Na podlagi 64.
člena Zakona o lokalni samoupravi - ZLS - (Uradni list RS, št. 72/93,
57/94, 14/95, 26/97, 70/97, 10/98 in 74/98) je Občinski svet Občine
Radlje ob Dravi na 3. redni seji, dne 18. marca 1999, sprejel
|
|
S T A T U T
občine Radlje ob Dravi
(prečiščeno besedilo) |
|
I. SPLOŠNE DOLOČBE
|
1. člen
|
Občina Radlje ob
Dravi je samoupravna lokalna skupnost ustanovljena z zakonom na območju
naslednjih naselij: Brezni vrh, Dobrava, Zgornji Kozji vrh, Radelca,
Radlje ob Dravi, Remšnik, Sp. Orlica, Sp. Vižinga, Sv. Anton na Pohorju,
Sv.Trije Kralji, Št. Janž pri Radljah, Vas, Vuhred in Zg. Vižinga.
|
Sedež občine je v
Radljah ob Dravi, Mariborska 7. |
Občina je pravna
oseba javnega prava s pravico posedovati, pridobivati in razpolagati z
vsemi vrstami premoženja. |
Občino predstavlja
in zastopa župan. |
Območje, ime in
sedež občine se lahko spremeni z zakonom po postopku, ki ga določa
zakon. Območja in imena naselij v občini se v skladu z zakonom
spremenijo z občinskim odlokom. |
|
2. člen
|
Na območju Občine
Radlje ob Dravi so ustanovljene krajevne skupnosti. Naloge, organizacija
in delovanje ter pravni status krajevnih skupnosti so določeni s tem
Statutom in Odlokom o krajevnih skupnosti Občine Radlje ob Dravi.
|
|
3. člen
|
Občina Radlje ob
Dravi (v nadaljnjem besedilu: občina) v okviru ustave in zakona
samostojno ureja in opravlja javne zadeve lokalnega pomena, ki zadevajo
prebivalce občine in naloge iz državne pristojnosti, ki so nanjo
prenesene z zakonom. |
|
4. člen
|
Osebe, ki imajo na
območju občine stalno prebivališče, so občani. |
Občani odločajo o
lokalnih javnih zadevah po organih občine, ki jih volijo na podlagi
splošne in enake volilne pravice na svobodnih volitvah s tajnim
glasovanjem ter v drugih organih v skladu s tem statutom.
|
Občani sodelujejo
pri upravljanju lokalnih javnih zadev tudi na zborih občanov, z
referendumom in ljudsko iniciativo. |
Na osnovi odločitve
organov občine se lahko v posamezne oblike odločanja vključijo tudi
osebe, ki imajo v občini začasno prebivališče, in osebe, ki so lastniki
zemljišč in drugih nepremičnin na območju občine. |
|
5. člen
|
Občina pri
uresničevanju skupnih nalog sodeluje s sosednjimi in drugimi občinami,
širšimi lokalnimi skupnostmi in državo. |
Občina samostojno
odloča o povezovanju v širše lokalne samoupravne skupnosti, na način in
po postopku predpisanem v zakonu. |
Občina lahko
sodeluje tudi z lokalnimi skupnostmi drugih držav ter z mednarodnimi
organizacijami lokalnih skupnosti. |
Občina sodeluje z
drugimi občinami po načelih prostovoljnosti in solidarnosti in lahko v
ta namen z njimi združuje sredstva, oblikuje skupne organe in
organizacije ter službe za opravljanje skupnih zadev.
|
|
6. člen
|
Občina Radlje ob
Dravi ima svoj grb, zastavo in praznik, katerih oblika, vsebina in
uporaba se določi z odlokom. |
Občina ima tri
vrste pečatov okrogle oblike, velikosti premera 35 mm, obrobljene z
dvema koncentričnima krogoma. |
1. Pečat Občine
Radlje ob Dravi ima v zgornjem zunanjem robu napis: OBČINA RADLJE OB
DRAVI; v spodnjem zunanjem robu pa: RADLJE OB DRAVI. V sredini pečata je
grb Občine Radlje ob Dravi. |
2. Pečat Občinskega
sveta Občine Radlje ob Dravi ima v zgornjem zunanjem robu napis: OBČINA
RADLJE OB DRAVI; v spodnjem zunanjem robu pa: RADLJE OB DRAVI. V sredini
pečata je napis: OBČINSKI SVET. |
3. Pečat Občinske
volilne komisije ima v zgornjem zunanjem robu dva napisa: OBČINA RADLJE
OB DRAVI OBČINSKA VOLILNA KOMISIJA |
V sredini pečata je
napis: RADLJE OB DRAVI. |
Občina Radlje ob
Dravi ima tudi mali pečat s premerom 20 mm, ki je identičen s pečatom
Občine Radlje ob Dravi. |
Uporabo in hrambo
pečata občine določi župan s svojim aktom. |
Za prispevek k
razvoju občine podeljuje občina zaslužnim občanom, organizacijam in
drugim občinska priznanja in nagrade, v skladu s posebnim odlokom.
|
Na meji občine, ob
magistralni cesti je občina lahko označena z napisnimi tablami.
|
|
II. NALOGE OBČINE
|
7. člen
|
Občina samostojno
opravlja lokalne zadeve javnega pomena (izvirne naloge), določene s tem
statutom in zakoni, zlasti pa: |
1. Normativno ureja
lokalne zadeve javnega pomena tako, da: |
·
sprejema
statut in druge splošne akte občine, |
·
sprejema
proračun in zaključni račun občine, |
·
načrtuje
prostorski razvoj ter sprejema prostorske akte, |
·
predpisuje
davke in prispevke iz svoje pristojnosti. |
2. Upravlja
občinsko premoženje tako, da: |
·
ureja način
in pogoje upravljanja z občinskim premoženjem, |
·
pridobiva in
razpolaga z vsemi vrstami premoženja, |
·
sklepa
pogodbe o pridobitvi in odtujitvi nepremičnin in premičnin,
|
·
sestavlja
premoženjsko bilanco, s katero izkazuje vrednost svojega premoženja.
|
3. Omogoča pogoje
za gospodarski razvoj občine tako, da: |
·
spremlja in
analizira gospodarske rezultate v občini, |
·
sprejema
prostorske akte, ki omogočajo in pospešujejo razvoj gospodarstva v
občini, |
·
oblikuje
davčno politiko, ki pospešuje gospodarski razvoj, |
·
sodeluje z
gospodarskimi subjekti in v okviru interesov in nalog občine pomaga
gospodarskim subjektom pri razreševanju gospodarskih problemov,
|
·
z javnimi
sredstvi, v skladu s predpisi, pospešuje razvoj gospodarskih panog
oz.gospodarskih subjektov. |
4. Ustvarja pogoje
za gradnjo stanovanj in skrbi za povečanje najemnega socialnega sklada
stanovanj tako, da: |
·
v
prostorskih aktih predvidi gradnjo stanovanjskih objektov,
|
·
sprejema
dolgoročni in kratkoročni stanovanjski program občine,
|
·
spremlja in
analizira stanje na stanovanjskem področju občine, |
·
spremlja
ponudbo in povpraševanje stanovanj v občini ter se vključuje v
stanovanjski trg, |
·
gradi
stanovanja za socialno ogrožene in prenavlja objekte, ki so primerni za
gradnjo stanovanj, |
·
v skladu s
predpisi omogoča občanom najemanje kreditov za nakup, gradnjo in prenovo
stanovanj, |
·
sodeluje z
gospodarskimi družbami, zavodi in drugimi institucijami pri razreševanju
stanovanjske problematike občanov. |
5. Skrbi za lokalne
javne službe tako, da: |
·
ustanavlja
lokalne javne službe, |
·
sprejme
splošne akte, ki urejajo način ustanovitve in delovanje lokalnih javnih
služb, |
·
zagotavlja
sredstva za delovanje lokalnih javnih služb, |
·
nadzira
delovanje lokalnih javnih služb, |
·
gradi in
vzdržuje vodovodne, energetske in druge komunalne objekte in naprave,
|
·
zagotavlja
javno službo gospodarjenja s stavbnimi zemljišči. |
6. Zagotavlja in
pospešuje vzgojno-izobraževalno in zdravstveno dejavnost tako, da:
|
·
ustanovi
vzgojno izobraževalni, zdravstveni zavod in lekarno ter zagotavlja
pogoje za njegovo delovanje na primarni ravni, |
·
v skladu z
zakoni, ki urejajo to področje, zagotavlja sredstva za izvajanje teh
dejavnosti in v okviru finančnih možnosti omogoča izvajanje
nadstandardnih programov, |
·
sodeluje z
vzgojno izobraževalnim zavodom in zdravstvenim zavodom, ter lekarno,
|
·
z različnimi
ukrepi pospešuje vzgojno izobraževalno dejavnost in zdravstveno varstvo
občanov, |
·
ustvarja
pogoje za izobraževanje odraslih, ki je pomembno za razvoj občine in za
kvaliteto življenja njenih prebivalcev. |
7. Pospešuje službe
socialnega skrbstva, predšolskega varstva, osnovnega varstva otrok in
družine, za socialno ogrožene, invalide in ostarele tako, da:
|
·
spremlja
stanje na tem področju, |
·
pristojnim
organom in institucijam predlaga določene ukrepe na tem področju,
|
·
sodeluje s
centrom za socialno delo, javnimi zavodi in drugimi pristojnimi organi
in institucijami. |
8. Pospešuje
raziskovalno, kulturno in društveno dejavnost ter razvoj športa in
rekreacije tako, da: |
·
omogoča
dostopnost kulturnih programov, skrbi za kulturno dediščino na svojem
območju, |
·
zagotavlja
splošnoizobraževalno knjižnično dejavnost, |
·
z dotacijami
spodbuja te dejavnosti, |
·
sodeluje z
društvi in jih vključuje v programe aktivnosti občine.
|
9. Skrbi za varstvo
zraka, tal, vodnih virov, za varstvo pred hrupom, za zbiranje in
odlaganje odpadkov in opravlja druge dejavnosti varstva okolja tako, da:
|
·
izvaja
naloge, ki jih določajo zakon, uredbe in drugi predpisi s področja
varstva okolja, |
·
spremlja
stanje na tem področju in v okviru svojih pristojnosti sprejema ukrepe,
s katerimi zagotavlja varstvo okolja, |
·
sprejema
splošne akte, s katerimi pospešuje in zagotavlja varstvo okolja,
|
·
sodeluje s
pristojnimi inšpekcijskimi organi in jih obvešča o ugotovljenih
nepravilnostih, |
·
z drugimi
ukrepi pospešuje varstvo okolja v občini. |
10. Upravlja, gradi
in vzdržuje: |
·
lokalne
javne ceste in druge javne poti, |
·
površine za
pešce in kolesarje, |
·
igrišča za
šport in rekreacijo ter otroška igrišča, |
·
javne
parkirne prostore, parke, trge in druge javne površine ter
|
·
ureja promet
v občini, |
·
sodeluje pri
vzdrževanju gozdnih cest. |
11. Skrbi za
požarno varnost in varnost občanov v primeru elementarnih in drugih
nesreč tako, da v skladu z merili in normativi: |
·
organizira
reševalno pomoč v požarih, |
·
organizira
obveščanje, alarmiranje, pomoč in reševanje za primere elementarnih in
drugih nesreč, |
·
zagotavlja
sredstva za organiziranje, opremljanje in izvajanje požarne varnosti in
varstva pred naravnimi nesrečami, |
·
zagotavlja
sredstva za odpravo posledic elementarnih in drugih naravnih nesreč,
|
·
sodeluje z
občinskim poveljstvom gasilske službe in štabom za civilno zaščito ter
spremlja njihovo delo, |
·
opravlja
druge naloge, ki pripomorejo k boljši požarni varnosti in varstvu pred
elementarnimi in drugimi nesrečami. |
12. Ureja javni red
v občini tako, da: |
·
sprejema
ustrezne splošne akte, |
·
določa
prekrške in denarne kazni za prekrške, s katerimi se kršijo predpisi
občine, |
·
ureja
lokalni promet in določa prometno ureditev, |
·
organizira
občinsko redarstvo, |
·
izvaja
nadzorstvo nad javnimi prireditvami, |
·
opravlja
inšpekcijsko nadzorstvo nad izvajanjem občinskih predpisov in drugih
aktov, s katerimi ureja zadeve iz svoje pristojnosti, če ni z zakonom
drugače določeno, |
·
opravlja
druge naloge v okviru teh pristojnosti. |
|
8. člen
|
V okviru lokalnih
zadev javnega pomena občina opravlja tudi naloge, ki se nanašajo na:
|
·
inšpekcijsko
nadzorstvo nad izvajanjem občinskih predpisov in drugih aktov, s
katerimi ureja zadeve iz svoje pristojnosti, |
·
ugotavljanje
javnega interesa v primeru razlastitve za potrebe občine,
|
·
določanje
namembnosti urbanega prostora, |
·
gospodarjenje s stavbnimi zemljišči in določanje pogojev za njihovo
uporabo, |
·
evidenco
občinskih zemljišč in drugega premoženja, |
·
zagotavljanje varstva naravnih in kulturnih spomenikov v sodelovanju s
pristojnimi institucijami, |
·
mrliško
ogledno službo in |
·
ureja druge
lokalne zadeve javnega pomena. |
|
9. člen
|
Občina opravlja
statistične, evidenčne in analitične naloge za svoje potrebe ter za te
potrebe pridobiva statistične in evidenčne podatke od pooblaščenih
organov za zbiranje statističnih in evidenčnih podatkov.
|
Za potrebe iz
prvega odstavka tega člena pridobiva občina od upravljavcev zbirk
podatke o fizičnih osebah, ki imajo v občini stalno ali začasno
prebivališče, in o fizičnih osebah, ki imajo v občini nepremičnine, ter
podatke o pravnih osebah, ki imajo sedež in premoženje oziroma del
premoženja v občini. |
|
III. ORGANI OBČINE
|
|
1. SKUPNE DOLOČBE
|
10. člen
|
Organi občine so:
|
·
občinski
svet, |
·
župan in
|
·
nadzorni
odbor občine. |
Občina ima volilno
komisijo kot samostojni občinski organ, ki v skladu z zakonom o lokalnih
volitvah in drugimi predpisi ter splošnimi akti občine skrbi za izvedbo
volitev in referendumov ter varstvo zakonitosti volilnih postopkov.
|
Občina ima tudi
druge organe, katerih ustanovitev in naloge določa zakon.
|
Volitve oziroma
imenovanja organov občine oziroma članov občinskih organov se izvajajo v
skladu z zakonom in tem statutom. |
Člani občinskega
sveta, župan in podžupana so občinski funkcionarji. |
|
11. člen
|
Občina ima občinsko
upravo kot občinski organ, ki v skladu z zakonom, statutom in splošnimi
akti občine izvaja upravne naloge iz občinske pristojnosti, odloča o
upravnih stvareh na prvi stopnji, opravlja inšpekcijske naloge in naloge
občinskega redarstva oziroma drugih služb nadzora ter strokovna,
organizacijska in administrativna opravila za občinske organe.
|
Občinsko upravo
lahko sestavljajo notranje organizacijske enote in organi občinske
uprave. Organe občinske uprave ustanovi občinski svet z odlokom, s
katerim določi tudi njihovo notranjo organizacijo in delovno področje.
|
|
12. člen
|
Če ni v zakonu ali
tem statutu drugače določeno, lahko organi občine, ki delajo na sejah,
sprejemajo odločitve, če je na seji navzoča večina članov organa občine.
Odločitev je sprejeta, če za njo glasuje večina navzočih članov.
|
|
13. člen
|
Delo organov občine
je javno. |
Javnost dela se
zagotavlja z obveščanjem javnosti o delu občinskih organov, predvsem pa
z uradnim objavljanjem splošnih aktov občine, z navzočnostjo občanov in
predstavnikov sredstev javnega obveščanja na javnih sejah občinskih
organov, vpogledom v dokumentacijo in gradiva, ki so podlaga za
odločanje občinskih organov (Uradni list RS ali MUV).
|
Način zagotavljanja
javnosti dela občinskih organov, razloge in postopke izključitve
javnosti s sej organov občine, pravice javnosti ter zagotovitev varstva
osebnih podatkov, dokumentov in gradiv, ki vsebujejo podatke, ki so v
skladu z zakonom, drugim predpisom ali splošnim aktom občine oziroma
druge javne ali zasebno pravne osebe zaupne narave oziroma državna,
vojaška ali uradna tajnost, določajo zakon, ta statut in poslovnik
občinskega sveta. |
Občani in njihovi
pravni zastopniki imajo pravico vpogleda v dokumente, ki so podlaga za
odločanje organov občine o njihovih pravicah, obveznostih in pravnih
koristih, če izkažejo pravni interes. |
|
2. OBČINSKI SVET
|
14. člen
|
Občinski svet je
najvišji organ odločanja o vseh zadevah v okviru pravic in dolžnosti
občine. |
Občinski svet šteje
16 članov. |
Člani občinskega
sveta se volijo za štiri leta. Mandat članov občinskega sveta se začne s
potekom mandata prejšnjih članov občinskega sveta ter traja do prve seje
novoizvoljenega občinskega sveta. |
Občinski svet se
konstituira na prvi seji, na kateri je potrjenih več kot polovica
mandatov članov občinskega sveta. Prvo sejo občinskega sveta skliče
župan najkasneje v 20 dneh po izvolitvi. |
Ko članom
občinskega sveta preneha mandat, jim preneha tudi članstvo v vseh
občinskih organih in organih javnih zavodov, javnih podjetij ter
skladov, katerih ustanoviteljica je občina in v katere so bili imenovani
kot predstavniki občinskega sveta. |
|
15. člen
|
Volitve občinskega
sveta se opravijo na podlagi splošne in enake volilne pravice z
neposrednim in tajnim glasovanjem v skladu z zakonom.
|
Občinski svet se
voli po proporcionalnem sistemu. |
O oblikovanju
volilnih enot za volitve občinskega sveta v skladu z zakonom odloči
občinski svet z odlokom. |
|
16. člen
|
Občinski svet
sprejema statut občine, odloke in druge splošne akte ter poslovnik
občinskega sveta. |
V okviru svojih
pristojnosti občinski svet predvsem: |
·
sprejema
prostorske plane in druge plane razvoja občine, |
·
sprejema
občinski proračun in zaključni račun, |
·
ustanavlja
organe občinske uprave ter določi njihovo organizacijo in delovno
področje, |
·
v
sodelovanju z občinskimi sveti drugih občin ustanavlja skupne organe
občinske uprave ter skupne organe za izvrševanje ustanoviteljskih pravic
v javnih zavodih in javnih podjetjih, |
·
daje
soglasje k prenosu nalog iz državne pristojnosti na občino in odloča o
na občino prenešenih zadevah iz državne pristojnosti, če po zakonu o teh
zadevah ne odloča drug občinski organ, |
·
nadzoruje
delo župana, podžupanov in občinske uprave glede izvajanja odločitev
občinskega sveta, |
·
potrjuje
mandate članov občinskega sveta ter ugotavlja predčasno prenehanje
mandata občinskega funkcionarja, |
·
imenuje
člane nadzornega odbora in na predlog nadzornega odbora opravi predčasno
razrešitev člana nadzornega odbora, |
·
imenuje in
razrešuje člane komisij in odborov občinskega sveta, |
·
na predlog
župana imenuje in razrešuje podžupana, določi podžupana, ki bo v primeru
predčasnega prenehanja funkcije opravljal funkcijo župana ter odloča o
poklicnem opravljanju funkcije podžupana, |
·
odloča o
pridobitvi in odtujitvi občinskega premoženja, kolikor s statutom občine
ali z odlokom za odločanje o tem ni pooblaščen župan,
|
·
odloča o
najemu posojila in dajanju poroštva, |
·
razpisuje
referendum, |
·
s svojim
aktom, v skladu z zakonom, določa višino plače ali dela plače občinskih
funkcionarjev ter kriterije in merila za nagrade in nadomestila članom
organov in delovnih teles, ki jih imenuje občinski svet,
|
·
določa vrste
lokalnih javnih služb in način izvajanja lokalnih javnih služb,
|
·
ustanavlja
javne zavode in javna podjetja ter druge pravne osebe javnega prava v
skladu z zakonom, |
·
imenuje in
razrešuje člane komisije po zakonu o nezdružljivosti opravljanja javnih
funkcij s pridobitno dejavnostjo, člane sveta občine za varstvo
uporabnikov javnih dobrin ter člane drugih organov občine ustanovljenih
na podlagi zakona, |
·
določi
organizacijo in način izvajanja varstva pred naravnimi in drugimi
nesrečami za obdobje petih let, katerega sestavni del je tudi program
varstva pred požari, |
·
sprejme
program in letni načrt varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami,
sestavni del je tudi letni načrt varstva pred požari,
|
·
določi
organizacijo občinskega sveta ter način njegovega delovanja v vojni,
|
·
sprejme
odlok o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami in določi varstvo
pred požari, ki se opravlja kot javna služba, |
·
daje mnenje
k imenovanju načelnika upravne enote in imenuje predstavnike občine v
sosvet načelnika upravne enote, |
·
odloča o
drugih zadevah, ki jih določa ta zakon in ta statut. |
|
17. člen
|
Člani občinskega
sveta opravljajo svojo funkcijo nepoklicno. |
Funkcija člana
občinskega sveta ni združljiva s funkcijo župana, člana nadzornega
odbora, kot tudi ne z delom v občinski upravi ter z drugimi funkcijami,
za katere tako določa zakon. |
Član občinskega
sveta, ki je imenovan za podžupana, opravlja funkcijo člana občinskega
sveta in funkcijo podžupana hkrati. Podžupan, ki v primeru predčasnega
prenehanja mandata župana opravlja funkcijo župana, v tem času ne
opravlja funkcije člana občinskega sveta. |
Funkcija člana
občinskega sveta tudi ni združljiva s funkcijo načelnika upravne enote
in vodje notranje organizacijske enote v upravni enoti, na območju
katere je občina, kot tudi ne z delom v državni upravi na delovnih
mestih, na katerih delavci izvršujejo pooblastila v zvezi z nadzorom nad
zakonitostjo oziroma nad primernostjo in strokovnostjo dela organov
občine. |
|
18. člen
|
Občinski svet
predstavlja, sklicuje in vodi njegove seje župan. Župan lahko za vodenje
sej občinskega sveta pooblasti podžupana ali drugega člana občinskega
sveta. |
Če nastopijo
razlogi, zaradi katerih župan, pooblaščeni podžupan oziroma član
občinskega sveta ne more voditi že sklicane seje, jo vodi podžupan, če
pa tudi to ni mogoče, jo vodi najstarejši član občinskega sveta.
|
Župan sklicuje seje
občinskega sveta v skladu z določbami tega statuta in poslovnika
občinskega sveta ter glede na potrebe odločanja na občinskem svetu, mora
pa jih sklicati najmanj štirikrat letno. |
Župan, pooblaščeni
podžupan oziroma član občinskega sveta mora sklicati sejo občinskega
sveta, če to zahteva najmanj četrtina članov občinskega sveta, seja pa
mora biti v petnajstih dneh potem, ko je bila podana pisna zahteva za
sklic seje. Če seja občinskega sveta ni sklicana v roku sedmih dni po
prejemu pisne zahteve, jo lahko skličejo člani občinskega sveta, ki so
zahtevo podali. Zahtevi za sklic seje občinskega sveta mora biti
priložen dnevni red. Župan, pooblaščeni podžupan oziroma član občinskega
sveta mora dati na dnevni red predlagane točke, predlagan dnevi red pa
lahko dopolni še z novimi točkami. |
|
19. člen
|
Strokovno in
administrativno delo za potrebe občinskega sveta ter pomoč pri pripravi
in vodenju sej občinskega sveta ter njegovih komisij in odborov
zagotavlja občinska uprava. |
|
20. člen
|
Občinski svet dela
in odloča na sejah. |
Dnevni red seje
občinskega sveta predlaga župan. |
Vsak član
občinskega sveta lahko predlaga občinskemu svetu v sprejem odloke in
druge akte iz njegove pristojnosti, razen proračuna in zaključnega
računa proračuna in drugih aktov, za katere je v zakonu ali v statutu
občine določeno, da jih sprejme občinski svet na predlog župana.
|
Župan mora predloge
komisij in odborov občinskega sveta ter predloge članov občinskega sveta
iz prejšnjega odstavka dati na dnevni red, ko so pripravljeni tako, kot
je določeno v poslovniku občinskega sveta. |
O sprejemu dnevnega
reda odloča občinski svet na začetku seje. |
Na vsaki seji
občinskega sveta mora biti predvidena točka za vprašanja in odgovore na
vprašanja, ki jih postavljajo člani sveta. |
Za vsako sejo
občinskega sveta se pošlje vabilo županu, podžupanoma, članom občinskega
sveta, predsedniku nadzornega odbora občine in tajniku občine. O sklicu
seje občinskega sveta se obvesti javna občila. |
Predsednik
nadzornega odbora občine, predsedniki komisij in odborov občinskega
sveta ter tajnik občine so se dolžni udeležiti seje občinskega sveta in
odgovarjati na vprašanja članov občinskega sveta, kadar se obravnavajo
vprašanja iz njihove pristojnosti oziroma njihovega področja dela.
|
|
21. člen
|
Občinski svet
veljavno sklepa, če je na seji navzoča večina njegovih članov. Občinski
svet sprejema odločitve z večino glasov navzočih članov, razen če zakon
določa drugačno večino. |
Občinski svet
sprejema odločitve z javnim glasovanjem. Tajno se glasuje v primeru, ko
je tako določeno z zakonom ali če tako sklene občinski svet.
|
Način dela in
odločanja, razmerja do drugih občinskih organov ter druga vprašanja
delovanja občinskega sveta se določijo s poslovnikom, ki ga sprejme
občinski svet z dvotretjinsko večino navzočih članov.
|
Odločitve
občinskega sveta izvršujeta župan in občinska uprava.
|
Župan in tajnik
občine o izvrševanju odločitev občinskega sveta poročata občinskemu
svetu najmanj enkrat letno. |
|
22. člen
|
Članu občinskega
sveta predčasno preneha mandat: |
·
če izgubi
volilno pravico, |
·
če postane
trajno nezmožen za opravljanje funkcije, |
·
če je s
pravnomočno sodbo obsojen na nepogojno kazen zapora, daljšo od šest
mesecev, |
·
če v treh
mesecih po potrditvi mandata ne preneha opravljati dejavnosti, ki ni
združljiva s funkcijo člana občinskega sveta, |
·
če nastopi
funkcijo ali začne opravljati dejavnost, ki ni združljiva s funkcijo
člana občinskega sveta, |
·
če odstopi.
|
Razlogi za
prenehanje mandata člana občinskega sveta iz prve, druge in tretje
alineje prvega odstavka tega člena se ugotovijo na podlagi pravnomočne
sodne odločbe. Član občinskega sveta je dolžan občinski svet obvestiti o
svoji odločitvi v zvezi z četrto in peto alineo prvega odstavka tega
člena. Odstop člana občinskega sveta mora biti podan v pisni obliki.
Članu občinskega sveta preneha mandat z dnem, ko občinski svet na
podlagi poročila komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja
ugotovi, da so nastali razlogi za prenehanje mandata.
|
Občinski svet
sprejme ugotovitveni sklep na prvi seji po nastanku razlogov iz prvega
odstavka tega člena. |
Za izvolitev
oziroma potrditev mandata nadomestnega člana občinskega sveta se
upoštevajo določbe zakona. |
|
2.1 ODBORI IN
KOMISIJE OBČINSKEGA SVETA |
23. člen
|
Občinski svet ima
komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja.
|
Občinski svet lahko
ustanovi eno ali več komisij in odborov kot svoja stalna ali občasna
delovna telesa. Organizacijo in delovno področje stalnih delovnih teles
občinskega sveta določa poslovnik občinskega sveta. S sklepom o
ustanovitvi občasnega delovnega telesa in imenovanju članov določi
občinski svet tudi njegove naloge. |
|
24. člen
|
Komisija za
mandatna vprašanja, volitve in imenovanja ima 5 članov, ki jih občinski
svet imenuje izmed svojih članov. |
Komisija za
mandatna vprašanja, volitve in imenovanja opravlja zlasti naslednje
naloge: |
·
občinskemu
svetu predlaga kandidate za delovna telesa občinskega sveta in druge
organe, ki jih imenuje občinski svet, |
·
občinskemu
svetu ali županu daje pobude oz. predloge v zvezi s kadrovskimi
vprašanji v občini, |
·
pripravlja
predloge odločitev občinskega sveta v zvezi s plačami ter drugimi
prejemki občinskih funkcionarjev ter izvršuje odločitve občinskega
sveta, zakone in predpise, ki urejajo plače in druge prejemke občinskih
funkcionarjev, |
·
obravnava
druga vprašanja, ki mu jih določi občinski svet. |
|
25. člen
|
Občinski svet ima
stalne ali občasne komisije in odbore kot svoja delovna telesa.
|
Stalna delovna
telesa občinskega sveta so: |
·
odbor za
gospodarstvo, gostinstvo, turizem in gospodarske javne službe,
|
·
odbor za
negospodarstvo, družbene dejavnosti in javne službe negospodarstva,
|
·
odbor za
kmetijstvo in gozdarstvo, |
·
odbor za
prostorsko planiranje, komunalno infrastrukturo, varstvo okolja ter
naravne in kulturne dediščine, |
·
odbor za
lokalno samoupravo in sodelovanje med občinami, |
·
statutarno
pravna komisija. |
Odbori in komisije
občinskega sveta štejejo 3 do 5 članov. Število članov posameznega
delovnega telesa občinskega sveta in delovno področje se določi s
poslovnikom občinskega sveta. |
Občasna delovna
telesa ustanovi občinski svet s sklepom, s katerim določi naloge
delovnega telesa, število članov in mandat delovnega telesa ter opravi
imenovanje. |
|
26. člen
|
Člane odborov in
komisij imenuje občinski svet izmed svojih članov in največ polovico
članov izmed drugih občanov. Predlog kandidatov za člane pripravi
Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja.
|
Delo delovnega
telesa občinskega sveta vodi član občinskega sveta kot predsednik.
|
Prvo sejo delovnega
telesa skliče župan. |
Za delo delovnih
teles se smiselno uporabljajo določila Poslovnika OS, ki se nanašajo na
delo OS, odbori in komisije pa lahko sprejmejo za svoje delo poslovnik
odbora oziroma komisije, ki pa ne sme biti v nasprotju s Poslovnikom OS.
|
Članstvo v komisiji
ali odboru občinskega sveta ni združljivo s članstvom v nadzornem odboru
občine ali z delom v občinski upravi. |
|
27. člen
|
Komisije in odbori
občinskega sveta v okviru svojega delovnega področja v skladu s
poslovnikom občinskega sveta obravnavajo zadeve iz pristojnosti
občinskega sveta in dajejo občinskemu svetu mnenja in predloge.
|
Komisije in odbori
občinskega sveta lahko predlagajo občinskemu svetu v sprejem odloke in
druge akte iz njegove pristojnosti, razen proračuna in zaključnega
računa proračuna in drugih aktov, za katere je v zakonu ali v statutu
občine določeno, da jih sprejme občinski svet na predlog župana.
|
|
28. člen
|
Občinski svet lahko
razreši predsednika, posameznega člana delovnega telesa občinskega sveta
ali delovno telo v celoti na predlog najmanj četrtine članov občinskega
sveta. Predlog novih kandidatov za člane delovnih teles občinskega sveta
pripravi komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja do prve
naslednje seje občinskega sveta. |
|
3. ŽUPAN
|
29. člen
|
Župana volijo
državljani, ki imajo v občini stalno prebivališče, na neposrednih in
tajnih volitvah. Volitve župana se opravijo v skladu z zakonom.
|
Mandatna doba
župana traja štiri leta. |
Potek štirih let od
nastopa mandata župana je skrajni rok, v katerem mora nastopiti mandat
novoizvoljeni župan. Novoizvoljeni župan nastopi mandat, ko občinski
svet na svoji prvi seji po izvolitvi članov občinskega sveta na podlagi
potrdila občinske volilne komisije o izvolitvi župana odloči o
morebitnih pritožbah drugih kandidatov ali predstavnikov kandidatur za
župana oziroma ugotovi, da takih pritožb ni bilo. |
Župan opravlja
funkcijo nepoklicno. Župan se lahko odloči, da bo funkcijo opravljal
poklicno. O svoji odločitvi je župan dolžan obvestiti občinski svet na
prvi naslednji seji. |
|
30. člen
|
Župan predstavlja
in zastopa občino. |
Poleg tega župan
predvsem: |
·
predlaga
občinskemu svetu v sprejem proračun občine in za-ključni račun
proračuna, odloke in druge akte iz pristojnosti občinskega sveta,
|
·
izvršuje
občinski proračun ter pooblašča druge osebe za izvajanje posameznih
nalog izvrševanja občinskega proračuna, |
·
skrbi za
izvajanje splošnih aktov občine in drugih odločitev občinskega sveta,
|
·
odloča o
pridobitvi in odtujitvi premičnega premoženja občine,
|
·
skrbi za
objavo statuta, odlokov in drugih splošnih aktov občine,
|
·
predlaga
ustanovitev organov občinske uprave, določitev njihovega delovnega
področja in notranje organizacije, določi sistemizacijo delovnih mest v
občinski upravi, odloča o imenovanju oziroma sklenitvi delovnega
razmerja zaposlenih v občinski upravi ter pooblašča tajnika občine za te
naloge, |
·
imenuje in
razrešuje tajnika občine, predstojnike organov občinske uprave in
organov skupne občinske uprave, |
·
usmerja in
nadzoruje delo občinske uprave in organov skupne občinske uprave,
|
·
opravlja
druge zadeve, ki jih določa ta zakon in ta statut. |
Župan v
skladu z zakonom odloča tudi o na občino prenesenih zadevah iz državne
pristojnosti. |
|
31. člen
|
Župan lahko zadrži
objavo splošnega akta občine, če meni, da je neustaven ali nezakonit in
predlaga občinskemu svetu, da o njem ponovno odloči na prvi naslednji
seji, pri čemer mora navesti razloge za zadržanje. |
Če občinski svet
vztraja pri svoji odločitvi, se splošni akt objavi, župan pa lahko vloži
pri ustavnem sodišču zahtevo za oceno njegove skladnosti z ustavo in
zakonom. |
Župan zadrži
izvajanje odločitve občinskega sveta, če meni, da je nezakonita, ali je
v nasprotju s statutom ali drugim splošnim aktom občine, in predlaga
občinskemu svetu, da o njej ponovno odloči na prvi naslednji seji, pri
čemer mora navesti razloge za zadržanje. |
Ob zadržanju
izvajanja odločitve občinskega sveta župan opozori pristojno ministrstvo
na nezakonitost take odločitve. Če občinski svet ponovno sprejme enako
odločitev, lahko župan začne postopek pri upravnem sodišču.
|
Če se odločitev
občinskega sveta nanaša na zadevo, ki je z zakonom prenešena v
opravljanje občini, župan opozori pristojno ministrstvo na nezakonitost
oziroma neprimernost take odločitve. |
|
32. člen
|
Župan opravlja z
zakonom predpisane naloge na področju zaščite in reševanja, predvsem pa:
|
·
skrbi za
izvajanje priprav za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami in
uresničevanje zaščitnih ukrepov ter za odpravljanje posledic naravnih in
drugih nesreč, |
·
imenuje
poveljnike in štabe civilne zaščite občine ter poverjenike za civilno
zaščito, |
·
sprejme
načrt zaščite in reševanja, |
·
vodi
zaščito, reševanje in pomoč, |
·
določi
organizacije, ki opravljajo javno službo oziroma naloge zaščite,
reševanja in pomoči in organizacije, ki morajo izdelati načrte zaščite
in reševanja, |
·
ugotavlja in
razglaša stopnjo požarne ogroženosti v naravnem okolju na območju
občine, |
·
sprejema
akte in ukrepe v vojnem stanju, če se občinski svet ne more sestati,
|
·
v primeru
nastale nevarnosti odredi evakuacijo ogroženih in prizadetih
prebivalcev, |
·
predlaga
pristojnemu organu razporeditev državljanov na delovno dolžnost,
dolžnost v civilni zaščiti ter materialno dolžnost. |
|
33. člen
|
V primeru razmer, v
katerih bi bilo lahko v večjem obsegu ogroženo življenje in premoženje
občanov, pa se občinski svet ne more pravočasno sestati, lahko župan
sprejme začasne nujne ukrepe. Te mora predložiti v potrditev občinskemu
svetu takoj, ko se ta lahko sestane. |
|
34. člen
|
Za pomoč pri
opravljanju nalog župana ima občina dva podžupana. Podžupana imenuje in
razrešuje občinski svet na predlog župana izmed svojih članov. S sklepom
o imenovanju podžupanov določi občinski svet na predlog župana
podžupana, ki bo v primeru predčasnega prenehanja mandata župana
opravljal funkcijo župana v času od sprejema sklepa o predčasnem
prenehanju mandata in razpisa nadomestnih volitev do izvolitve novega
župana. Podžupan, ki opravlja funkcijo župana, nima pravice glasovati za
odločitve občinskega sveta. |
Podžupana pomagata
županu pri njegovem delu ter opravljata posamezne naloge iz pristojnosti
župana, za katere ju župan pooblasti. |
Podžupan, ki ga
določi župan, če ga ne določi, pa najstarejši podžupan, nadomešča župana
v primeru njegove odsotnosti ali zadržanosti. V času nadomeščanja
opravlja podžupan tekoče naloge iz pristojnosti župana in tiste naloge,
za katere ga župan pooblasti. |
V soglasju z
županom se lahko tudi posamezen podžupan odloči, da bo funkcijo
opravljal poklicno. O poklicnem opravljanju funkcije posameznega
podžupana odloči občinski svet na predlog župana. |
|
35. člen
|
Kadar nastopijo
razlogi, da tako župan kot tudi nobeden izmed podžupanov ne more
opravljati svoje funkcije, nadomešča župana član občinskega sveta, ki ga
določi župan, če ga ne določi, pa najstarejši član občinskega sveta.
|
V času nadomeščanja
opravlja član občinskega sveta tekoče naloge iz pristojnosti župana.
|
|
36. člen
|
Če je tako določeno
v zakonu ali drugem predpisu, lahko tudi župan imenuje komisije in druge
strokovne organe občine. |
Župan lahko
ustanovi komisije in druga delovna telesa kot strokovna in posvetovalna
telesa za proučevanje posameznih zadev iz svoje pristojnosti.
|
|
37. člen
|
Županu in podžupanu
preneha mandat: |
·
če izgubi
volilno pravico, |
·
če postane
trajno nezmožen za opravljanje funkcije, |
·
če je s
pravnomočno sodbo obsojen na nepogojno kazen zapora, daljšo kot šest
mesecev, |
·
če nastopi
funkcijo ali začne opravljati dejavnost, ki ni združljiva s funkcijo
župana ali podžupana, |
·
če v treh
mesecih po potrditvi mandata ne preneha opravljati dejavnosti, ki ni
združljiva s funkcijo župana ali podžupana, |
·
če odstopi,
|
·
če je po
odločitvi Državnega zbora razrešen. |
Podžupanu preneha
mandat tudi, če ga občinski svet na predlog župana razreši.
|
Če je župan
razrešen po odločitvi Državnega zbora, je razrešen tudi podžupan. Mandat
jima preneha z dnem razrešitve. |
Razlogi za
prenehanje mandata iz prve, druge in tretje alinee prvega odstavka tega
člena se ugotovijo na podlagi pravnomočne sodne odločbe. Župan oziroma
podžupan je dolžan občinski svet obvestiti o svoji odločitvi v zvezi z
četrto, peto in šesto alineo prvega odstavka tega člena. Odločitev
oziroma odstopna izjava župana oziroma podžupana mora biti v pisni
obliki posredovana komisiji za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja
občinskega sveta. Komisija je dolžna v roku 8 dni po prejemu pisne
izjave posredovati predlog ugotovitvenega sklepa občinskemu svetu.
|
Županu oziroma
podžupanu preneha mandat z dnem, ko občinski svet na podlagi pisne
izjave oziroma predloga komisije za mandatna vprašanja, volitve in
imenovanja ugotovi, da so nastali razlogi za prenehanje mandata.
|
Občinski svet
sprejme ugotovitveni sklep na seji, na kateri je dana pisna izjava ali
najkasneje na prvi seji po nastanku razlogov iz prvega odstavka tega
člena. |
Ugotovitveni sklep
posreduje občinski svet predsedniku občinske volilne komisije. Če županu
preneha mandat več kot šest mesecev pred potekom mandatne dobe, razpiše
občinska volilna komisija nadomestne volitve. |
Podžupanu s
prenehanjem mandata zaradi razlogov iz prve do vključno pete alinee
prvega odstavka tega člena preneha tudi mandat člana občinskega sveta.
Odstop se šteje za razrešitev, če podžupan ne izjavi, da odstopa tudi
kot član občinskega sveta. Za izvolitev oziroma potrditev mandata
nadomestnega člana občinskega sveta se upoštevajo določbe zakona.
|
Prenehanje mandata
podžupana zaradi razrešitve po drugem odstavku tega člena ne vpliva na
mandat člana občinskega sveta. |
|
4. NADZORNI ODBOR
|
38. člen
|
Nadzorni odbor
občine je najvišji organ nadzora javne porabe v občini.
|
Nadzorni odbor ima
v skladu z zakonom naslednje pristojnosti: |
·
opravlja
nadzor nad razpolaganjem s premoženjem občine, |
·
nadzoruje
namenskost in smotrnost porabe sredstev občinskega proračuna,
|
·
nadzoruje
finančno poslovanje uporabnikov proračunskih sredstev.
|
Nadzorni odbor v
okviru svojih pristojnosti ugotavlja zakonitost in pravilnost poslovanja
občinskih organov, občinske uprave, krajevnih skupnosti, javnih zavodov,
javnih podjetij in občinskih skladov ter drugih porabnikov sredstev
občinskega proračuna in pooblaščenih oseb z občinskimi javnimi sredstvi
in občinskim premoženjem ter ocenjuje učinkovitost in gospodarnost
porabe občinskih javnih sredstev. |
|
39. člen
|
Nadzorni odbor ima
5 ali 7 članov. Člane nadzornega odbora imenuje občinski svet izmed
občanov. Člani nadzornega odbora morajo imeti najmanj VI. stopnjo
strokovne izobrazbe in izkušnje s finančno-računovodskega ali pravnega
področja. Kandidate za člane nadzornega odbora občine predlaga
občinskemu svetu komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja
na podlagi poprejšnjega soglasja opozicijskih strank (list), zastopanih
v občinskem svetu. |
Člani nadzornega
odbora ne morejo biti člani občinskega sveta, župan, podžupan, člani
svetov krajevnih skupnosti, tajnik občine, delavci občinske uprave ter
člani poslovodstev javnih zavodov, javnih podjetij in občinskih skladov
ter drugih organizacij, ki so uporabniki proračunskih sredstev.
|
Članstvo v
nadzornem odboru preneha z dnem razrešitve oziroma z dnem poteka mandata
članom občinskega sveta, ki je nadzorni odbor imenoval. Za predčasno
razrešitev člana nadzornega odbora se primerno uporabljajo razlogi za
predčasno prenehanje mandata člana občinskega sveta. Razrešitev opravi
občinski svet na predlog nadzornega odbora. |
|
40. člen
|
Prvo sejo
nadzornega odbora občine po imenovanju skliče župan. Nadzorni odbor se
konstituira, če je na prvi seji navzočih večina članov.
|
Člani nadzornega
odbora izvolijo izmed sebe predsednika nadzornega odbora.
|
Predsednik
predstavlja nadzorni odbor, sklicuje in vodi njegove seje.
|
Nadzorni odbor
sprejema svoja poročila, priporočila in predloge na seji, na kateri je
navzočih večina članov nadzornega odbora, z večino glasov navzočih
članov. |
|
41. člen
|
Nadzorni odbor
sprejme letni program nadzora, ki obvezno vsebuje letni nadzor
zaključnega računa proračuna, zaključnih računov finančnih načrtov
krajevnih skupnosti, javnih zavodov in javnih podjetij ter občinskih
skladov, predloga proračuna in finančnih načrtov krajevnih skupnosti,
javnih zavodov, javnih podjetij in občinskih skladov ter vsaj polletni
nadzor razpolaganja z občinskim nepremičnim in premičnim premoženjem. V
program lahko nadzorni odbor vključi tudi druge nadzore. S programom
seznani nadzorni odbor občinski svet in župana. |
Poleg zadev iz
letnega programa dela mora nadzorni odbor obvezno obravnavati zadeve, ki
jih s sklepom predlaga občinski svet ali župan. |
|
42. člen
|
Ugotovitve, ocene
in mnenja ter predloge poročil nadzornega odbora pripravi član
nadzornega odbora, ki ga je na predlog predsednika, za posamezno zadevo
v skladu z letnim programom nadzora, s sklepom o izvedbi nadzora
zadolžil nadzorni odbor. Sklep o izvedbi nadzora mora vsebovati
opredelitev vsebine nadzora, časa in kraja nadzora in navedbo
nadzorovane osebe (organ ali organizacija z odgovornimi osebami).
|
V postopku nadzora
so odgovorni in nadzorovane osebe dolžni članu nadzornega odbora, ki
opravlja nadzor, predložiti vso potrebno dokumentacijo, sodelovati v
postopku nadzora, odgovoriti na ugotovitve in dajati pojasnila. Član
nadzornega odbora, ki opravlja nadzor, ima pravico zahtevati vse
podatke, ki so mu potrebni za izvedbo naloge, ki mu je zaupana. Občinski
organi so zahtevane podatke dolžni dati. |
Po opravljenem
pregledu pripravi član nadzornega odbora predlog poročila, v katerem je
navedena nadzorovana oseba, odgovorne osebe, predmet pregleda,
ugotovitve, ocene in mnenja ter morebitna priporočila in predlogi
ukrepov. Predlog poročila sprejme nadzorni odbor in ga pošlje
nadzorovani osebi, ki ima pravico v roku petnajst dni od prejema
predloga poročila vložiti pri nadzornem odboru ugovor. Nadzorni odbor
mora o ugovoru odločiti v petnajstih dneh. Dokončno poročilo pošlje
nadzorni odbor nadzorovani osebi, občinskemu svetu in županu, po potrebi
pa tudi računskemu sodišču. |
Če je nadzorni
odbor ugotovil hujšo kršitev predpisov ali nepravilnosti pri poslovanju
občine, ki so opredeljene v poslovniku nadzornega odbora, mora o teh
kršitvah v petnajstih dneh od dokončnosti poročila obvestiti pristojno
ministrstvo in računsko sodišče. |
V primeru, da
nadzorni odbor ugotovi, da obstaja utemeljen sum, da je nadzorovana
oseba ali odgovorna oseba storila prekršek ali kaznivo dejanje, je
dolžan svoje ugotovitve posredovati pristojnemu organu pregona.
|
Nadzorovane osebe
so dolžne spoštovati mnenja, priporočila in predloge nadzornega odbora.
Občinski svet, župan in organi porabnikov občinskih proračunskih
sredstev so dolžni obravnavati dokončna poročila nadzornega odbora in v
skladu s svojimi pristojnostmi upoštevati priporočila in predloge
nadzornega odbora. |
|
43. člen
|
Predsednik
nadzornega odbora izloči člana nadzornega odbora iz posamezne zadeve v
primeru, če so podane okoliščine, ki vzbujajo dvom o njegovi
nepristranosti. |
Izločitev člana
nadzornega odbora v posamezni zadevi lahko zahteva tudi nadzorovana
oseba. Zahtevo za izločitev mora vložiti pri nadzornem odboru. V zahtevi
je potrebno navesti okoliščine, na katere opira svojo zahtevo za
izločitev. O izločitvi odloči predsednik nadzornega odbora.
|
O izločitvi
predsednika nadzornega odbora odloči nadzorni odbor. |
|
44. člen
|
Delo nadzornega
odbora je javno. Nadzorni odbor o svojih ugotovitvah obvesti javnost, ko
je njegovo poročilo dokončno. Ob obveščanju javnosti mora spoštovati
pravice strank. |
Pri opravljanju
svojega dela so člani nadzornega odbora dolžni varovati državne, uradne
in poslovne skrivnosti nadzorovanih, ki so tako opredeljene z zakonom,
drugim predpisom ali z akti občinskega sveta in organizacij uporabnikov
proračunskih sredstev ter spoštovati dostojanstvo, dobro ime in
osebnostno integriteto fizičnih in pravnih oseb. |
|
45. člen
|
Strokovno in
administrativno pomoč za delo nadzornega odbora zagotavljata župan in
občinska uprava. |
Posamezne posebne
strokovne naloge nadzora lahko opravi izvedenec, ki ga na predlog
nadzornega odbora imenuje občinski svet. Pogodbo z izvedencem sklene
župan. |
Sredstva za delo
nadzornega odbora se zagotavljajo v občinskem proračunu, na podlagi
izdelanega letnega programa nadzora. |
|
46. člen
|
Podrobnejšo
organizacijo svojega dela uredi nadzorni odbor s poslovnikom.
|
|
5. OBČINSKA UPRAVA
|
47. člen
|
Notranjo
organizacijo in delovno področje občinske uprave določi občinski svet na
predlog župana z odlokom. |
Sistemizacijo
delovnih mest v občinski upravi določi župan. |
|
48. člen
|
Občinski svet lahko
na predlog župana odloči, da z drugo občino ali z drugimi občinami
ustanovijo enega ali več organov skupne občinske uprave.
|
Organizacija in
delo organa skupne občinske uprave se določi s splošnim aktom o
ustanovitvi (z odlokom), ki ga na skupen predlog županov sprejmejo
občinski sveti občin. |
|
49. člen
|
Organi občine
odločajo o pravicah in dolžnostih posameznikov in pravnih oseb ter o
njihovih pravnih koristih v upravnih stvareh v upravnem postopku.
|
Občina odloča s
posamičnimi akti o upravnih stvareh iz lastne pristojnosti in iz
prenesene državne pristojnosti. |
O upravnih stvareh
iz občinske pristojnosti odloča na prvi stopnji občinska uprava, na
drugi stopnji župan, če ni za posamezne primere z zakonom drugače
določeno. |
O pritožbah zoper
odločbe organa skupne občinske uprave odloča župan občine, v katere
krajevno pristojnost zadeva spada, če zakon ne določa drugače.
|
|
50. člen
|
Posamične akte iz
izvirne pristojnosti občine izdaja tajnik občine, ki lahko pooblasti
delavce uprave, ki izpolnjujejo zakonske pogoje za odločanje v upravnih
stvareh, za opravljanje posameznih dejanj v postopku ali za vodenje
celotnega postopka in za odločanje v upravnih stvareh.
|
Osebe iz prejšnjega
odstavka odločajo tudi o upravnih stvareh iz prenesene državne
pristojnosti, če ni z zakonom drugače določeno. |
|
51. člen
|
Tajnik občine skrbi
in je odgovoren za dosledno izvajanje zakona o splošnem upravnem
postopku in drugih predpisov o upravnem postopku in zagotavlja vodenje
evidence o upravnih stvareh v skladu s predpisom Ministrstva za notranje
zadeve. |
|
52. člen
|
O upravnih stvareh
iz občinske izvirne pristojnosti lahko odloča samo uradna oseba, ki je
pooblaščena za opravljanje teh zadev in ima višjo ali visoko strokovno
izobrazbo in opravljen preizkus strokovne usposobljenosti za dejanja v
upravnem postopku v skladu s posebnim zakonom. Ob teh pogojih lahko na
prvi stopnji v enostavnih upravnih stvareh odloča tudi uradna oseba, ki
ima srednjo strokovno izobrazbo. |
|
53. člen
|
O pritožbah zoper
posamične akte iz izvirne pristojnosti občinske uprave odloča župan.
Zoper odločitev župana je dopusten upravni spor. |
O pritožbah zoper
posamične akte, ki jih v zadevah iz državne pristojnosti na prvi stopnji
izdaja občinska uprava, odloča državni organ, določen z zakonom.
|
|
54. člen
|
O izločitvi
predstojnika organa občinske uprave ali zaposlenega v občinski upravi
odloča tajnik občine, ki v primeru izločitve predstojnika občinske
uprave o stvari tudi odloči, če je predstojnik pooblaščen za odločanje v
upravnih stvareh. |
O izločitvi tajnika
občine ali župana odloča občinski svet, ki v primeru izločitve o stvari
tudi odloči. |
|
6. OBČINSKO
PRAVOBRANILSTVO |
55. člen
|
Občina lahko ima
občinsko pravobranilstvo, ki pred sodišči in drugimi državnimi organi
zastopa občino, občinske organe in ožje dele občine. |
Po pooblastilu
lahko občinsko pravobranilstvo zastopa tudi druge pravne osebe, ki so
jih ustanovile občine. |
Občinsko
pravobranilstvo se ustanovi z odlokom, v katerem občinski svet določi
njegovo delovno področje oziroma pooblastila. Za občinsko
pravobranilstvo se smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja državno
pravobranilstvo. |
Občina lahko skupaj
s še eno ali več občinami ustanovi skupni organ občinskega
pravobranilstva. |
|
7. DRUGI ORGANI
OBČINE |
56. člen
|
Organizacijo,
delovno področje ter sestavo organov, ki jih mora občina imeti v skladu
s posebnimi zakoni, ki urejajo naloge občine na posameznih področjih
javne uprave, določi župan oziroma občinski svet na podlagi zakona s
sklepom o ustanovitvi in imenovanju članov posameznega organa.
|
|
57. člen
|
Občina ima
poveljnika in štab civilne zaščite občine, ki izvajata operativno
strokovno vodenje civilne zaščite in drugih sil za zaščito, reševanje in
pomoč, v skladu s sprejetimi načrti. |
Poveljnik in
poverjeniki za civilno zaščito so za svoje delo odgovorni županu.
|
|
IV. OŽJI DELI
OBČINE |
58. člen
|
Zaradi
zadovoljevanja posebnih skupnih potreb občanov na območju posameznih
naselij so v občini kot ožji deli občine ustanovljene krajevne
skupnosti. |
Krajevne skupnosti
so del občine v teritorialnem, funkcionalnem, organizacijskem,
premoženjsko-finančnem in pravnem smislu. |
Pobudo za
ustanovitev nove krajevne skupnosti, njeno ukinitev ali spremembo
njenega območja lahko da zbor občanov ožjega dela občine ali 10
odstotkov volivcev s tega območja po postopku in na način, ki je določen
s tem statutom za ljudsko iniciativo. |
Krajevne skupnosti
ustanovi, ukine ali spremeni njihovo območje občinski svet s statutom po
poprej ugotovljeni volji prebivalcev o imenu in območju skupnosti. Volja
prebivalcev se ugotovi na zborih občanov, ki jih skliče župan za
območje, na katerem naj bi se ustanovila skupnost. |
|
59. člen
|
Krajevna skupnost
lahko na območjih naselij za uresničevanje interesov prebivalcev tiste
skupnosti ustanovi vaške skupnosti, ki formalno nastopajo zgolj kot
interesna združenja. |
|
60. člen
|
Krajevna skupnost
nastopa v pravnem prometu kot pravna oseba javnega prava v imenu in za
račun občine. Kadar nastopa krajevna skupnost v pravnem prometu s
svojimi sredstvi, oziroma s sredstvi, ki niso lastnina občine ali s
sredstvi, ki niso del občinskega proračuna, sklepa pravne posle v svojem
imenu in za svoj račun. |
|
61. člen
|
Krajevna skupnost
ima svoj žig, ki je okrogle oblike z napisom Občina Radlje ob Dravi in
imenom krajevne skupnosti. Krajevna skupnost lahko za svoje območje
določi krajevni praznik, grb in zastavo. |
|
62. člen
|
Občinski svet lahko
s sklepom prenese upravljanje določenih zadev iz občinske pristojnosti v
upravljanje krajevni skupnosti. Za ta namen določi občinski svet tudi
ustrezna sredstva. |
|
63. člen
|
Občinski svet mora
predhodno dobiti mnenje organov krajevne skupnosti, kadar odloča o
zadevah, ki prizadenejo interese prebivalcev samo te skupnosti.
|
V kolikor v
določenem roku ne posreduje mnenja, se šteje, da ga skupnost ne želi
dati. |
|
64. člen
|
Občinski svet lahko
ukine krajevne skupnosti. Sprejeta ukinitev stopi v veljavo po
zaključenem mandatu članov Svetov krajevnih skupnosti.
|
Občinski svet lahko
ustrezno ukrepa v smislu ureditve razmer v krajevni skupnosti, kolikor
organi krajevne skupnosti iz kakršnega koli vzroka ne opravljajo nalog,
ki so določene v zakonu, odlokih, sklepih občinskih organov in statutu
krajevne skupnosti. |
Občinski svet lahko
razpusti svet krajevne skupnosti in razpiše nove volitve v primeru:
|
·
če svet
krajevne skupnosti ne sprejme zaključnega računa in finančnega načrta,
|
·
če se svet
ne sestane v 6 mesecih na sklepčni seji, |
·
če ne
sprejme statuta krajevne skupnosti oziroma ga ne uskladi s statutom
občine v 6 mesecih, |
·
če tako
predlaga več kot polovica zborov krajanov vaških skupnosti.
|
Občinski svet lahko
ob morebitnih kršitvah določil tega statuta odloči o ustavitvi
financiranja KS. |
|
65. člen
|
Območje posamezne
krajevne skupnosti obsega območje naselja, več naselij ali delov
naselij, ki so povezana s skupnimi potrebami in interesi prebivalcev.
|
|
66. člen
|
V Občini Radlje ob
Dravi so štiri krajevne skupnosti. Posamezne krajevne skupnosti
sestavljajo naselja ali deli naselij kot sledi: |
1. Krajevna
skupnost Radlje ob Dravi, ki vključuje mestno območje Radlje ob Dravi,
naselje Dobrava, Sv. Trije Kralji, Spodnja Vižinga, Zgornja Vižinga, del
Vasi (hišne številke: 3, 4, 5, 6, 7, 8, 9, 9a, 19, 20, 21, 21a, 22, 23,
24, 25, 26, 26a, 27, 28, 29, 30, 30a, 31, 32, 33, 34, 35, 36, 37, 37a,
37b, 37c, 37d, 38, 39, 39a, 39b, 40, 41, 53, 54, 55, 56, 57, 58, 59, 60,
61, 61a, 62, 63, 63a, 64, 65, 66, 67, 68, 69, 70, 71, 72, 73, 74, 75,
76), Št. Janž in Zg. Kozji vrh. |
V okviru Krajevne
skupnosti Radlje ob Dravi nastopajo vaške skupnosti kot interesna
združenja s statusom nepravne osebe, za katere se pristojnosti
opredelijo v statutu KS Radlje in sicer: Dobrava, ki zajema naselje
Dobrava; Sv. Trije Kralji, ki zajema naselje Sv.Trije Kralji; Spodnja
Vižinga, ki zajema naselje Spodnja Vižinga; Zgornja Vižinga, ki zajema
naselje Zgornja Vižinga; Vas, ki zajema del naselja Vas in Zgornji Kozji
vrh; Št. Janž, ki zajema naselje Št. Janž. |
2. Krajevna
skupnost Remšnik, ki vključuje naselja Remšnik, Brezni vrh, Radelca in
del naselja Vas (hišne številke: 1, 2, 10, 10a, 11, 12, 13, 14, 15, 16,
16a, 17, 18, 18a, 18b, 42, 43, 44, 44a, 45, 46, 47, 48, 49, 50, 51, 52).
|
3. Krajevna
skupnost Vuhred, ki vključuje naselja Spodnja Orlica in Vuhred.
|
4. Krajevna
skupnost Sveti Anton na Pohorju, ki vključuje naselje Sveti Anton na
Pohorju. |
|
67. člen
|
Postopek za
ustanovitev ali preoblikovanje krajevne skupnosti se začne s pobudo, ki
jo predlaga: |
·
zbor
krajanov v krajevni skupnosti, |
·
svet
krajevne skupnosti ali |
·
občinski
svet. |
Pobudo sprejme
občinski svet v skladu z jasno izraženo željo prisotnih polnoletnih
občanov na zborih občanov in če je razdelitev utemeljena s prostorskimi,
zgodovinskimi, upravnogospodarskimi in kulturnimi razlogi.
|
|
68. člen
|
Krajevno skupnost
ustanovi, ukine ali preoblikuje občinski svet s statutarnim sklepom.
|
V primeru ponovne
delitve območja občine na krajevne skupnosti, se s statutarnim sklepom
uredi razdelitev območja občine na krajevne skupnosti v skladu z jasno
izraženo voljo večine prisotnih polnoletnih občanov na zborih občanov,
in če je razdelitev utemeljena s prostorskimi, zgodovinskimi,
upravnogospodarskimi in kulturnimi razlogi. |
Utemeljenost
razdelitve občine na krajevne skupnosti oceni občinski svet.
|
|
69. člen
|
Krajevna skupnost
ima svoj statut, ki mora biti usklajen s statutom Občine Radlje ob
Dravi. Statut sprejme svet krajevne skupnosti v roku 6 mesecev po
ustanovitvi. Veljati začne takrat, ko ga potrdi občinski svet.
|
|
70. člen
|
Krajevna skupnost
opravlja naloge na način kot je določeno v statutu krajevne skupnosti,
odlokih, zakonih in drugih splošnih aktih. |
|
71. člen
|
Občani v krajevni
skupnosti uresničujejo svoje skupne interese in potrebe tako, da preko
organov krajevne skupnosti ter v sodelovanju z občinskimi organi in
službami organizirajo prostovoljno delo in zbirajo finančna sredstva za
urejanje lokalnih potreb na svojem območju, zlasti pa:
|
·
skrbijo za
vzdrževanje objektov in naprav, ki so v njihovem upravljanju,
|
·
spremljajo
problematiko, ki se nanaša na oskrbo naselij s pitno vodo, javno
kanalizacijo, javno razsvetljavo, vzdrževanje parkov in javnih površin,
urejanja pokopališč, urejanja zunanjega videza hiš in naselij ter v
zvezi s tem predlagajo ukrepe, |
·
spremljajo
socialno problematiko na svojem območju, sodelujejo s socialno službo
pri predlaganju ukrepov za reševanje te problematike ter pomagajo pri
organizaciji socialnovarstvenih storitev, |
·
spremljajo
problematiko, ki se nanaša na področje splošnih družbenih dejavnosti,
|
·
izvajajo
posamezne naloge na področju zaščite in reševanja občanov, skladno s
sprejetimi občinskimi akti, |
·
izvajajo
naloge skupnega pomena za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami v
sodelovanju s pristojnimi občinskimi organi, skladno s sprejetimi
občinskimi akti, |
·
sodelujejo z
občinskimi organi pri izvrševanju občinske politike in nalog na območju
krajevne skupnosti, |
·
opravljajo
druge zadeve, za katere je pristojna občina, ki pa jih je le ta prenesla
na krajevno skupnost. |
|
72. člen
|
Organi krajevne
skupnosti so svet krajevne skupnosti, nadzorni odbor in volilna komisija
krajevne skupnosti. |
Svet krajevne
skupnosti se voli na neposrednih tajnih volitvah, nadzorni odbor in
volilno komisijo krajevne skupnosti pa imenuje svet krajevne skupnosti.
|
Organ vaške
skupnosti je odbor. Odbor vaške skupnosti izvoli svet krajevne skupnosti
s tajnim glasovanjem. |
Organi krajevne
skupnosti se volijo oziroma imenujejo za štiri leta. |
|
73. člen
|
Delo organov
krajevne skupnosti je javno. |
Javnost dela se
zagotavlja z obveščanjem javnosti, z navzočnostjo krajanov na sejah, ter
z obveščanjem občinskega sveta in župana o sprejetih odločitvah.
|
|
74. člen
|
Svet krajevne
skupnosti je najvišji organ odločanja v krajevni skupnosti.
|
Svet krajevne
skupnosti ima naslednje pristojnosti: |
·
sprejema
statut krajevne skupnosti, |
·
sprejema
letni finančni načrt in zaključni račun krajevne skupnosti,
|
·
sprejema
letni program dela krajevne skupnosti, ki je usklajen s programom
občine, |
·
predlaga
posamezne rešitve, ki se nanašajo na uresničevanje zadev v krajevni
skupnosti, |
·
imenuje
predsednike in člane delovnih teles, komisij in odborov,
|
·
razpravlja o
predlogih delovnih teles, |
·
daje
predloge za razvoj gospodarstva ter predloge za reševanje komunalne in
stanovanjske problematike v krajevni skupnosti, |
·
na svojem
območju spremlja problematiko s področja šolstva, zdravstva in sociale
ter predlaga ukrepe za njihovo razreševanje, |
-
predlaga razpis
referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka,
|
-
sodeluje z
občinskimi organi pri izvrševanju nalog na območju krajevne
skupnosti,
|
-
opravlja druge
naloge, ki jih določa statut krajevne skupnosti.
|
·
Svet
krajevne skupnosti odloča tudi o vseh zadevah v okviru nalog, ki mu jih
poveri občinski svet ali župan. |
Svet krajevne
skupnosti je dolžan poročati o svojem delu občinskemu svetu, županu in
zboru občanov. |
|
75. člen
|
Svet krajevne
skupnosti ima predsednika in enega ali več podpredsednikov, ki se
izvolijo izmed članov sveta krajevne skupnosti. |
|
76. člen
|
Predsednik sveta
krajevne skupnosti opravlja naslednje naloge: |
·
predstavlja
in zastopa krajevno skupnost, |
·
predlaga v
sprejem letni finančni načrt in zaključni račun krajevne skupnosti,
|
·
predlaga
letni program dela krajevne skupnosti, |
·
daje mnenje
k predlogom delovnih teles, |
·
skrbi in
odgovarja za izvajanje odločitev sveta krajevne skupnosti,
|
·
izvršuje
sklepe organov krajevne skupnosti, |
·
opravlja
druge naloge, ki mu jih nalaga statut krajevne skupnosti ali poverijo
občinski organi Občine Radlje ob Dravi, |
·
poroča zboru
krajanov o svojem delu in delu krajevne skupnosti. |
|
V. NEPOSREDNO
SODELOVANJE OBČANOV PRI ODLOČANJU V OBČINI |
|
77. člen
|
Oblike neposrednega
sodelovanja občanov pri odločanju v občini so: zbor občanov, referendum
in ljudska iniciativa. |
|
1. ZBOR OBČANOV
|
78. člen
|
Občani na zboru
občanov: |
·
obravnavajo
pobude in predloge za spremembo območja občine, njenega imena ali sedeža
ter dajejo pobude v zvezi s tem in oblikujejo mnenja,
|
·
obravnavajo
predloge in pobude za sodelovanje in povezovanje z drugimi občinami v
širše samoupravne lokalne skupnosti, |
·
obravnavajo
pobude in predloge za ustanovitev ali ukinitev ožjih delov občine
oziroma za spremembo njihovih območij, |
·
predlagajo,
obravnavajo in oblikujejo stališča o spremembah območij naselij, imen
naselij ter imen ulic, |
·
opravljajo
naloge zborov volivcev v skladu z zakonom, |
·
dajejo
predloge občinskim organom v zvezi z pripravo programov razvoja občine,
gospodarjenja s prostorom ter varovanja življenjskega okolja,
|
·
oblikujejo
stališča v zvezi z večjimi posegi v prostor, kot so gradnja avtocest,
energetskih objektov, odlagališč odpadkov in nevarnih stvari,
|
·
obravnavajo
in oblikujejo mnenja, stališča ter odločajo o zadevah, za katere je tako
določeno z zakonom, s tem statutom ali odlokom občine ter o zadevah, za
katere tako sklene občinski svet ali župan. |
Odločitve,
predloge, pobude, stališča in mnenja zbora občanov so občinski organi, v
katerih pristojnost posamezna zadeva spada, dolžni obravnavati in pri
izvajanju svojih nalog upoštevati. Če pristojni občinski organ meni, da
predlogov, pobud, stališč, mnenj in odločitev zbora občanov ni mogoče
upoštevati, je občanom dolžan na primeren način in v primernem roku
svoje mnenje predstaviti in utemeljiti. |
|
79. člen
|
Zbor občanov se
lahko skliče za vso občino, za eno ali več krajevnih skupnosti, za
posamezno naselje ali zaselek. |
Zbor občanov skliče
župan na lastno pobudo ali na pobudo občinskega sveta ali sveta krajevne
skupnosti. |
Župan mora sklicati
zbor občanov za vso občino na zahtevo najmanj 5 odstotkov volivcev v
občini, zbor občanov v krajevni skupnosti pa na zahtevo najmanj 5
odstotkov volivcev v tej skupnosti. |
Zahteva volivcev za
sklic zbora občanov mora vsebovati pisno obrazložen predlog zadeve, ki
naj jo zbor obravnava. Zahtevi je treba priložiti seznam volivcev, ki so
zahtevo podprli. Seznam mora vsebovati ime in priimek volivca, datum
rojstva in naslov stalnega prebivališča ter njihove podpise. Župan lahko
zahtevo s sklepom zavrne, če ugotovi, da zahteve ni podprlo zadostno
število volivcev. Slep z obrazložitvijo se vroči pobudniku zahteve ali
prvemu podpisanemu volivcu na seznamu. Župan skliče zbor občanov
najkasneje v tridesetih dneh po prejemu pravilno vložene zahteve.
|
|
80. člen
|
Sklic zbora občanov
mora vsebovati območje, za katerega se sklicuje zbor občanov, kraj in
čas zbora občanov ter predlog dnevnega reda. |
Sklic zbora
volivcev je treba objaviti na krajevno običajen način.
|
|
81. člen
|
Zbor občanov vodi
župan ali od njega pooblaščeni podžupan. Župan lahko zboru občanov
predlaga imenovanje predsedstva zbora, ki naj zbor vodi.
|
Zbor občanov
veljavno sprejema svoje odločitve, predloge, pobude, stališča in mnenja,
če na zboru sodeluje najmanj pet odstotkov volivcev z območja občine, za
katero je zbor sklican. Odločitev zbora občanov je sprejeta, če zanjo
glasuje najmanj polovica volivcev, ki sodelujejo na zboru.
|
Delavec občinske
uprave, ki ga določi tajnik občine, ugotovi sklepčnost zbora občanov,
koliko volivcev je glasovalo za njegove odločitve ter vodi zapisnik o
odločitvah zbora. Z zapisnikom zbora občanov tajnik občine seznani
občinski svet in župana ter ga na krajevno običajen način objavi.
|
|
2. REFERENDUM O
SPLOŠNEM AKTU OBČINE
|
82. člen
|
Občani lahko
odločajo na referendumu o vprašanjih, ki so vsebina splošnih aktov
občine, ki jih sprejema občinski svet, razen o proračunu in zaključnem
računu občine ter o splošnih aktih, s katerimi se v skladu z zakonom
predpisujejo občinski davki in druge dajatve. |
Občinski svet lahko
o splošnem aktu iz prejšnjega odstavka razpiše referendum na predlog
župana ali člana občinskega sveta. |
Občinski svet mora
razpisati referendum, če to zahteva najmanj pet odstotkov volivcev v
občini in če tako določa zakon ali statut občine. |
|
83. člen
|
Predlog za razpis
referenduma lahko vloži župan ali član občinskega sveta najkasneje v
petnajstih dneh po sprejemu splošnega akta občine. |
Najkasneje v
petnajstih dneh po sprejemu splošnega akta občine je treba občinski svet
pisno seznaniti s pobudo volivcem za vložitev zahteve za razpis
referenduma. |
Če je vložen
predlog za razpis referenduma ali je dana pobuda volivcem za vložitev
zahteve za razpis referenduma, župan zadrži objavo splošnega akta do
odločitve o predlogu ali pobudi oziroma do odločitve na referendumu.
|
|
84. člen
|
Referendum se
opravi kot naknadni referendum, na katerem občani potrdijo ali zavrnejo
sprejeti splošni akt občine ali njegove posamezne določbe.
|
Če je splošni akt
občine ali njegove posamezne določbe na referendumu potrjen, ga mora
župan objaviti skupaj z objavo izida referenduma. |
Če je splošni akt
občine ali njegove posamezne določbe zavrnjen, se splošni akt ne objavi,
dokler se ob upoštevanju volje volivcev ne spremeni. |
Odločitev volivcev
na referendumu, s katero je bil splošni akt občine zavrnjen ali so bile
zavrnjene njegove posamezne določbe, zavezuje občinski svet, ki je
splošni akt, o katerem je bil izveden referendum, sprejel, do konca
njegovega mandata. |
|
85. člen
|
Pobuda volivcem za
vložitev zahteve za razpis referenduma o splošnem aktu občine ali
njegovih posameznih določbah mora vsebovati že oblikovano zahtevo za
razpis referenduma. Zahteva mora vsebovati jasno izraženo vprašanje, ki
naj bo predmet referenduma, in obrazložitev. |
Pobudo volivcem za
vložitev zahteve za razpis referenduma lahko da vsak volivec, politična
stranka v občini ali svet ožjega dela občine. Pobuda mora biti podprta s
podpisi najmanj stotih volivcev v občini. Podporo pobudi dajo volivci na
seznamu, ki vsebuje osebne podatke podpisnikov: ime in priimek, datum
rojstva, naslov stalnega prebivališča. |
Pobudnik o pobudi
volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma pisno seznani
občinski svet in pobudo predloži županu. |
Če župan meni, da
pobuda z zahtevo ni oblikovana v skladu s prvim odstavkom tega člena ali
je v nasprotju z zakonom in s statutom občine, o tem v osmih dneh po
prejemu pobude obvesti pobudnika in ga pozove, da ugotovljeno
neskladnost odpravi v osmih dneh. Če pobudnik tega ne stori, se šteje,
da pobuda ni bila vložena. Župan o tem nemudoma obvesti pobudnika in
občinski svet. |
Pobudnik lahko v
osmih dneh po prejemu obvestila iz predhodnega odstavka zahteva, naj
odločitev župana preizkusi upravno sodišče. |
|
86. člen
|
Volivci dajejo
podporo zahtevi za razpis referenduma z osebnim podpisovanjem.
|
Župan določi
obrazec za podporo z osebnim podpisovanjem, ki vsebuje jasno izraženo
zahtevo za razpis referenduma, in rok za zbiranje podpisov.
|
Osebno podpisovanje
se izvaja pred državnim organom, pristojnim za vodenje evidence volilne
pravice. |
Šteje se, da je
zahteva za razpis referenduma vložena, če jo je v določenem roku podprlo
s svojim podpisom zadostno število volivcev. |
|
87. člen
|
Občinski svet
razpiše referendum v petnajstih dneh po sprejemu odločitve o predlogu
župana ali občinskega svetnika za razpis referenduma oziroma v
petnajstih dneh od vložitve zahteve volivcev za razpis referenduma v
skladu s četrtim odstavkom prejšnjega člena. |
Referendum se
izvede najprej trideset in najkasneje petinštirideset dni od dne
razpisa, v nedeljo ali drug dela prost dan. |
Z aktom o razpisu
referenduma določi občinski svet vrsto referenduma, splošni akt, o
katerem se bo odločalo oziroma njegove določbe, o katerih se bo
odločalo, besedilo referendumskega vprašanja, o katerem se bo odločalo
na referendumu tako, da se bo obkrožilo "ZA" oziroma "PROTI", dan
razpisa in dan glasovanja. |
Akt o razpisu
referenduma se objavi na način, ki je s tem statutom določen za objavo
splošnih aktov občine. |
Petnajst dni pred
dnem glasovanja objavi občinska volilna komisija akt o razpisu
referenduma v javnih občilih. |
|
88. člen
|
Pravico glasovati
na referendumu imajo vsi občani, ki imajo pravico voliti člane
občinskega sveta. |
Odločitev na
referendumu je sprejeta, če zanjo glasuje večina volivcev, ki so
glasovali. |
|
89. člen
|
Postopek za izvedbo
referenduma vodijo organi, ki vodijo lokalne volitve. O ugovoru zaradi
nepravilnosti pri delu volilnega odbora odloča občinska volilna
komisija. |
Glede glasovanja na
referendumu in drugih vprašanjih izvedbe referenduma veljajo določbe
zakona, ki urejajo referendum in ljudsko iniciativo ter lokalne volitve,
v kolikor ni s tem statutom v skladu z zakonom o lokalni samoupravi
posamezno vprašanje drugače urejeno. |
Poročilo o izidu
glasovanja na referendumu pošlje občinska volilna komisija občinskemu
svetu ter ga objavi na način, ki je v statutu občine določen za objavo
splošnih aktov občine. |
|
3. SVETOVALNI
REFERENDUM
|
90. člen
|
Občinski svet lahko
pred odločanjem o posameznih vprašanjih iz svoje pristojnosti razpiše
svetovalni referendum. |
Svetovalni
referendum se razpiše za vso občino ali za njen del. |
Svetovalni
referendum se izvede v skladu z določbami tega statuta, ki urejajo
referendum o splošnem aktu občine. |
Odločitev volivcev
na svetovalnem referendumu ne zavezuje občinskih organov.
|
|
4. DRUGI
REFERENDUMI
|
91. člen
|
Občani lahko
odločajo na referendumu o samoprispevkih in tudi o drugih vprašanjih, če
tako določa zakon. |
Referendum iz
prejšnjega odstavka se opravi v skladu z določbami tega statuta, če z
zakonom, ki določa in ureja referendum, ni drugače določeno.
|
Odločitev o uvedbi
samoprispevka je sprejeta, če je zanjo glasovala večina vseh volivcev v
občini oziroma v delu občine, za katerega se bo samoprispevek uvedel.
|
|
5. LJUDSKA
INICIATIVA
|
92. člen
|
Najmanj pet
odstotkov volivcev v občini lahko zahteva izdajo ali razveljavitev
splošnega akta ali druge odločitve iz pristojnosti občinskega sveta
oziroma drugih občinskih organov. |
Glede pobude
volivcem za vložitev zahteve iz prejšnjega odstavka in postopka s pobudo
se primerno uporabljajo določbe zakona in tega statuta, s katerimi je
urejen referendum o splošnem aktu občine. |
Če se zahteva
nanaša na razveljavitev splošnega akta občine ali drugo odločitev
občinskega sveta, mora občinski svet obravnavo zahteve uvrstiti na prvo
naslednjo sejo, o njej pa odločiti najkasneje v treh mesecih od dne
pravilno vložene zahteve. |
Če se zahteva
nanaša na odločitve drugih občinskih organov, morajo ti o njej odločiti
najkasneje v enem mesecu od dne pravilno vložene zahteve.
|
|
93. člen
|
Sredstva za
neposredno sodelovanje občanov pri odločanju v občini na zborih občanov
in referendumih ter njihovo izvedbo se zagotovijo v občinskem proračunu.
|
|
VI. OBČINSKE JAVNE
SLUŽBE
|
94. člen
|
Občina zagotavlja
opravljanje javnih služb, ki jih sama določi, in javnih služb, za katere
je tako določeno z zakonom. |
Opravljanje javnih
služb zagotavlja občina: |
·
neposredno v
okviru občinske uprave, |
·
z
ustanavljanjem javnih zavodov in javnih podjetij, |
·
z dajanjem
koncesij, |
·
z vlaganjem
lastnega kapitala v dejavnost oseb zasebnega prava. |
|
95. člen
|
Na področju
družbenih dejavnosti zagotavlja občina javne službe za izvajanje
naslednjih dejavnosti: |
·
osnovnošolsko izobraževanje, |
·
predšolska
vzgoja in varstvo otrok, |
·
osnovno
zdravstvo in lekarna, |
·
osebna pomoč
družini in |
·
knjižničarstvo. |
Občina lahko
ustanovi javne službe tudi na drugih področjih, zlasti na področju
glasbene vzgoje, izobraževanja odraslih, kulture, športa in drugih
dejavnosti s katerimi se zagotavljajo javne potrebe. |
|
96. člen
|
Občina lahko zaradi
gospodarnega in učinkovitejšega zagotavljanja javnih služb ustanovi
javno službo skupaj z drugimi občinami. |
|
97. člen
|
Na področju
gospodarskih javnih služb občina zagotavlja: |
·
oskrbo s
pitno vodo, |
·
odvajanje in
čiščenje komunalnih, odpadnih in padavinskih voda, |
·
ravnanje s
komunalnimi odpadki, |
·
odlaganje
ostankov komunalnih odpadkov, |
·
javna snaga
in čiščenje javnih površin, |
·
urejanje
občinskih cest, javnih poti, površin za pešce in zelenih površin,
|
·
pregledovanje, nadzorovanje in čiščenje kurilnih naprav, dimnih vodov in
zračnikov zaradi varstva zraka, |
·
gasilstvo,
|
·
gospodarjenje s stavbnimi zemljišči, |
·
urejanje
pokopališč ter pokopališka in pogrebna dejavnost, ki obsega pogrebne
storitve in oddajanje prostorov za grobove v najem, |
·
javna
razsvetljava, |
·
plakatiranje
in oglaševanje, |
·
upravljanje
s površinami, na katerih se občasno dovoljuje dejavnost.
|
|
98. člen
|
Občina lahko določi
kot gospodarsko javno službo tudi druge dejavnosti, ki so pogoj za
izvrševanje nalog iz njene pristojnosti ali so takšne dejavnosti pogoj
za izvrševanje gospodarskih, socialnih ali ekoloških funkcij občine.
|
|
99. člen
|
Občinske javne
službe ustanavlja občina z odlokom ob upoštevanju pogojev določenih z
zakonom. |
|
100. člen
|
Občina lahko zaradi
gospodarnega in učinkovitega zagotavljanja dejavnosti gospodarskih
javnih služb ustanovi gospodarsko javno službo v okviru zaokroženih
oskrbovalnih sistemov skupaj z drugimi občinami. |
|
101. člen
|
Za izvrševanje
ustanoviteljskih pravic v javnih službah, ki so ustanovljene za območje
dveh ali več občin, lahko občinski sveti občin ustanoviteljic ustanovijo
skupni organ, ki ga sestavljajo župani občin ustanoviteljic.
|
V aktu o
ustanovitvi skupnega organa se določijo njegove naloge, organizacija
dela in način sprejemanja odločitev, način financiranja in delitve
stroškov za delo skupnega organa. |
|
102. člen
|
Občina mora
zagotoviti izvajanje tistih javnih služb, ki so po zakonu obvezne.
|
|
VII. PREMOŽENJE IN
FINANCIRANJE OBČINE |
103. člen
|
Premoženje občine
sestavljajo nepremične in premične stvari v lasti občine, denarna
sredstva in pravice. |
Občina mora s
premoženjem gospodariti kot dober gospodar. |
Občinski svet
odloča o odtujitvi in pridobitvi nepremičnega premoženja občine. Sklep o
odtujitvi in pridobitvi nepremičnega premoženja je sprejet, če je zanj
glasovalo več kot polovica prisotnih članov. |
Župan odloča o
pridobitvi in odtujitvi premičnega premoženja. |
Pred sklenitvijo
pogodbe o pridobitvi nepremičnega premoženja mora župan preveriti, ali
so v proračunu zagotovljena finančna sredstva. Odprodaja ali zamenjava
nepremičnin in premičnin v lasti občine se izvede v po postopku in na
način, ki ga določa zakon. Če z zakonom to ni urejeno, se odprodaja in
zamenjava nepremičnin in premičnin izvedeta v skladu s predpisi, ki
veljajo za odprodajo in zamenjavo državnega premoženja.
|
|
104. člen
|
Občina pridobiva
prihodke iz lastnih virov, davkov, taks, pristojbin in drugih dajatev v
skladu z zakonom. |
|
105. člen
|
Prihodki in izdatki
za posamezne namene financiranja javne porabe so zajeti v proračunu
občine. |
Proračun občine
sestavljata bilanca prihodkov in odhodkov ter račun financiranja.
|
V bilanci prihodkov
in odhodkov se izkazujejo načrtovani prihodki iz davkov, taks,
pristojbin, drugih dajatev in drugi dohodki ter prihodki od upravljanja
in razpolaganja z občinskim premoženjem in načrtovani odhodki.
|
V računu
financiranja se izkaže odplačevanje dolgov in zadolževanje občine. V
bilanci prihodkov in odhodkov so vključeni tudi vsi prihodki in odhodki
ožjih delov občine. |
|
106. člen
|
Sredstva proračuna
se smejo uporabljati le za namene, ki so določeni s proračunom. V imenu
občine se smejo prevzemati obveznosti le v okviru sredstev, ki so v
proračunu predvidena za posamezne namene. |
Sredstva proračuna
se lahko uporabijo, če so izpolnjeni vsi z zakonom ali drugim aktom
predpisani pogoji za uporabo sredstev. |
|
107. člen
|
Za izvrševanje
proračuna je odgovoren župan. Župan je odredbodajalec za sredstva
proračuna. Za izvrševanje proračuna občine lahko župan pooblasti
posamezne delavce občinske uprave ali podžupana. |
|
108. člen
|
Proračun občine je
odlok občine, v katerem so predvideni prihodki in drugi prejemki in
odhodki in drugi izdatki občine za eno leto. |
Rebalans proračuna
je odlok o spremembi proračuna. |
Neposredni
uporabnik občinskega proračuna je občinski organ in ožji deli občine.
|
Posredni uporabnik
občinskega proračuna je občinski sklad, javni zavod, katerega
ustanovitelj je občina, in drugi uporabnik, če se financira iz
občinskega proračuna (v nadaljevanju uporabnik). |
|
109. člen
|
Proračun občine
sestavljajo bilanca prihodkov in odhodkov ter račun financiranja.
|
Proračun občine
sprejme občinski svet na predlog župana z odlokom. |
V odloku o
proračunu občine se določi tudi obseg zadolževanja in poroštev občine
ter druga vprašanja v zvezi z izvrševanjem proračuna ter posebna
pooblastila župana pri izvrševanju proračuna za posamezno leto.
|
|
110. člen
|
V bilanci prihodkov
in odhodkov se posebej prikazujejo prihodki, ki se vštevajo v primerno
porabo po zakonu. |
Prihodki iz tega
člena pripadajo občini v višini, določeni z zakonom oziroma z aktom o
njihovi uvedbi. |
|
111. člen
|
V bilanci prihodkov
in odhodkov se posebej prikazujejo prihodki, ki se ne vštevajo v
primerno porabo po zakonu. |
|
112. člen
|
V bilanci prihodkov
in odhodkov se izkazujejo načrtovani odhodki po natančnih namenih, po
uporabnikih proračuna, investicijah, investicijskem vzdrževanju in
drugih namenih. |
|
113. člen
|
Proračun občine
mora praviloma biti sprejet pred pričetkom leta, na katerega se nanaša.
|
Če proračun ni
sprejet pred pričetkom leta, na katerega se nanaša, se financiranje
nadaljuje na podlagi proračuna za preteklo leto. |
V obdobju začasnega
financiranja se smejo uporabiti sredstva do dvanajstine višine proračuna
za preteklo leto. |
O izvajanju
proračuna občine za začasno financiranje lokalnih zadev javnega pomena
obvesti proračunske porabnike župan s sklepom. |
|
114. člen
|
Če se med
proračunskim letom zaradi nastanka novih obveznosti za proračun ali
zmanjšanja prihodkov proračuna ugotovi, da proračuna ne bo mogoče
realizirati, lahko župan zadrži izvrševanje posameznih odhodkov
proračuna, če s tem ne ogrozi plačevanja zapadlih zakonskih in
pogodbenih obveznosti, ki dospejo v plačilo, ali prerazporedi
proračunska sredstva. |
O odločitvi iz
prejšnjega odstavka župan obvesti občinski svet. |
Če proračuna ni
možno uravnovesiti, mora župan predlagati rebalans proračuna.
|
|
115. člen
|
Če se po sprejemu
proračuna sprejme zakon ali odlok občine, na podlagi katerega nastanejo
nove obveznosti za proračun, določi župan obseg izdatkov in odpre nov
konto za ta namen. |
|
116. člen
|
Če se med letom
spremeni delovno področje oziroma pristojnost uporabnika ali
posredovanje uporabnika proračuna, se sorazmerno poveča ali zmanjša
obseg sredstev za delovanje uporabnika. O povečanju ali zmanjšanju
sredstev odloča župan. |
Če se uporabnik ali
posredni uporabnik med letom ukine in njegovih nalog ne prevzame drug
uporabnik, se neporabljena sredstva prenesejo v proračunsko rezervo ali
se prerazporedijo med druge uporabnike. |
|
117. člen
|
Če se zaradi
neenakomernega pritekanja prihodkov proračuna izvrševanje proračuna ne
more uravnovesiti, se lahko za začasno kritje odhodkov uporabijo
sredstva rezerve občine ali najame posojilo največ 5 odstotkov
sprejetega proračuna, ki mora biti odplačano do konca proračunskega
leta. |
O uporabi sredstev
rezerve in o najetju posojila iz tega člena odloča župan, ki mora o tem
obvestiti občinski svet na prvi naslednji seji. |
|
118. člen
|
Občina oblikuje
svoje rezerve, v katere izloča del skupno doseženih prihodkov iz bilance
prihodkov in odhodkov, ki se določi vsako leto s proračunom v višini 0,5
odstotkov prihodkov. |
Izločanje rezerve
se praviloma izvrši vsak mesec, vendar najpozneje do 31. decembra
tekočega leta. |
Izločanje prihodkov
v rezerve preneha, ko dosežejo rezerve občine 2 odstotka letno doseženih
prihodkov iz bilance prihodkov in odhodkov za zadnje leto.
|
|
119. člen
|
Rezerva se
uporablja: |
·
za
pokrivanje stroškov ukrepov ter pomoč prizadetim pri odpravljanju
posledic naravnih in drugih nesreč; kot so: suša, potres, požar, poplave
in druge naravne oziroma ekološke nesreče v skladu z zakonom, epidemije,
živalske kužne bolezni in rastlinski škodljivci; |
·
za
zagotovitev sredstev proračuna, kadar prihodki pritekajo neenakomerno;
|
·
za kriterije
proračunskega primanjkljaja. |
Sredstva za namene
iz prve in tretje točke prejšnjega odstavka se dajejo praviloma brez
obveznosti vračanja, sredstva iz druge točke morajo biti vrnjena v
rezerve do konca leta. |
O uporabi sredstev
iz prvega in drugega odstavka tega člena odloča župan.
|
|
120. člen
|
Po preteku leta, za
katero je bil sprejet proračun, sprejme občinski svet zaključni račun
proračuna za preteklo leto. |
V zaključnem računu
proračuna se izkažejo predvideni in doseženi prihodki, predvideni in
doseženi odhodki ter predvidena in dosežena izvršitev računa
financiranja ter sredstva rezerv. Občinski svet sprejme hkrati z
zaključnim računom proračuna tudi premoženjsko bilanco občine na dan 31.
decembra, leta, za katerega sprejme zaključni račun. |
Zaključni račun za
preteklo leto se predloži občinskemu svetu najkasneje do konca marca
tekočega leta. |
|
121. člen
|
Občina se lahko
dolgoročno zadolži za investicije, ki jih sprejme občinski svet pod
pogoji, ki jih določa zakon. |
|
122. člen
|
Javna podjetja in
javni zavodi, katerih ustanoviteljica je občina, se smejo zadolževati le
s soglasjem občine. |
O soglasju odloča
občinski svet. Občinski svet odloča tudi o dajanju poroštev in soglasij
za zadolževanje za izpolnitev obveznosti javnih podjetij in javnih
zavodov, katerih ustanoviteljica je občina, pod pogoji, ki jih določa
zakon. |
|
123. člen
|
Finančno poslovanje
občine izvršuje knjigovodska služba občine, občina pa si lahko zagotovi
izvrševanje knjigovodskih opravil v ustrezni skupni službi z drugimi
občinami ali pri specializirani organizaciji. |
|
124. člen
|
Nabavo blaga,
nabavo storitev ter oddajo gradbenih del izvaja župan občine v skladu s
predpisi, ki urejajo javno naročanje. |
|
VIII. SPLOŠNI IN
POSAMIČNI AKTI OBČINE |
1. SPLOŠNI AKTI
OBČINE |
125. člen
|
Splošni akti občine
so statut, poslovnik občinskega sveta, odloki, odredbe, pravilniki in
navodila. |
Občinski svet
sprejema kot splošne akte tudi prostorske in druge načrte razvoja
občine, občinski proračun in zaključni račun, ki sta posebni vrsti
splošnih aktov. |
Kadar ne odloči z
drugim aktom, sprejme občinski svet sklep, ki je lahko splošni ali
posamični akt. |
Postopek za sprejem
splošnih aktov občine ureja poslovnik občinskega sveta.
|
|
126. člen
|
Statut je temeljni
splošni akt občine, ki ga sprejme občinski svet z dvotretjinsko večino
glasov vseh članov občinskega sveta. |
Statut se sprejme
po enakem postopku, kot je predpisan za sprejem odloka.
|
|
127. člen
|
S poslovnikom, ki
ga sprejme občinski svet z dvotretjinsko večino navzočih članov, se
uredi organizacija in način dela občinskega sveta ter uresničevanje
pravic in dolžnosti članov občinskega sveta. |
|
128. člen
|
Z odlokom ureja
občina na splošen način zadeve iz svoje pristojnosti, ustanavlja organe
občinske uprave in določa način njihovega dela ter ustanavlja javne
službe. |
Z odlokom ureja
občina tudi zadeve iz prenesene pristojnosti, kadar je tako določeno z
zakonom. |
|
129. člen
|
Z odredbo uredi
občina določene razmere, ki imajo splošen pomen ali odreja način
ravnanja v takih razmerah. |
|
130. člen
|
S pravilnikom se
razčlenijo posamezne določbe statuta ali odloka v procesu njihovega
izvrševanja. |
|
131. člen
|
Z navodilom se
lahko podrobneje predpiše način dela organov občinske uprave pri
izvrševanju določb statuta ali odloka. |
|
132. člen
|
Statut, odloki in
drugi predpisi občine morajo biti objavljeni v uradnem glasilu občine
(Uradni list RS ali MUV) in pričnejo veljati petnajsti dan po objavi, če
ni v njih drugače določeno. |
V uradnem glasilu
se objavljajo tudi drugi akti, za katere tako določi občinski svet.
|
|
2. POSAMIČNI AKTI
OBČINE |
133. člen
|
Posamični akti
občine so odločbe in sklepi. |
S posamičnimi akti
- sklepom ali odločbo - odloča občina o upravnih stvareh iz lastne
pristojnosti in iz prenesene državne pristojnosti. |
|
134. člen
|
O pritožbah zoper
posamične akte, ki jih izdajo organi občinske uprave v upravnem
postopku, odloča na drugi stopnji župan, če ni za posamezne primere z
zakonom drugače določeno. |
O pritožbah zoper
posamične akte izdane v upravnih stvareh iz prenesene državne
pristojnosti odloča državni organ, ki ga določi zakon.
|
O zakonitosti
dokončnih posamičnih aktov občinskih organov odloča v upravnem sporu
pristojno sodišče. |
|
IX. VARSTVO OBČINE
V RAZMERJU DO DRŽAVE IN ŠIRŠIH LOKALNIH SKUPNOSTI
|
135. člen
|
Občinski svet ali
župan lahko vloži zahtevo za presojo ustavnosti in zakonitosti predpisov
države, s katerimi se posega v ustavni položaj in v pravice občine,
oziroma če se s predpisi pokrajine brez pooblastila oziroma soglasja
občine posega v njene pravice. |
|
136. člen
|
Občinski svet ali
župan lahko začneta pred ustavnim sodiščem spor o pristojnosti, če
državni zbor ali vlada s svojimi predpisi urejata razmerja, ki so po
ustavi in zakonih v pristojnosti občine. Enako lahko postopa, če
pokrajina ali druga občina posega v njeno pristojnost.
|
|
137. člen
|
Župan lahko kot
stranka v upravnem sporu spodbija konkretne upravne akte in ukrepe, s
katerimi državni organi izvršujejo oblastni nadzor. Upravni spor lahko
sproži tudi če osebe javnega in zasebnega prava z dokončnimi upravnimi
akti uveljavljajo pravice na škodo javnih koristi občine.
|
|
138. člen
|
Župan lahko vstopi
v upravni ali sodni postopek kot stranka ali kot stranski intervenient,
če bi lahko bile v teh postopkih oziroma če so z že izdanimi akti
prizadete pravice in koristi občine, določene z ustavo in zakoni.
|
|
139. člen
|
Delovna telesa so
dolžna za potrebe občinskega sveta oblikovati mnenje glede
pripravljajočih se predpisov, ki se tičejo koristi občine in pokrajine.
Na tej podlagi oblikuje občinski svet svoje mnenje, ki ga pošlje
državnemu zboru. |
|
X. NADZOR NAD
ZAKONITOSTJO DELA UPRAVE |
140. člen
|
Vsako ministrstvo
na svojem področju nadzoruje zakonitost splošnih in posamičnih aktov, ki
jih iz svoje izvirne pristojnosti izdajajo župan, občinski svet in
pooblaščeni delavci občinske uprave. |
V zadevah, ki jih
na organe občine prenese država, opravljajo pristojna ministrstva tudi
nadzorstvo nad primernostjo in strokovnostjo njihovega dela.
|
Pri izvajanju
nadzorstva po prejšnjem odstavku lahko pristojno ministrstvo predpiše
organizacijo služb za izvajanje nalog iz državne pristojnosti in pogoje
za opravljanje nalog na teh delovnih mestih ter daje obvezna navodila za
opravljanje nalog iz državne pristojnosti. |
Ministrstvo mora
zaradi opravljanja nadzorstva nad zakonitostjo dela organov občin
zagotoviti ustrezno sodelovanje, medsebojno obveščanje in strokovno
pomoč organom občin. |
|
XI. PREHODNE IN
KONČNE DOLOČBE |
141. člen
|
Volilne enote za
volitve članov svetov ožjih delov občine do uskladitve določb ZLV z ZLS
določi svet ožjega dela občine s svojim aktom. |
Volilne enote iz
prejšnjega odstavka lahko določi občinski svet z odlokom, če svet ožjega
dela občine s tem soglaša. |
|
142. člen
|
V primeru, ko
določeni splošni akti še niso sprejeti, se uporabljajo splošni akti
bivše Občine Radlje ob Dravi. |
|
143. člen
|
Statuti krajevnih
skupnosti se morajo s tem statutom uskladiti v roku šestih mesecev od
sprejetja tega roka. |
|
144. člen
|
Ta statut začne
veljati 15. dan po objavi ( Uradni list RS ali Medobčinski uradni
vestnik) in s tem dnem preneha veljati Statut Občine Radlje ob Dravi z
vsemi spremembami in dopolnitvami (MUV 9/95, 6/96, 18/96 in 20/98).
|
|
|
Občina Radlje ob Dravi |
|
Hubert Robnik, ing., s.r., župan |
|