka) |
|
Pri
posameznih dejavnostih se pri uporabi stavbnega zemljišča upoštevajo
izjemne ugodnosti v zvezi s pridobivanjem dohodka v gospodarskih
dejavnostih, kar je posledica ugodne lokacije stavbnega zemljišča glede
na možnost ustvarjanja dohodka ter obremenitve gospodarske javne
infrastrukture. |
Dejavnost |
Skupina |
1. |
2. |
Trgovina, popravila motornih vozil in
izdelkov široke porabe |
200 |
200 |
Gostinstvo |
200 |
200 |
Banke, pošte, zavarovalnice |
200 |
200 |
|
V. ODMERA NADOMESTILA |
|
10. člen |
|
(določitev višine nadomestila) |
|
(1) Letna
višina nadomestila za zazidana stavbna zemljišča se določi kot vsota
točk, dobljenih iz 7., 8. in 9. člena tega odloka, ki se pomnoži s
površino zazidanega stavbnega zemljišča ter z letno višino točke za
odmero nadomestila za zazidana stavbna zemljišča. |
(2) Letna višina nadomestila za nezazidana stavbna zemljišča se določi
tako, da se vsota točk iz 8. člena pomnoži s površino nezazidanega
stavbnega zemljišča in z letno višino točke za odmero nadomestila za
nezazidana stavbna zemljišča ter faktorjem, ki je določen ločeno glede
na območje in glede na namensko rabo območja, kot jo določa veljavni
prostorski akt: |
Namembnost zemljišča |
Faktor |
1.
skupina |
2.
skupina |
3.
skupina |
Območja za izgradnjo stanovanjskih stavb |
0,3 |
0,2 |
0,1 |
Območja za izgradnjo stanovanjskih in
poslovnih stavb |
0,4 |
0,3 |
0,2 |
Območja za izgradnjo poslovnih stavb |
0,6 |
0,5 |
0,3 |
|
11. člen |
|
(vrednost točke) |
|
(1) Vrednost
točke za odmerno leto se z ugotovitvenim sklepom župana letno
revalorizira s količnikom, ugotovljenim na podlagi letnega povprečnega
indeksa rasti cen življenjskih potrebščin po podatkih Statističnega
urada RS, za obdobje pred letom za katero se nadomestilo odmerja, v
kolikor je količnik večji od ena. |
(2) V letu 2018 znaša vrednost točke 0,002016 EUR. |
(3) V primeru drugačne določitve vrednosti točke, kot je določena v
prejšnjem odstavku, novo vrednost točke določi Občinski svet Občine
Loški Potok, na predlog župana. |
|
12. člen |
|
(zavezanec) |
|
(1) Zavezanec
za plačilo nadomestila za zazidano stavbno zemljišče je neposredni
uporabnik zemljišča oziroma dela stavbe (imetnik pravice razpolaganja
oziroma lastnik, najemnik stanovanja oziroma poslovnega prostora,
imetnik stanovanjske pravice). Če le-ta ni znan, je zavezanec za plačilo
lastnik. |
(2) Zavezanec za plačilo nadomestila za nezazidano stavbno zemljišče je
njegov lastnik oziroma imetnik stavbne pravice, če je le-ta
vzpostavljena na zemljiški parceli. |
|
13. člen |
|
(prijava nadomestila) |
|
Zavezanec za plačilo nadomestila je dolžan občinski upravi sporočiti vse
spremembe, ki bi kakorkoli vplivale na odmero nadomestila v roku
petnajstih dni po nastanku spremembe. V kolikor zavezanec tega ne
sporoči si občinska uprava pridobi sama podatke iz ustreznih evidenc. |
|
14. člen |
|
(pobiranje nadomestila) |
|
Nadomestilo se plačuje za tekoče leto v skladu z določili zakona o
davčnem postopku. |
|
VI. OPROSTITVE PLAČILA NADOMESTILA |
|
15. člen |
|
(oprostitve plačila nadomestila) |
|
(1) Nadomestilo
za uporabo stavbnega zemljišča se ne plačuje: |
– za
stavbna zemljišča, ki se neposredno uporabljajo za potrebe obrambe in
zaščite RS, |
– za
objekte tujih držav, ki jih uporabljajo tuja diplomatska in konzularna
predstavništva ali v njih stanuje njihovo osebje, |
– za
objekte mednarodnih in meddržavnih organizacij, ki jih uporabljajo te
organizacije ali v njih stanuje njihovo osebje, če ni v mednarodnem
sporazumu drugače določeno, |
– za
stavbe, ki jih uporabljajo verske skupnosti za svojo versko dejavnost. |
(2) Nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča se na lastno zahtevo za
dobo pet let oprosti občan, ki je kupil novo stanovanje kot posamezen
del stavbe ali zgradil, dozidal ali nadzidal družinsko stanovanjsko
hišo, če je v ceni stanovanja oziroma družinske stanovanjske hiše ali
neposredno plačal stroške komunalnega prispevka. Petletna oprostitev
začne teči od dneva vselitve v stanovanje ali stanovanjsko hišo. |
|
VII. KAZENSKE DOLOČBE |
|
16. člen |
|
(kazenske določbe) |
|
(1) Z
globo 500 EUR se kaznuje za prekršek pravna oseba ali samostojni
podjetnik posameznik, če: |
a)
ne prijavi nastanka obveznosti plačila nadomestila skladno s tem odlokom
ali vseh sprememb, ki vplivajo na odmero nadomestila, in sicer v 15 dneh
po nastanku obveznosti oziroma sprememb, |
b)
na poziv pristojnega občinskega organa v roku 15 dni od poziva ne
posreduje točnih podatkov, ki omogočajo odmero nadomestila ali |
c)
prijavi lažne podatke ali prikriva podatke, ki so potrebni za izračun
nadomestila. |
(2)
Z globo 200 EUR se za prekrške iz prejšnjega odstavka kaznuje posameznik
ali odgovorna oseba pravne osebe iz prejšnjega odstavka. |
(3)
Nadzor nad izvajanjem tistih določb tega odloka, za katere je v primeru
njihove kršitve po tem odloku predpisana sankcija, opravlja organ Občine
Loški Potok, pristojen za nadzor. |
|
VIII. PREHODNA IN KONČNA DOLOČBA |
|
17. člen |
|
(prenehanje veljavnosti obstoječega
odloka) |
|
(1) Z
dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati Odlok o nadomestilu za
uporabo stavbnih zemljišč (Uradni list RS, št. 131/03, 81/04). |
(2) Pritožbe zavezancev, vezane na odmero nadomestila za pretekla
odmerna leta, se obravnavajo na podlagi takrat veljavnega odloka. |
|
18. člen |
|
(uveljavitev odloka) |
|
Ta
odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike
Slovenije, uporabljati pa se začne 1. januarja 2018. |
|
Št. 423-0001/2017 |
Loški Potok, dne
14. decembra 2017 |
|
Župan |
Občine Loški Potok |
Ivan Benčina l.r. |