Na
podlagi 55. in 61. člena
Zakona
o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 –
ZVO-1B, 108/09, 80/10 – ZUPUDPP, 106/10 – ZUPUDPP – popr., 43/11 –
ZKZ-C, 57/12, 57/12 – ZUPUDPP-A, 109/12, 35/13 Skl. US: U-I-43/13-8,
76/14 – Odl. US: U-I-43/13-19) in 22. člena
Statuta Mestne občine Kranj (Uradni list RS, št. 71/16, 1/17, 16/17)
je Mestni svet Mestne občine Kranj na 29. seji dne 21. 6. 2017 sprejel
|
|
O D L O
K |
o
občinskem podrobnem prostorskem načrtu za del območja EUP BI 42 –
Zgornje Bitnje |
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
|
(1) S
tem odlokom se v skladu z Odlokom o izvedbenem prostorskem načrtu Mestne
občine Kranj (Uradni list RS, št. 74/14) sprejme občinski podrobni
prostorski načrt za del območja BI 42 – Zgornje Bitnje (v nadaljevanju:
OPPN). |
(2) OPPN
je izdelala RRD, REGIJSKA RAZVOJNA DRUŽBA d.o.o., družba za sonaravno
urejanje prostora, Domžale pod številko projekta 07/2015. |
(3) Za
OPPN, skladno odločbi Ministrstva za okolje in prostor, Direktorata za
okolje št. 35409-155/2015/2 z dne 15. 12. 2015, celovite presoje vplivov
na okolje ni potrebno izvesti. |
2. člen
(vsebina in namen OPPN)
|
(1) OPPN
določa: |
– območje obravnave, |
– program dejavnosti, |
– arhitekturne, krajinske in oblikovalske rešitve prostorskih ureditev,
|
– vplive
in povezave s sosednjimi enotami urejanja prostora, |
– pogoje
glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in
grajeno javno dobro, |
– rešitve in ukrepe za celostno ohranjanje kulturne dediščine,
|
– rešitve in ukrepe za varstvo okolja in naravnih virov ter ohranjanje
narave, |
– rešitve in ukrepe za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi
nesrečami, vključno z varstvom pred požarom, |
– načrt
parcelacije, |
– etapnost izvedbe prostorske ureditve, |
– dopustna odstopanja od načrtovanih rešitev, |
– usmeritve za določitev meril in pogojev po prenehanju veljavnosti
OPPN. |
(2) Z
OPPN se določajo merila in pogoji za posege v prostor v obravnavanem
območju in predstavljajo podlago za pripravo projektov za izdajo
gradbenih dovoljenj po predpisih o graditvi objektov ter podlago za
gradnjo nezahtevnih in enostavnih objektov. |
3. člen
(sestavni deli OPPN)
|
(1) OPPN
vsebuje tekstualni in grafični del. |
(2) Tekstualni del vsebuje odlok, povzetek glavnih tehničnih značilnosti
oziroma podatke o prostorski ureditvi in priloge po seznamu.
|
(3) Grafični del vsebuje naslednje grafične načrte: |
– izsek
iz grafičnega načrta kartografskega dela izvedbenega dela občinskega
prostorskega načrta s prikazom lege prostorske ureditve na širšem
območju, |
– območje podrobnega načrta z obstoječim parcelnim stanjem, |
– prikaz
vplivov in povezav s sosednjimi območji, |
– zazidalna situacija, |
– prikaz
ureditev glede poteka omrežij in priključevanja objektov na gospodarsko
javno infrastrukturo ter grajeno javno dobro, |
– prikaz
ureditev, potrebnih za varovanje okolja, naravnih virov in ohranjanje
narave, |
– prikaz
ureditev, potrebnih za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi
nesrečami, vključno z varstvom pred požarom, |
– načrt
parcelacije s tehničnimi elementi za zakoličenje. |
II. OPIS PROSTORSKE UREDITVE
4. člen
(ureditveno območje)
|
(1) Obravnavano območje OPPN je izdelano za del območja EUP BI 42,
določeno z OPN MOK. |
(2) Ureditveno območje obsega zemljišča s parc. št. 536/1, 536/7, 2723 –
del, 534/4 – del, 531/1 – del, 530/1 – del in 2724 – del, vse v
katastrski občini Bitnje. Površina območja znaša 1,39 ha. |
(3) Naselje Bitnje predstavlja del predmestnega naselja mesta Kranj, ki
predstavlja središče Gorenjske statistične regije. Obravnavano območje
se nahaja na zahodnem ravninskem delu Zgornjih Bitenj, ob vzhodnem
obrobju Škofjeloškega hribovja in zahodno od potoka Žabnica. Območje na
zahodu meji na gozdne površine, na severu in jugu na obstoječo
poselitev, na vzhodu pa meji na kmetijska zemljišča. V osrednjem delu
obravnavanega območja se nahaja enklava kmetijskega zemljišča (parc. št.
532, k.o. Bitnje). |
(4) Izven ureditvenega območja tega OPPN se s tem odlokom urejajo tudi
robna območja zemljišč, ki so potrebna za priključevanje gospodarske
javne infrastrukture in priključevanje na obstoječe prometno omrežje.
|
5. člen
(program dejavnosti)
|
(1) Območje OPPN za del območja EUP BI 42 je namenjeno individualni
stanovanjski gradnji (prostostoječe hiše). |
(2) Stanovanjske stavbe so lahko eno- ali dvostanovanjske. Stanovanjske
stavbe so namenjene bivanju brez spremljajočih dejavnosti. |
III. UMESTITEV NAČRTOVANE UREDITVE V
PROSTOR
6. člen
(oblikovanje območja)
|
(1) Območje obravnave OPPN je razdeljeno na sedem funkcionalnih celot,
in sicer na tri funkcionalne celote načrtovanih novih stanovanjskih
stavb (stavbne strukture) FC S1, FC S2 in FC S3 ter na štiri
funkcionalne celote prometne infrastrukture FC I1, FC I2, FC I3 in FC
I4. |
(2) Funkcionalna celota FC S1 obsega štiri funkcionalne enote. Na treh
funkcionalnih enotah (parcelah, namenjenih gradnji) FC S1/1, FC S1/2in
FC S1/3 se načrtuje gradnja treh individualnih prostostoječih
stanovanjskih stavb (tipa C in E) s pomožnimi objekti. Funkcionalna
enota FC S1/4 je namenjena rekonstrukciji ceste
Žabnica–Bitnje–Stražišče. |
(3) Funkcionalna celota FC S2 obsega dve funkcionalni enoti. Na
funkcionalni enoti Fe S2/1 (parcela, namenjena gradnji) je predvidena
gradnja ene individualne prostostoječe stanovanjske stavbe (tipa D).
Funkcionalna enota FC S2/2 je namenjena rekonstrukciji ceste
Žabnica–Bitnje–Stražišče. |
(4) Funkcionalna celota FC S3 obsega dvanajst funkcionalnih enot. Na
osmih funkcionalnih enotah (parcelah, namenjeni gradnji) (Fe S3/1, Fe
S3/2, Fe S3/3, Fe S3/4, Fe S3/5, Fe S3/6, Fe S3/7, Fe S3/8) se načrtuje
gradnja osmih individualnih prostostoječih stanovanjskih stavb (tipa A
in B) s pomožnimi objekti. Funkcionalna enota (parcela, namenjena
gradnji) Fe S3/8 se lahko poveča za funkcionalno enoto Fe S3/9,
funkcionalna enota Fe S3/5 (parcela namenjena gradnji) pa se lahko
poveča za funkcionalno enoto Fe S3/10. Funkcionalni enoti FE S3/11 in Fe
S3/12 sta namenjeni rekonstrukciji ceste Žabnica–Bitnje–Stražišče.
|
(5) Funkcionalna celota FC I1 predstavlja del obstoječe javne poti (JP
684 661). |
(6) Funkcionalni celoti FC I3 in FC I4 sta namenjene rekonstrukciji
obstoječih javnih poti (JP 684641, 684 671). |
(7) Funkcionalna celota FC I2 je namenjena izgradnji nove dostopne poti.
|
(8) Lega, velikost in oblika funkcionalnih celot in enot ter lega
objektov na zemljišču so razvidni iz grafičnega dela OPPN. |
(9) Za
zagotovitev komunalne opremljenosti bo potrebno območje urejanja
priključiti na obstoječo komunalno infrastrukturo, ki se nahaja znotraj
območja urejanja in izven meje območja urejanja. Poteki teh priključkov
so razvidni iz grafičnega dela OPPN. Poleg navedenih zemljišč v 4. členu
je v območje posegov izven ureditvenega območja OPPN možno dodati tudi
druge parcelne številke, ki se izkažejo kot potrebne za priključevanje
na obstoječo gospodarsko javno infrastrukturo. |
7. člen
(velikost in oblikovanje stavb)
|
(1) Tlorisne dimenzije načrtovanih prostostoječih individualnih
stanovanjskih stavb so: |
– stavbe
tipa A so dimenzij 8,0 m × 14,0 m z možnostjo pritličnega aneksa
(pomožni objekt) dimenzij 7,0 m × 6,0 m (oziroma 4,0 m × 6,0 m);
|
– stavbe
tipa B so dimenzij 8,0 m × 16,0 m z možnostjo pritličnega aneksa
(pomožni objekt) dimenzij 8,0 m × 6,0 m oziroma 8,0 m × 5,0 m;
|
– stavbe
tipa C so dimenzij 9,0 m × 18,0 m z možnostjo pritličnega aneksa
(pomožni objekt) dimenzij 9,0 m × 7,0 m; |
– stavba
tipa D je dimenzij 8,0 m × 18,0 m; |
– stavba
tipa E je atrijska dimenzij 8,0 m × 20,0 m + 8,0 m × 6,5 m + 5,5 m × 1,5
m. |
Izven
tlorisnih dimenzij stavb se poleg napuščev lahko načrtuje zunanja
stopnišča, zunanje klančine, nadstreški, balkoni in zimski vrtovi.
|
(2) Za
stavbe tipa A, B, C in D je etažnost v primeru izvedbe ravne strehe (K)
+ P + 1, v primeru izvedbe dvokapnice pa (K) + P + M s kolenčnim zidom
do 1,50 m. Stavba tipa E je pritlična (K) + P z neizrabljenim
podstrešjem. Pri vseh tipih objektov višina slemena ne sme presegati
višine 9,50 m nad urejenim terenom. |
(3) Oblikovanje streh: |
– strehe
stavb so lahko dvokapne s smerjo slemena v smeri daljše stranice naklona
30° do 40°, razen stavbe na Fe S1/3 ki ima štirikapno streho z naklonom
od 20° do 25°. Stanovanjske stavbe, razen stanovanjske stavbe tipa E,
imajo lahko tudi ravno streho. |
Pomožni
objekti imajo praviloma ravne strehe minimalnega naklona tako, da je
omogočeno odvodnjavanje, enokapni nadstreški pa so dovoljeni v naklonu
do 8°; |
– za
osvetlitev mansarde (oziroma prostorov, ki se nahajajo pod streho) je
dovoljena izvedba strešnih oken ali svetlobnikov in frčad enakega tipa
(dvokapne frčade ali frčade na plašč), ki ne smejo biti višji od slemena
osnovne strehe; |
– strešna kritina mora dajati videz drobne strukture sive barve, pri
zimskih vrtovih in nadstreških se dovoljuje še brezbarvno steklo ali
steklu podobni brezbarvni materiali; |
– dovoljena je postavitev ali vgradnja fotovoltaičnih celic in sončnih
sprejemnikov na ali v streho – postavljeni morajo biti vzporedno s
strešino, njihov najvišji del pa ne sme presegati višine slemena osnovne
strehe. |
(4) Oblikovanje fasad: |
– fasade
stavb morajo biti zasnovane skladno, ob upoštevanju sodobnih trendov v
arhitekturi, izdelane v klasičnem zaglajenem ometu (barve iz spektra
svetlih naravnih tonov do temnejših peščenih in zemeljskih tonov), lesu,
lokalnemu kamnu, steklu ali iz fasadnih plošč v imitaciji lesa;
|
– razmestitev in oblikovanje fasadnih odprtih ter drugih fasadnih
elementov morajo biti enostavni, fasadne odprtine morajo praviloma biti
pokončne in pravokotne; |
– okrogli elipsasti balkoni niso dovoljeni, balkonske ograje morajo biti
preproste lesene, kovinske ali steklene; |
– napušči brez masivnih elementov; |
– fotovoltaične celice in sončne sprejemnike je dovoljeno uporabljati
tudi kot elemente oblikovanja fasad (nadstreški, balkonske ograje ipd.).
|
(5) Pri
oblikovanju stavb je potrebno upoštevati še naslednje: |
– lega
osnovnih stavb je določena z eno koordinatno točko in z gradbeno linijo,
ki jo je potrebno upoštevati; |
– medposestne ograje in podporni zidovi so ob soglasju lastnikov
zemljišč praviloma postavljene na parcelne meje oziroma do meje;
|
– stavbe
so lahko grajene klasično ali montažno; |
– zasnova stavb mora upoštevati veljavne standarde za toplotno zaščito,
priporoča se gradnja nizkoenergetskih lesenih stavb; |
– oblikovanje stavb mora zagotavljati način in razpored prostorov, ki
omogoča 45 stopinjski kot osončenja namenjenega za bivanje in delo.
|
8. člen
(pomožni objekti)
|
(1) Na
območju tega OPPN je dovoljena gradnja ali ureditev ograj in podpornih
zidov, rezervoarjev za vodo, priključkov na objekte gospodarske javne
infrastrukture, vodnih zajetij in objektov za akumulacijo vode in
namakanje ter pomožnih komunalnih objektov. |
(2) Poleg pomožnih objektov iz prvega odstavka tega člena in (možnih)
pomožnih objektov iz 6. člena tega odloka, je v funkcionalnih celotah FC
S1, FC S2 in FC S3 dovoljena tudi gradnja garaž, savn, fitnesov, zimskih
vrtov, lop, ut, nadstreškov, senčnic, letnih kuhinj ipd. |
(3) Pri
gradnjah pomožnih objektov iz drugega odstavka tega člena je treba
upoštevati še naslednje: |
– dopustna je le enoetažna izvedba; |
– lahko
so samostojni ali prislonjeni k osnovi stavbi; |
– oblikovani morajo biti skladno z osnovno stavbo, strehe so lahko tudi
ravne, ute in senčnice je dovoljeno oblikovati tudi kot oblikovne
posebnosti; |
– nezahtevni in enostavni objekti, ki so stavbe morajo biti od javne
poti oddaljene najmanj 2,0 m, razen garaž, kjer mora biti odmik pri
uvozu najmanj 5,0 m; |
– minimalna oddaljenost ponikovalnic na posameznih funkcionalnih enotah
mora biti od parcelne meje cest min. 2,5 m; |
– površina vseh pomožnih objektov je dovoljena pod pogojem, da skupna
pozidanost (zahtevnih, enostavnih in nezahtevnih objektov) na
funkcionalnih enotah stanovanjske stavbe strukture ne presega razmerja
30 % pozidanega proti 70 % nepozidanega zemljišča oziroma 35 %
pozidanega proti 65 % nepozidanega zemljišča v Fe S2/1. |
9. člen
(zunanja ureditev)
|
(1) Dostopne poti, manipulativne in parkirne površine je potrebno
primerno utrditi in tlakovati ter ustrezno odvodnjavati. |
(2) Pri
ureditvi okolice objektov je potrebno upoštevati konfiguracijo terena.
Višina zemljišča na parcelni meji mora biti prilagojena sosednjemu
zemljišču. |
(3) Na
posameznih funkcionalnih enotah stavbne strukture je potrebno zagotoviti
minimalno 30 % zelenih površin, ki se uredijo kot zelenice, zelenjavni
ali sadni vrt. |
(4) Medposestne ograje in podporni zidovi so ob soglasju lastnikov
praviloma postavljene na parcelne meje, brez soglasja pa do meje
sosednjih zemljišč, vendar tako, da se z gradnjo ne posega v sosednja
zemljišča. Ograje in podporni zidovi ob javni poti, v primeru ko ni
možno drugačno zavarovanje brežin, morajo biti v odmiku min. 0,5 m od
cestišča. Za postavitev ograj ob cesti je potrebno pridobiti soglasje
upravljavcev, s katerim ti preverijo ustrezne odmike in višine, tako, da
se ne ovira preglednosti in vzdrževanja cest. |
(5) Ograje so lahko visoke največ 1,2 m. Ograje so praviloma lesene,
žične ali kot žive meje. |
(6) Višinske razlike in nasipne in odkopane brežine je potrebno
zatraviti. Podporni zidovi so dopustni le na mestih, kjer brežin ni
mogoče drugače zavarovati. |
(7) Vstopna in uvozna vrata se morajo odpirati proti parceli in ne proti
cesti, oziroma so lahko drsna. |
(8) Na
vsaki funkcionalni enoti stavb je potrebno zagotoviti potrebne
manipulativne površine in za vsako stanovanjsko enoto minimalno dve
parkirni mesti (v stavbi ali zunaj). |
(9) Pri
urejanju okolice objektov se smiselno ohranja koncept mejic obstoječe
kvalitetne drevesne vegetacije, ki jo je potrebno zavarovati pred
poškodbami. |
(10) Nova drevesna vegetacija ob cestah s krošnjo ne sme posegati v
prosti profil ceste in pločnika, koreninski sistem pa ne sme poškodovati
ceste in pločnika. |
(11) Po
končani gradnji je potrebno odstraniti provizorje in odvečni material
ter hortikulturno urediti okolico, tako da se doseže enoten izgled
območja. |
IV. ZASNOVA PROJEKTNIH REŠITEV IN
POGOJEV GLEDE PRIKLJUČEVANJA OBJEKTOV NA GOSPODARSKO JAVNO
INFRASTRUKTURO IN GRAJENO JAVNO DOBRO
10. člen
(splošno)
|
(1) Za
stanovanjske stavbe je treba zagotoviti oskrbo s pitno vodo, oskrbo z
električno energijo, odvajanje odpadnih in meteornih voda, odvoz smeti
ter dostop do javne ceste. |
(2) Pri
zagotavljanju komunalne oskrbe je treba upoštevati predpise, tehnične
standarde in pogoje upravljavcev. |
11. člen
(prometno urejanje)
|
(1) Obravnavano območje se prometno navezuje na obstoječe javne poti JP
684 661, JP 684 641 in JP 684 671. |
(2) Načrtovane nove stanovanjske stavbe se na obstoječe cestno omrežje v
naselju priključujejo direktno s priključki max. širine 5,0 m, razen
stanovanjskih stavb v funkcionalnih enotah Fe S3/1, Fe S3/2, Fe S3/3 in
Fe S3/4, ki se na obstoječe cestno omrežje priključujejo preko nove
dostopne poti (FC I2). |
(3) Predvidena je rekonstrukcija obstoječih cest v FC I3 in FC I4 tako,
da se predvidi enostranski hodnik za pešce v širini 1,20 m, na nasprotni
strani pa bankina 0,5 m ter rekonstrukcija obstoječe ceste FC I1 v
širini 4,0 m z bankinama 2 × 0,5 m. |
(4) Nova
dostopna pot (FC I2) se izvede v širini 4,0 m z enostranskim pločnikom
širine 1,20 m na južni strani in bankino 0,5 m na severni strani, z
ustreznima priključkoma na obstoječe cestno omrežje. Med pločnikom in
cesto se izvede nizek robnik, ki omogoča vožnjo kolesarjem tudi preko
pločnika. |
(5) Pri
prometni infrastrukturi je potrebno upoštevati, da: |
– se
hišni priključki izvedejo pregledno in uredijo tako, da ne ovirajo
prometa; |
– se
manipulacijske površine (dvorišča) posameznih stavb uredijo tako, da se
prepreči vzvratno priključevanje na cesto; |
– je
širina priključka max. 5,0 m; |
– je
priključek ustrezno utrjen (asfaltiran ali tlakovan) v dolžini min. 5,0
m od vozišča ceste oziroma pločnika; |
– se
prometno omrežje izvede v asfaltni izvedbi; |
– se
zagotovi ustrezen prečni nagib vozišča, ki bo omogočal odvodnjavanje
meteorne vode; |
– ima
prometno omrežje zakonsko predpisano vertikalno in horizontalno prometno
signalizacijo ter |
– so
površine ob prometnicah ustrezno zazelenjene. |
12. člen
(splošna merila in pogoji komunalnega
urejanja)
|
(1) Komunalne ureditve se morajo izvajati na način, ki zagotavlja
ustrezno varstvo okolja in obrambno-zaščitne zahteve ter v skladu s
predpisi, ki urejajo to področje. Pri izvedbi komunalnih ureditev je
potrebno upoštevati zasnove upravljavcev posameznih gospodarskih
infrastruktur. |
(2) V
projektni dokumentaciji za pridobitev gradbenega dovoljenja je potrebno
upoštevati s pravilniki in mnenji nosilcev urejanja prostora predpisane
medsebojne odmike med infrastrukturnimi vodi ter pogoje in smernice za
priključitev na obstoječe sisteme komunalne infrastrukture. Obenem se
dovoljujejo posegi izven območja urejanja (vplivno območje za
infrastrukturo), potrebni za opremljanje območja urejanja. |
(3) Potek infrastrukturnih omrežij mora biti medsebojno usklajen. Pod
asfaltiranimi površinami je treba vse električne in telekomunikacijske
vode obvezno položiti v kabelsko kanalizacijo. |
(4) Na
severnem delu funkcionalnih enot (Fe S3/1,2,3,4) je potrebno zagotoviti
1,0 m širok koridor z omejeno lastninsko pravico za obnovo objektov in
omrežij komunalne in energetske infrastrukture. |
13. člen
(zbiranje, odvajanje in čiščenje odpadne
vode)
|
(1) V
naselju Zgornje Bitnje je kanalizacijsko omrežje zgrajeno v ločenem
sistemu. |
(2) Vse
načrtovane stanovanjske hiše morajo biti priključene na obstoječe javno
kanalizacijsko omrežje za odpadne vode. Načrtovane stanovanjske stavbe v
funkcionalnih celotah FC S1 in FC S2 se lahko direktno priključujejo na
obstoječe javno kanalizacijsko omrežje za odpadne vode, ki je izvedeno
pod javno potjo 684 661 (FC I1). Za načrtovane stanovanjske stavbe v
funkcionalni celoti FC S3 je potrebno izvesti sekundarno kanalizacijsko
omrežje za odpadne vode s priključkom na obstoječe javno kanalizacijsko
omrežje, ki se nahaja na jugu, izven območja v križišču ceste FC I3 in
FC I4. |
Kanal za
odpadno vodo bo omogočal gravitacijski odvod iz pritličja vseh stavb.
|
(3) Padavinske vode s streh stavb in utrjenih površin zaradi nenavadne
geologije ni mogoče ponikati, zato se padavinske vode vodijo v obstoječa
meteorna kanala (M5 DN 400 in M5-P DN 200), ki sta sposobna prevzeti
hidravlično obremenitev nove pozidave, pri čemer novo priklapljanje na
kanal M5-P ni več možno. Pred izpustom padavinskih voda v meteorna
kanala je potrebno te vode z zadrževalniki zadržati na funkcionalnih
enotah (na mestu nastanka) in jih nato kontrolirano prazniti preko
dušilk. Reducirane vode se nato preko obstoječih meteornih kanalov M5 DN
400 in M5-P DN 200 vodijo v glavni odvodnik Žabnico. Za zadrževanje
meteorne vode je na vsaki funkcionalni enoti predviden lokalni
zadrževalnik s kapaciteto 4 m3, razen na funkcionalnih enotah
Fe S3/7 in Fe S3/8, kjer je predviden zadrževalnik s kapaciteto 5 m3.
Voda iz zadrževalnika se lahko uporabi kot dodatni vir vode za namene
pri katerih ni treba zagotoviti kakovosti pitne vode (splakovanje
stranišč, pranje perila, zalivanje ipd.). |
(4) Prav
tako je potrebno predhodno očiščene padavinske vode s ceste (FC I2) pred
izpustom v meteorno kanalizacijo M5-P DN 200 zadržati v cevnem
zadrževalniku (DN 800, dolžine 36 m) s kapaciteto 18,08 m3.
|
(5) Padavinske vode iz funkcionalnih enot ne smejo pritekati na javno
pot. |
14. člen
(oskrba s pitno vodo in hidrantno
omrežje)
|
(1) Na
obravnavanem območju je zgrajeno obstoječe vodovodno omrežje, na
katerega je potrebno priključiti načrtovane stanovanjske hiše.
|
(2) Severni del območja (FC S1 in FC S2) se bo oskrboval iz že
obnovljenega omrežja vodovoda, ki poteka po poti parc. št. 272/3, k.o.
Bitnje (FC I1). |
(3) Oskrba s pitno vodo za južni del območja (FC S3) bo zagotovljena z
izgradnjo nove krožne zanke sekundarnega vodovodnega omrežja, ki se
priključuje na obstoječe vodovodno omrežje, ki poteka pod obstoječo
potjo (FC I4). |
(4) Ob
izgradnji sekundarnega vodovodnega omrežja se izvedejo tudi odcepi
hišnih priključkov za načrtovane stavbe, ki morajo biti uvlečeni v
zaščitne cevi in locirani 1,0 m v funkcionalnih enotah ter na koncu
blindirani. Posamezen objekt se mora priključiti na javno vodovodno
omrežje s samostojnim priključkom vode. Priključek na vodovodno omrežje
se izvede s tipskim vodomernim jaškom z vodomerom. Priključek mora biti
obdelan v projektni dokumentaciji za vsako stavbo posebej. |
(5) Na
obstoječem vodovodnem omrežju je zgrajeno hidrantno omrežje z nadzemnimi
hidranti lomljive izvedbe, ki zagotavljajo zadostno količino požarne
vode. |
15. člen
(oskrba z električno energijo)
|
(1) Zgrajena elektroenergetska infrastruktura v sosednjih območjih ima
zadostne proste kapacitete za napajanje novih stanovanjskih stavb. Za
oskrbo z električno energijo bo potrebno nadgraditi obstoječe
nizkonapetostno omrežje. |
(2) Severni del območja (FC S1 in FC S2) se bo napajal iz obstoječe TP
1122 Zgornje Bitnje – Tiskarna preko obstoječe priključno merilno
razdelilne omarice, ki je locirana na meji parcele št. 548/8, k.o.
Bitnje iz katere se izvede NN kabelski odcep do posameznih stavb.
|
(3) Južni del območja (FC S3) se bo napajal iz obstoječe TP 1193 Zgornje
Bitnje – Kabelska preko obstoječega NN kabla, ki poteka po zemljišču
parc. št. 2725/1 k.o. Bitnje. V križišču cest s parc. št. 2725/1 in
2727/6 k.o. Bitnje se na rob cestišča postavi prostostoječa razdelilna
omarica, v kateri se iz obstoječega NN kabla izvede NN kabelski odcep do
posameznih stavb. Za izvedbo NN omrežja se uporabi obstoječa
elektro-kabelska kanalizacija. |
(4) Novo
NN omrežje se izvede v kabelski kanalizaciji, pod prometnimi površinami,
do razdelilnih omaric ob posameznih funkcionalnih enotah. Priključno
merilne omarice morajo biti locirane na stalno dostopnih mestih.
|
(5) Severni del obravnavanega območja je opremljeno z javno
razsvetljavo. |
16. člen
(telekomunikacijsko omrežje in omrežje
zvez)
|
(1) Stavbe se lahko priključi na obstoječe telekomunikacijsko omrežje.
|
(2) Severni del območja se lahko direktno priključuje na zgrajeno
telekomunikacijsko omrežje. Za južni del območja je potrebno zgraditi
sekundarno omrežje, ki se na severovzhodnem delu priključi na obstoječe
omrežje. |
(3) Sekundarno omrežje se izvede s kabelsko kanalizacijo za TK omrežje,
kjer se predvidi tudi kasnejša vgradnja optičnih kablov za izboljšanje
TK omrežja. |
(4) Priključne omarice za TK omrežje se izvede na stalno dostopnih
mestih ob obstoječi notranji zbirni cesti. |
(5) Pred
pričetkom del je potrebno označiti in ustrezno zaščititi obstoječe
telekomunikacijsko omrežje. |
(6) Za
priključitev na TK omrežje je potrebno pridobiti soglasje upravljavca.
|
17. člen
(ogrevanje)
|
(1) Na
območju urejanja je zgrajen sistem daljinskega ogrevanja (plinovodno
omrežje). |
(2) Načrtovane stanovanjske stavbe je možno priključiti na obstoječe
plinovodno omrežje 1,0 bar. Za priključitev objektov na sistem
zemeljskega plina je potrebno pridobiti soglasje sistemskega operaterja.
|
(3) Dovoljena je uporaba ogrevanja stanovanjskih stavb z obnovljivimi
viri energije oziroma delna uporaba električne energije – IR paneli.
|
(4) Zasnova in izvedba stavb mora upoštevati toplotno zaščito, ki bo
zagotovila čim manjše izgube toplotne energije. |
18. člen
(grajeno javno dobro)
|
Del
območja, ki se ureja z OPPN, predstavlja grajeno javno dobro. V grajeno
javno dobro bo vključena celotna prometna infrastruktura in gospodarska
javna infrastruktura. |
19. člen
(roki za infrastrukturno opremljanje)
|
Investitorji so v sodelovanju z nosilci javnih pooblastil za izvajanje
posameznih gospodarskih javnih služb dolžni, da zgradijo, prestavijo,
zamenjajo oziroma zaščitijo infrastrukturne objekte, naprave in vode v
in ob območju urejanja (ureditveno in vplivno območje) predhodno oziroma
sočasno z izgradnjo posamezne zaključene celote. |
V. REŠITVE IN UKREPI ZA CELOSTNO
OHRANJANJE KULTURNE DEDIŠČINE
20. člen
(varovanje kulturne dediščine)
|
Na
območju, ki ga obravnava OPPN, se ne nahaja nobena registrirana enota
kulturne dediščine, zato rešitve in ukrepi za varovanje in celostno
ohranjanje kulturne dediščine niso potrebni. |
VI. REŠITVE IN UKREPI ZA VAROVANJE
OKOLJA, NARAVNIH VIROV IN OHRANJANJE NARAVE
21. člen
(varstvo tal, voda in zraka)
|
(1) Pri
posegih v prostor je treba zavarovati plodno zemljo pred uničenjem ter
zagotoviti ukrepe za zaščito tal med izvajanjem gradbenih del.
|
(2) Pri
gradnji objektov je potrebno humus odstraniti in deponirati. Humus se
uporabi za zunanjo ureditev. |
(3) Zaradi preprečitve nevarnosti širjenja tujerodnih invazivnih
rastlinskih vrst dovažanje zemljin od drugod ni zaželeno. |
(4) Obravnavano območje se ne nahaja na vodovarstvenem območju zajetij
pitne vode in ni poplavno ogroženo. |
(5) Geologija tal na obravnavanem območju ne omogoča ponikanja meteornih
voda, zato se te vode odvaja v obstoječo meteorno kanalizacijo, ki ima
izpust v vodotok Žabnica. Da se poplavne razmere dolvodno zaradi teh
voda ne bodo poslabšale so predvideni omilitveni ukrepi, ki pri vsaki
hiši določajo izvedbo zadrževalnika meteornih voda ter cevni
zadrževalnik na območju priklopa na kanal M5-P. |
(6) Na
transportnih in gradbenih površinah ter deponijah gradbenih materialov
se ob sušnem in vetrovnem vremenu preprečijo emisije prahu z vlaženjem.
|
(7) V
času gradnje so investitorji dolžni zagotoviti vse potrebne varnostne
ukrepe in tako organizacijo gradbišča, da bo preprečeno onesnaženje
voda, ki bi nastalo zaradi transporta, skladiščenja in uporabe tekočih
goriv in drugih nevarnih snovi oziroma v primeru nezgod, zagotoviti
takojšnje ukrepanje za to usposobljenih delavec. Vsa začasna skladišča
in pretakališča goriv, olj in maziv ter drugih nevarnih snovi morajo
biti zaščitena pred možnostjo izliva v tla in vodotok. |
(8) V
primeru nepredvidenih izpustov nevarnih snovi je treba nastalo situacijo
takoj sanirati, snovi ustrezno pobrati in predati pooblaščenim
organizacijam. |
(9) Po
končani gradnji je potrebno odstraniti vse za potrebe gradnje
postavljene provizorije in odstraniti vse ostanke začasnih deponij. Vse
z gradnjo prizadete površine je potrebno biotehnično, ekološko,
krajinsko ustrezno urediti. |
(10) Nasipavanje retenzijskih površin, zasipavanje vodotokov, sprožanje
erozijskih procesov, rušenje ravnovesja na labilnih tleh in slabšanje
odtočnih razmer pri načrtovanju ni dovoljeno. |
(11) V
stavbah je treba zagotoviti racionalno (učinkovito) rabo energije na
področjih toplotne zaščite, ogrevanja, hlajenja, prezračevanja, priprave
tople vode in razsvetljave. |
22. člen
(varstvo gozdov)
|
Odlaganje viškov odkopane zemlje, gradbenih odpadkov in gradbenega
materiala v gozdu ni dovoljeno. |
23. člen
(varstvo pred hrupom)
|
(1) Območje OPPN bo po izgradnji stavb sodilo v območje III. stopnje
varstva pred hrupom. |
(2) V
času gradenj na območju je potrebno predvideti vse ukrepe, da bo
obremenitev okolja s hrupom čim manjša. Dela je potrebno opravljati z
delovnimi napravami in gradbenimi stroji, ki so izdelani v skladu z
emisijskimi normami za hrup gradbenih strojev. Hrupna gradbena dela naj
potekajo v delovnem času med 7. uro zjutraj in 18. uro zvečer.
|
24. člen
(odpadki)
|
(1) Komunalne odpadke je treba zbirati v zabojnikih za odpadke (zabojnik
za mešane odpadke, odpadno embalažo in biološke odpadke) na zbirnem
mestu. Zbirno mesto je potrebno urediti na posamezni funkcionalni enoti
v ali ob stanovanjski stavbi. Velikost zbirnega mesta mora ustrezati
številu zabojnikov za odpadke. Zbirno mesto mora biti utrjeno, da je
možno čiščenje in mora ustrezati funkcionalnim, estetskim, higiensko
tehničnim ter požarnovarstvenim pogojem in ne sme ovirati ali ogrožati
prometa na javnih površinah. V času odvažanja odpadkov se zabojniki za
odpadke postavijo na mesta, dostopna vozilom za odvoz. |
(2) Posamezne stanovanjske hiše lahko organske odpadke zbirajo v
kompostnikih za predelavo v kompost. V takšnih primerih zabojnika za
biološke odpadke ni potrebno zagotavljati. |
(3) Gradbene odpadke mora investitor ločevati in jih deponirati
neposredno na za to urejenem odlagališču, ki se ga določi v fazi
priprave projektne dokumentacije. |
(4) Odvečni izkopani material, ki ga ni možno uporabiti za ureditev
okolice, mora investitor deponirati na za to urejenem odlagališču, ki se
ga določi v fazi priprave projektne dokumentacije. |
25. člen
(ohranjanje narave)
|
(1) Na
območju, ki ga obravnava OPPN, ni naravnih vrednot, zavarovanih območij
ali območij pomembnih za ohranjanje biotske raznovrstnosti. |
(2) Zaradi ohranjanja habitata zahodno od obravnavanega območja (gozdne
površine Škofjeloškega hribovja) je potrebno na zahodnem robu območja
urejanja ohranjati 20 m pas nepozidan. |
VII. REŠITVE IN UKREPI ZA OBRAMBO TER
VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI, VKLJUČNO Z VARSTVOM PRED
POŽAROM
26. člen
(splošno)
|
(1) Za
zaščito v primeru naravnih in drugih nesreč so zagotovljene ustrezne
evakuacijske in intervencijske poti ter površine za evakuacijo.
|
(2) Ob
posegih v prostor je potrebno zagotoviti neoviran in varen dostop za
gašenje in reševanje. Ureditev dovozov, dostopov, postavitvenih in
delovnih površin za gasilce ob stavbi se uredi v skladu s predpisi s
področja varnosti pred požari in veljavnim standardom. |
27. člen
(varstvo pred naravnimi in drugimi
nesrečami)
|
(1) Območje urejanja se ne nahaja na vodovarstvenem območju.
|
(2) Za
območje OPPN je bila izdelana strokovna podlaga Hidrološko hidravlični
elaborat za OPPN BI 42 (H-1/2017, EHO PROJEKT d.o.o.), ki je pri
določitvi poplavnih razmer izhajala iz Hidrološko hidravlične študije
celotnega povodja Mestne občine Kranj (H-30/2012, EHO PROJEKT d.o.o.).
Iz strokovne podlage izhaja, da območje urejanja ni poplavno nevarno in
problematično, saj se nahaja izven dosega tako stoletnih kot
petstoletnih voda pri obstoječem stanju kot pri predvidenem stanju
ureditev. Predvidene ureditve po OPPN tudi ne posegajo v načrtovane
celovite ukrepe, ki so predvideni s Hidrološko hidravlično študijo
celotnega povodja Mestne občine Kranj. |
(3) Območje urejanja se ne nahaja na območju erozije. |
(4) Ob
izkopih gradbenih jam za posamezne stavbe je obvezna prisotnost geologa
ali geomehanika, ki mora določiti nosilnost tal. |
(5) V
objektih ni predvideno skladiščenje nevarnih snovi, zato ne obstaja
nevarnost za razlitje le-teh. |
(6) Po
podatkih Agencije RS za okolje je na območju OPPN vrednost projektnega
pospeška tal 0,225 (g) (potresna nevarnost). Objekti morajo biti grajeni
protipotresno, v skladu s cono potresne ogroženosti. |
28. člen
(varstvo pred požarom)
|
(1) V
območju OPPN in okolici ni dejavnosti, objektov in ureditev, ki bi
predstavljali požarno ogroženost okolja. |
(2) V
območju OPPN ni predvidena uporaba požarno nevarnih snovi in tehnoloških
postopkov, ki predstavljajo požarna tveganja za nastanek požara. Odmiki
od sosednjih zemljišč, sosednjih objektov in gozda preprečujejo možnost
širjenja požara ter požarna tveganja zaradi požarne ogroženosti
naravnega okolja. |
(3) Objekti morajo biti projektirani in grajeni tako, da je, z
upoštevanjem njihovega odmika od meje parcele, omejeno širjenje požara
na sosednje objekte. |
(4) Zadostne količine požarne vode so zagotovljene iz obstoječega
hidrantnega omrežja. |
(5) Za
objekte, ki so določeni s predpisom o študiji požarne varnosti, je treba
izdelati študijo požarne varnosti. Kadar izdelava študije požarne
varnosti ni zahtevana, mora doseganje predpisane ravni požarne varnosti
izhajati iz dokumenta »zasnova požarne varnosti«. Študija oziroma
zasnova požarne varnosti je sestavni del projektne dokumentacije za
pridobitev gradbenega dovoljenja. |
29. člen
(zunanje osvetljevanje)
|
(1) Pri
načrtovanju razsvetljave je treba upoštevati ukrepe za zmanjšanje
emisije svetlobe v okolje, ki jih določajo veljavni predpisi s področja
svetlobnega onesnaževanja okolja. |
(2) Ob
obstoječi javni poti JP 684 671 (Stražišče–Bitnje–Žabnica) je v primeru
gradnje javne razsvetljave potrebno svetilke postavljati in oblikovati
tako, da ne osvetljujejo gozda v območju Natura 2000 (svetilke morajo
usmerjati svetlobo navzdol z žarnicami, ki svetijo rumeno in oranžno
barvo). |
VIII. ETAPNOST IZVEDBE PROSTORSKE
UREDITVE
30. člen
(etapnost izvedbe)
|
(1) Območje se bo urejalo etapno, vsaka etapa mora biti načrtovana na
način, da ne bo povzročala škodljivih vplivov na vodni režim in stanje
voda. |
(2) Gradnja stavb v severnem območju (FC S1 in FC S2) sodi v prvo etapo,
glede nato, da je potrebna infrastruktura že zgrajena. Vsaka stavba se
lahko gradi ločeno neodvisno od ostalih stavb, oziroma je faznost
odvisna od izkazanega interesa lastnikov zemljišč. Vsaka stavba pa mora
izvesti interno infrastrukturno omrežje ter ustrezno zunanjo ureditev.
|
(3) Južno območje (FC S3) se izvaja v dveh etapah. Prvo etapo
predstavlja izgradnja prometne infrastrukture in izgradnja sekundarnega
infrastrukturnega omrežja. V drugo etapo sodi gradnja stavb. Vsaka
stavba se lahko gradi ločeno od ostalih stavb, oziroma je faznost
odvisna od izkazanega interesa lastnikov zemljišč. Vsaka stavba pa mora
izvesti interno infrastrukturno omrežje ter ustrezno zunanjo ureditev.
|
IX. VELIKOST DOPUSTNIH ODSTOPANJ OD
FUNKCIONALNIH, OBLIKOVALSKIH IN TEHNIČNIH REŠITEV
31. člen
(dovoljena odstopanja)
|
(1) Pri
realizaciji komunalne infrastrukture so dopustna odstopanja od tehničnih
rešitev, določenih s tem odlokom, če se v nadaljnjem podrobnejšem
proučevanju geoloških, hidroloških, geomehanskih in drugih razmer
poiščejo rešitve, ki so primernejše z prometnotehničnega ali
okoljevarstvenega vidika, s katerimi pa se ne smejo poslabšati
prostorski in okoljski pogoji. Odstopanje ne sme biti v nasprotju z
javnimi interesi. |
(2) Dovoljena so odstopanja tlorisnih gabaritov prostostoječih
stanovanjskih stavb do ±1,5 m tako, da se ohranja gradbena linija
osnovnih stavb. |
(3) Na
funkcionalnih enotah Fe S3/2 in Fe S3/3 je dopustna tudi gradnja
stanovanjskega dvojčka. |
(4) Dopustne so spremembe zunanjih ureditev glede manipulacijskih
površin in umestitve pomožnih objektov. |
(5) Dovoljena so odstopanja od načrtovanih infrastrukturnih vodov na
območju OPPN do ±5,0 m, za priključna omrežja izven OPPN do oskrbovanih
sistemov pa do ±10,0 m. |
(6) Pri
pripravi projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja se dovoljena
odstopanja, ki jih dopušča ta odlok, prikaže. |
X. USMERITVE ZA DOLOČITEV MERIL IN
POGOJEV PO PRENEHANJU VELJAVNOSTI OPPN
32. člen
(usmeritve)
|
(1) Po
realizaciji s tem OPPN načrtovanih prostorskih ureditev in gradenj je
pri določanju nadaljnjih meril in pogojev potrebno upoštevati ključne
konceptualne usmeritve, ki zagotavljajo načelno kontinuiteto
urbanističnega urejanja prostora. |
(2) V
območju je s prostorskimi izvedbenimi pogoji potrebno: |
– upoštevati regulacijsko linijo za izgradnjo (rekonstrukcije) ceste
Žabnica–Bitnje–Stražišče. |
(3) Po
zaključeni gradnji se dovoljuje: |
– vzdrževanje zakonito zgrajenih objektov, |
– rekonstrukcija zakonito zgrajenih objektov, |
– odstranitev objektov, |
– gradnja novega objekta na mestu prej odstranjenega objekta v skladu z
določili tega odloka, |
– gradnja pomožnih objektov v skladu z določili tega odloka.
|
XI. KONČNE DOLOČBE
33. člen
(vpogled)
|
OPPN je
na vpogled vsem zainteresiranim na Oddelku za okolje in prostor Mestne
občine Kranj in na Upravni enoti Kranj, Slovenski trg 1, Kranj.
|
34. člen
(nadzorstvo)
|
Nadzor
nad izvajanjem tega odloka opravljajo pristojne inšpekcijske službe.
|
35. člen
(veljavnost)
|
Ta odlok
začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike
Slovenije. |
|
Št.
350-5/2015-24 |
Kranj,
dne 22. junija 2017 |
|
|
Župan |
Metne občine Kranj |
Boštjan Trilar |
|
zanj |
Podžupan |
Mestne občine Kranj |
Boris Vehovec l.r. |
|