|
|
Na podlagi 29. člena
Zakona o lokalni samoupravi
(Ur.l. RS št. 72/93, 57/94, 14/95, 26/97, 70/97, 10/98 in 74/98) je Svet
Občine Ajdovščina na seji dne 15.7.1999 sprejel |
|
|
|
STATUT |
|
|
|
OBČINE AJDOVŠČINA |
|
|
|
I. SPLOŠNE DOLOČBE |
|
|
|
1. člen |
|
|
|
Občina Ajdovščina (v nadaljnjem besedilu: občina) je temeljna
samoupravna lokalna skupnost prebivalcev naselij, ki so povezana s
skupnimi potrebami in interesi prebivalcev in sicer: |
|
|
|
Ajdovščina, Batuje, Bela, Brje, Budanje, Cesta, Col, Črniče, Dobravlje,
Dolenje, Dolga Poljana, Gaberje, Gojače, Gozd, Grivče, Kamnje, Kovk,
Kožmani, Križna Gora, Lokavec, Male
Zabije,
Malo Polje, Malovše, Otlica, Planina, Plače, Podkraj, Potoče, Predmeja,
Ravne, Selo, Skrilje, Stomaž, Šmarje, Tevče, Ustje, Velike
Zabije,
Vipavski Križ, Višnje, Vodice, Vrtovin, Vrtovče, Zavino, Žagolič in
Žapuže. |
|
|
|
Območje občine ter postopek in pogoje za spremembo območja občine določa
zakon. Območje občine je lahko v naravi označeno z ustreznimi prometnimi
in neprometnimi znaki. |
|
|
|
2. člen |
|
|
|
Občina v okviru ustave in zakonov samostojno ureja in opravlja lokalne
zadeve javnega pomena, ki jih določi s tem statutom, drugim splošnim
aktom
ali so določene z zakoni. |
|
|
|
Poleg lokalnih zadev iz izvirne pristojnosti lahko občina opravlja
posamezne naloge, ki jih na občino po njenem predhodnem soglasju, z
zakonom prenese država, če za to zagotovi tudi sredstva. |
|
|
|
3. člen |
|
|
|
Občina je pravna oseba. |
|
|
|
Sedež občine je v Ajdovščini, Cesta 5. maja 6/a. |
|
|
|
Občina ima grb, zastavo ter pečat. |
|
|
|
Oblika in uporaba grba in zastave ter oblika pečata se določijo z
odlokom. |
|
|
|
4. člen |
|
|
|
V spomin na osvoboditev izpod fašizma in priključitev Primorske
Sloveniji praznuje občina 5. maja, ko je bila ustanovljena Narodna vlada
Slovenije, svoj praznik. |
|
|
|
Občina podeljuje priznanja. Vrsta občinskih priznanj, njihova oblika ter
postopek in način podeljevanja se določijo z odlokom. |
|
|
|
5. člen |
|
|
|
Občani občine Ajdovščina (v nadaljnjem besedilu: občani) so osebe, ki
imajo stalno prebivališče na območju, navedenem v 1. členu tega statuta. |
|
|
|
Občani uresničujejo lokalno samoupravo v občini preko organov občine in
neposredno. |
|
|
|
6.
člen |
|
|
|
Del nalog občine,
določenih s tem statutom, opravljajo samostojno krajevne skupnosti. |
|
|
|
Statut podrobneje
določa način razdelitve območja občine na krajevne ali vaške skupnosti,
način
financiranja nalog,
ki jih ožji deli občine opravljajo samostojno in naloge, ki jih
opravljajo v
sodelovanju z
občinskimi organi, načela za organiziranost in delovanje njihovih
organov ter njihov
pravni status. |
|
|
|
7.
člen |
|
|
|
Pri uresničevanju
skupnih nalog in zaradi reševanja zadev širšega pomena, sodeluje občina
s
sosednjimi in drugimi
občinami ter širšimi samoupravnimi lokalnimi skupnostmi. |
|
|
|
V ta namen se občina
lahko poveže v skupnost, zvezo in združenje občin, lahko pa se tudi z
drugimi občinami
poveže v pokrajino. |
|
|
|
Občina sodeluje z
drugimi občinami po načelih prostovoljnosti in solidarnosti in lahko v
ta namen z
njimi združuje
sredstva, oblikuje skupne organe in organ skupne občinske uprave,
sklade, javne
zavode, javna
podjetja in ustanove. |
|
|
|
Občina lahko sodeluje
tudi z lokalnimi skupnostmi drugih držav ter z mednarodnimi
organizacijami
lokalnih skupnosti. |
|
|
|
II. NALOGE OBČINE |
|
|
|
8. člen |
|
|
|
Občina v okviru
izvirne pristojnosti omogoča pogoje za gospodarski, prostorsko in
ekološko
usklajen razvoj
občine, pogoje za kulturni in vsestranski razvoj njenih občanov, njihovo
socialno in
drugo varnost ter za
uresničevanje pravic do posrednega in neposrednega odločanja o zadevah
lokalne samouprave. |
|
|
|
V ta namen občina: |
|
|
|
1.
Na normativnem
področju: |
|
|
|
-
sprejema statut
občine, |
|
|
|
-
sprejema občinski
proračun, zaključni račun in premoženjsko bilanco, |
|
|
|
-
sprejema načrt
razvoja občine, prostorske plane in prostorske akte ter predpise s
področja
urejanja prostora. |
|
|
|
-
sprejema odloke in
druge občinske akte s katerimi predpiše organizacijo in delovanje
občinske uprave,
določa občinske javne službe varstva okolja, druge gospodarske in
ostale javne službe,
način njihovega izvajanja ter način upravljanja z objekti za
izvajanje dejavnosti,
predpisuje lokalne davke pod pogoji, ki jih določa zakon, določa
stavbno zemljiško
politiko, ureja način in pogoje upravljanja z občinskim premoženjem,
predpisuje prometno ureditev, določa komunalni red, javni red in mir v
občini, ureja
varstvo pred
naravnimi in drugimi nesrečami ter določa organizacijo in način dela v
vojni, določa
prekrške in denarne kazni za prekrške s katerimi se kršijo predpisi
občine
in opravlja
inšpekcijsko nadzorstvo nad izvajanjem občinskih predpisov in drugih
aktov občine
ter ureja druge
lokalne zadeve javnega pomena. |
|
|
|
2.
Pridobiva in
razpolaga z vsemi vrstami premoženja. Občina zagotavlja sredstva za: |
|
|
|
-
delovanje občinskega
sveta in njegovih delovnih teles, župana, podžupana, nadzornega odbora,
občinske volilne komisije, občinske uprave ter za delovanje občinskih
javnih služb v skladu z
zakonom, |
|
|
|
- gradnjo in vzdrževanje lokalnih cest in
javnih poti ter drugih javnih površin, vodovodnega, energetskega in
drugega infrastrukturnega omrežja ter objektov in naprav za lokalne
javne službe, socialnih stanovanj in javnih zaklonišč, |
|
|
|
- s svojimi sredstvi in ukrepi: |
|
|
|
pospešuje delovanje služb socialnega
skrbstva, predšolskega varstva, osnovnega varstva otrok in družine; |
|
|
|
skrbi za socialno ogrožene, invalide in
ostarele, vzgojno, izobraževalno, informacijsko, dokumentacijsko,
društveno ter kulturne dejavnosti, razvoj športa in rekreacije, ustvarja
pogoje za izobraževanje odraslih. |
|
|
|
3. S svojimi ukrepi: |
|
|
|
- spodbuja gospodarski razvoj občine in
opravlja naloge s področja gostinstva, turizma in kmetijstva, |
|
|
|
- spodbuja ohranjanje naravne krajine, |
|
|
|
- skrbi za varstvo naravne in kulturne
dediščine, |
|
|
|
- skrbi za varstvo zraka, tal, vodnih
virov, varstvo pred hrupom, |
|
|
|
- skrbi za požarno varnost in organizira
reševanje in pomoč, |
|
|
|
- skrbi za urejanje lokalnega prometa. |
|
|
|
4. Zagotavlja in organizira: |
|
|
|
- zagotavlja javni red in mir, |
|
|
|
- nadzorstvo nad javnimi prireditvami in
nadzorstvo nad izvajanjem občinskih javnih služb, |
|
|
|
- organizira komunalni nadzor, občinsko
redarstvo, gasilstvo in zaščito, pomoč in reševanje za primere
elementarnih in drugih nesreč, izvensodno poravnavo sporov, mrliško
ogledno službo. |
|
|
|
5. Ustanavlja javne zavode in javna ter
druga podjetja, jih vodi ter izvaja druge naloge ustanovitelja. |
|
|
|
6. Opravlja zadeve, s katerimi omogoča
občanom uresničevanje pravice do posrednega in neposrednega odločanja o
zadevah lokalne samouprave: |
|
|
|
- zadeve, ki se nanašajo na vodenje
evidence volilne pravice, razgrinjanje volilnih imenikov, organizacijo
in izvedbo volitev, izvedbo referendumov. |
|
|
|
7. S posamičnimi akti odloča v postopku
neposrednega izvrševanja zakonov in drugih na zakonu temelečih predpisov
o upravnih stvareh in lastne pristojnosti. |
|
|
|
8. Sklepa pogodbe o pridobivanju in
odtujitvi premičnin in nepremičnin, o najemu, zakupu, hipoteki in drugih
obremenitvah nepremičnin, o koncesijah, o uporabi občinskih javnih
površin in občinskega javnega dobra, s katerim upravlja in o drugih
razmerjih v katere stopa občina. |
|
|
|
9. Opravlja statistično, evidenčno in
analitično funkcijo za svoje potrebe. |
|
|
|
10. Opravlja tudi vse druge upravne in z
njimi vezane strokovne naloge iz lastne pristojnosti. |
|
|
|
Po predhodnem soglasju občine lahko država
z zakonom prenese na občino opravljanje posameznih nalog iz državne
pristojnosti. |
|
|
|
Zadeve iz prenesene pristojnosti ureja
občina z odloki in drugimi predpisi, določenimi z zakonom, o upravnih
stvareh iz prenesene pristojnosti pa odloča s posamičnimi akti. |
|
|
|
III. PREMOŽENJE IN FINANCIRANJE OBČINE |
|
|
|
9. člen |
|
|
|
Občina lahko v skladu z zakoni poseduje,
pridobiva in razpolaga z vsemi vrstami premoženja. |
|
|
|
Premoženje občine sestavljajo nepremične
in premične stvari v lastni občine, denarna sredstva in pravice.
Vrednost premoženja izkazuje občina v premoženjski bilanci v skladu z
zakoni. |
|
|
|
10. člen |
|
|
|
Odsvojitev delov premoženja občine je
dopustna le proti plačilu, ki postane del premoženja občine, razen, če
se del premoženja podari za humanitarne, znanstveno raziskovalne,
izobraževalne ali druge tovrstne namene. |
|
|
 |
Če ni z zakonom drugače določeno, se za
odprodajo ali zamenjavo nepremičnin v lasti občine smiselno uporabljajo
predpisi, ki veljajo za odprodajo ali zamenjavo državnega premoženja. |
|
|
|
Pridobivanje, razpolaganje in upravljanje s finančnim in stvarnim
premoženjem občine se ureja po postopku in na način, kot ga določa
zakon. Če z zakonom to ni urejeno, se smiselno uporabljajo predpisi, ki
veljajo za pridobivanje, razpolaganje in upravljanje državnega
premoženja. |
|
|
|
10.a člen |
|
|
|
Za brezplačno pridobitev premoženja je potrebno pridobiti predhodno
soglasje občinskega sveta, če bi takšna pridobitev povzročila večje
stroške ali če je lastništvo povezano s pogoji, ki bi lahko povzročili
obveznosti za občino. |
|
|
|
11. člen |
|
|
|
Občini pripadajo prihodki iz davkov in
drugih dajatev, določenih v zakonu o lokalni samoupravi in prihodki iz
davkov, pristojbin in drugih dajatev, v skladu s posebnimi zakoni, ter
dohodki od njenega premoženja. |
|
|
|
12. člen |
|
|
|
Naloge, ki jih v skladu z ustavo in zakoni
opravlja občina, se glede financiranja delijo na: |
|
|
|
- naloge javnega pomena (v nadaljnjem
besedilu primerna poraba) in |
|
|
|
- druge naloge. |
|
|
|
13. člen |
|
|
|
Primerno porabo na prebivalca določi
Državni zbor RS za posamezno proračunsko leto. |
|
|
|
Kadar občina z lastnimi prihodki ne more
zagotoviti sredstev za financiranje primerne porabe v celoti, ji država
zagotovi sredstva za finančno izravnavo iz državnega proračuna skladno z
zakonom. |
|
|
|
14. člen |
|
|
|
Prihodki občine za financiranje primerne
porabe so prihodki od: |
|
|
|
- dohodnine, |
|
|
|
- davka na dediščine in darila, |
|
|
|
- davka na dobitke od iger na srečo, |
|
|
|
- davka na promet nepremičnin, |
|
|
|
- upravne takse, |
|
|
|
- posebne takse za uporabo igralnih
avtomatov zunaj igralnic, |
|
|
|
- davka od premoženja, |
|
|
|
- nadomestila za uporabo stavbnega
zemljišča, |
|
|
|
- krajevne turistične takse, |
|
|
|
- komunalne takse, |
|
|
|
- pristojbin, |
|
|
|
- odškodnine zaradi spremembe namembnosti
kmetijskega zemljišča in gozda, |
|
|
|
- odškodnine in nadomestila za degradacijo
prostora in onesnaževanje okolja, |
|
|
|
- prihodkov uprave in |
|
|
|
- prihodkov določenih z drugimi akti. |
|
|
|
Prihodki iz tega člena pripadajo občini v
višini, določeni z zakonom oziroma z aktom o njihovi uvedbi. |
|
|
|
15. člen |
|
|
|
Pri izračunu lastnih prihodkov občine se
ne upoštevajo prihodki od: |
|
|
|
- obresti na depozite, |
|
|
|
- najemnin za stanovanja in poslovne
prostore, |
|
|
|
- prodaje premoženja, |
|
|
|
- drugih prihodkov od premoženja, |
|
|
|
- vrnjenih depozitov, akreditivov in
garantnih pisem, |
|
|
|
- nakupov in prodaje vrednostnih papirjev, |
|
|
|
- komunalnih prispevkov, |
|
|
|
- samoprispevka, |
|
|
|
- drugih prihodkov od občanov za
sofinanciranje določenih nalog in obveznosti na lokalni ravni. |
|
|
|
16. člen |
|
|
|
Občina v okviru sistema javnih financ
določa svoj proračun v katerem morajo biti zajeti prihodki in izdatki za
posamezne namene javne porabe občine. |
|
|
|
16.a člen |
|
|
|
Župan v zakonsko določenem roku predloži občinskemu svetu predlog
proračuna za naslednje proračunsko leto, z naslednjo vsebino:
– predlog odloka o proračunu z obrazložitvami,
– program prodaje občinskega finančnega in stvarnega premoženja z
obrazložitvami,
– predloge finančnih načrtov javnih skladov in agencij, katerih
ustanovitelj je občina z obrazložitvami,
– predlog predpisov občine, ki so potrebni za izvršitev proračuna.
Sestavni del obrazložitve predloga proračuna so načrti delovnih mest in
načrt nabav z obrazložitvami.
Župan lahko predloži občinskemu svetu skupaj s predlogom proračuna za
naslednje proračunsko leto tudi predlog proračuna za leto, ki temu
sledi, vendar samo znotraj mandatnega obdobja, za katero je bil občinski
svet izvoljen.
Občinski svet mora spremembe proračuna sprejeti pred začetkom leta, za
katerega velja, in sicer po postopku, ki ga določa poslovnik občinskega
sveta. |
|
|
|
16.b člen |
|
|
|
Odlok o proračunu določa ukrepe za zagotavljanje likvidnosti proračuna,
prerazporejanje sredstev, začasno zadržanje izvrševanja proračuna,
ukrepe za zagotavljanje proračunskega ravnovesja ter druge ukrepe za
izvrševanje proračuna, določa obseg zadolževanja in vsa predvidena
poroštva občine, druge elemente, ki jih določa zakon ter pooblastila
župana pri izvrševanju proračuna.
Sestavni del odloka o proračunu je: splošni del, posebni del in načrt
razvojnih programov.
Splošni del proračuna sestavljajo skupna bilanca prihodkov in odhodkov,
račun finančnih terjatev in naložb ter račun financiranja. Posebni del
proračuna sestavljajo finančni načrti neposrednih uporabnikov. Načrt
razvojnih programov sestavljajo letni načrti oziroma plani razvojnih
programov neposrednih uporabnikov, ki so opredeljeni z dokumenti
dolgoročnega načrtovanja.
V splošnem in posebnem delu proračuna se prikažejo:
– ocena realizacije prejemkov in izdatkov za preteklo leto,
– ocena realizacije prejemkov in izdatkov za tekoče leto in
– načrt prejemkov in izdatkov za prihodnje leto. Predmet sprejemanja na
občinskem svetu je samo načrt prejemkov in izdatkov za prihodnje leto. |
|
|
|
17. člen |
|
|
|
Proračun občine sestavljata bilanca
prihodkov in odhodkov ter račun financiranja. |
|
|
|
V bilanci prihodkov in odhodkov se
izkazujejo načrtovani prihodki iz davkov, taks, pristojbin, drugih
dajatev in drugi dohodki ter prihodki od upravljanja in razpolaganja z
občinskim premoženjem in načrtovani odhodki. |
|
|
|
V računu financiranja se izkaže
odplačevanje dolgov in zadolževanje občine. |
|
|
|
Občinski svet mora odlok o proračunu sprejeti v roku, ki omogoča njegovo
uveljavitev s prvim januarjem leta, za katerega se sprejema. |
|
|
|
17.a člen |
|
|
|
Pri sprejemanju proračuna morajo predlogi za povečanje izdatkov
proračuna obsegati predloge za povečanje prejemkov proračuna ali za
zmanjšanje drugih izdatkov proračuna v isti višini, pri čemer ti ne
smejo biti v breme proračunske rezerve ali splošne proračunske
rezervacije ali v breme dodatnega zadolževanja. |
|
|
|
18. člen |
|
|
|
Občinski proračun se sprejme za
proračunsko leto, ki se začne in konča hkrati s proračunskim letom za
državni proračun. |
|
|
|
Za sprejem občinskega proračuna mora
glasovati dve tretjini navzočih članov sveta. |
|
|
|
Župan predloži občinski proračun ministrstvu, pristojnemu za finance, v
tridesetih dneh po njegovem sprejetju. |
|
|
|
18.a člen |
|
|
|
Če proračun ni sprejet pred začetkom leta, na katero se nanaša, se
financiranje funkcij občine ter njenih nalog začasno nadaljuje na
podlagi proračuna za preteklo leto in za iste programe kot v preteklem
letu.
V takem primeru sprejme župan sklep o začasnem financiranju. O tem
obvesti občinski svet in nadzorni odbor ter sklep objavi na način, kot
se objavijo občinski predpisi.
Obdobje začasnega financiranja lahko traja največ tri mesece. Če
proračun ni sprejet v tem roku, se začasno financiranje občinskega
proračuna lahko podaljša na predlog župana, s sklepom občinskega sveta,
če je to potrebno za financiranje funkcij občine. |
|
|
|
19. člen |
|
|
|
Občina lahko razpolaga samo s tistimi
dohodki, ki so bili vplačani v proračun do konca proračunskega leta. |
|
|
|
Sredstva proračuna se smejo uporabljati le
za namene, ki so določeni s proračunom. V imenu občine se smejo
prevzemati obveznosti le v okviru sredstev, ki so v proračunu predvideni
za posamezne namene. |
|
|
|
Za izdatke, ki v tekočem letu niso
predvideni v proračunu občine ali zanje ni bilo predvidenih dovolj
sredstev, se uporabljajo sredstva tekoče proračunske rezerve. |
|
|
|
Proračunskih sredstev ni mogoče prerazporejati, razen pod pogoji in na
način, ki jih določa zakon in odlok o proračunu. Župan mora o izvršenih
prerazporeditvah šestmesečno poročati občinskemu svetu. |
|
|
|
20. člen |
|
|
|
Občina oblikuje svoje rezerve, v katere
izloča del skupno doseženih prihodkov iz bilance prihodkov in odhodkov,
ki se določi vsako leto s proračunom, vendar najmanj v višini pol
odstotka prihodka. |
|
|
|
Odstotek izločanja sredstev in njegovo
dinamiko določi občinski svet na predlog župana. Izločanje prihodkov v
rezerve preneha, ko dosežejo rezerve občine dva odstotka letnih
doseženih prihodkov iz bilance prihodkov in odhodkov za zadnje leto. |
|
|
|
V proračunu se zagotavljajo sredstva za proračunsko rezervo, ki deluje
kot proračunski sklad. Ta sredstva se uporabljajo za financiranje
izdatkov za odpravo posledic naravnih nesreč, kot so potres, poplava,
zemeljski plaz, snežni plaz, visok sneg, močan veter, toča, žled,
pozeba, suša, množični pojav nalezljive človeške, živalske ali
rastlinske bolezni, druge nesreče, ki jih povzročijo naravne sile in
ekološke nesreče.
V sredstva proračunske rezerve se izloča del skupno doseženih letnih
prejemkov proračuna v višini, ki je določena s proračunom, vendar največ
do višine 1,5% prejemkov proračuna. Del sredstev se izloča v rezerve
začasno vsak mesec, dokončno pa po zaključnem računu proračuna za
preteklo leto.
O uporabi sredstev proračunske rezerve v posameznem primeru do višine,
ki jo določa odlok o proračunu, odloča župan, na predlog za finance
pristojnega organa občinske uprave in o uporabi sredstev obvešča
občinski svet. |
|
|
|
21. člen |
|
|
|
Če se zaradi neenakomernega pritekanja
prihodkov proračuna izvrševanje proračuna ne more uravnovesiti, se lahko
za začasno kritje odhodkov uporabijo sredstva rezerve občine ali najame
posojilo največ do višine pet odstotkov sprejetega proračuna. |
|
|
|
Sredstva rezerve
občine in posojilo morajo biti vrnjena do konca leta. |
|
|
|
O uporabi sredstev
rezerv iz tega člena odločata župan oziroma občinski svet, o najetju
posojila pa župan. |
|
|
|
V proračunu se del predvidenih proračunskih prejemkov zadrži kot splošno
proračunsko rezervacijo, ki se uporabi za nepredvidene namene, za katere
v proračunu niso zagotovljena sredstva, ali niso zagotovljena v
zadostnem obsegu. Sredstva splošne proračunske rezervacije ne smejo
presegati 2% prihodkov iz bilance prihodkov in odhodkov.
Če se zaradi neenakomernega pritekanja prejemkov izvrševanje proračuna
ne more uravnovesiti, občina lahko najame posojilo največ do višine pet
odstotkov zadnjega sprejetega proračuna, pod pogoji, ki jih določa
zakon.
O uporabi sredstev splošne proračunske rezervacije in o najetju posojila
odloča župan, v višini, ki je določena z odlokom o proračunu. |
|
|
|
22.
člen |
|
|
|
Višina sredstev
tekoče proračunske rezerve, obvezne rezerve in posojila, do katere je za
odločanje o uporabi oz. najetju pristojen župan, se določi z odtokom o
proračunu občine. |
|
|
|
Z odtokom o proračunu
občine se določi tudi vrednost premičnega premoženja, do katere je za
pridobitev in odtujitev pristojen župan, ter vrednost nepremičnega
premoženja, do katere je za pridobitev premoženja pristojen župan. |
|
|
|
23.
člen |
|
|
|
Poleg primerov iz 21.
člena tega statuta se rezerve uporabljajo: |
|
|
|
- za odhodke, nastale
kot posledica naravnih in drugih nesreč, kot so suša, potres, požar,
poplave in druge naravne in ekološke nesreče v skladu z zakonom,
epidemije, živalske kužne bolezni in rastlinski škodljivci, |
|
|
|
- za kritje
proračunskega primanjkljaja. |
|
|
|
Sredstva za te namene
se dajejo praviloma brez obveznosti vračanja, o njihovi uporabi pa
odloča občinski svet. |
|
|
|
24.
člen |
|
|
|
Občina se sme
zadolževati z izdajo vrednostnih papirjev ali z najetjem posojil. |
|
|
|
Občina izda
vrednostne papirje v skladu z zakonom. |
|
|
|
Občina se ne sme
zadolževati v tujini, razen na podlagi zakona. |
|
|
|
25.
člen |
|
|
|
Občina se lahko
dolgoročno zadolži le za financiranje investicije, ki jo potrdi občinski
svet. Pogodbo o zadolžitvi sklene župan na podlagi sprejetega proračuna
in ob predhodnem soglasju ministrstva, pristojnega za finance. |
|
|
|
26.
člen |
|
|
|
Javna podjetja in
javni zavodi, katerih ustanoviteljica je občina, se smejo zadolževati le
s soglasjem ustanovitelja. Izdano soglasje se šteje v obseg možnega
zadolževanja občine. |
|
|
|
Občina sme dajati
poroštva za izpolnitev obveznosti svojih javnih podjetij in javnih
zavodov, vendar največ do višine pet odstotkov realiziranih prihodkov v
letu, v katerem se daje poroštvo. |
|
|
|
O soglasju za
dolgoročno zadolževanje in o poroštvu odloča občinski svet, soglasje za
kratkoročno zadolževanje pa daje župan. |
|
|
|
27.
člen |
|
|
|
Za izvrševanje
proračuna je odgovoren župan občine, ki je tudi odredbodajalec za
sredstva proračuna. |
|
|
|
Župan je dolžan v mesecu juliju predložiti v obravnavo občinskemu svetu
poročilo o izvrševanju proračuna v prvem polletju tekočega leta. Vsebina
poročila je določena z zakonom. |
|
|
|
Župan lahko za
izvrševanje proračuna pooblasti podžupana. |
|
|
|
28. člen |
|
|
|
Po preteku leta za katero je bil sprejet
proračun, sprejme občinski svet zaključni račun proračuna za preteklo
leto. |
|
|
|
V zaključnem računu proračuna se izkažejo
predvideni in doseženi prihodki, predvideni in doseženi odhodki ter
predvidena in dosežena izvršitev računa financiranja ter sredstva
rezerv. |
|
|
|
Občinski svet sprejme, hkrati z zaključnim
računom proračuna, tudi premoženjsko bilanco občine na dan 31. decembra
leta, za katerega se sprejema zaključni račun. |
|
|
|
Zaključni račun se predloži občinskemu
svetu do konca marca tekočega leta za preteklo leto. |
|
|
|
Zaključni račun in premoženjsko bilanco
pošlje občina Ministrstvu za finance. |
|
|
|
IV. ORGANI OBČINE |
|
|
|
1. Skupne določbe |
|
|
|
29. člen |
|
|
|
Organi občine so : občinski svet, župan,
nadzorni odbor in občinska volilna komisija. |
|
|
|
V občini se lahko v skladu s statutom
organizira Svet krajevnih skupnosti. |
|
|
|
30. člen |
|
|
|
Organi občine se volijo za štiri leta. |
|
|
|
Občinski svet in župana se voli na podlagi
splošne in enake volilne pravice z neposrednim in tajnim glasovanjem. |
|
|
|
Člani kolegijskih organov občine
opravljajo svojo funkcijo nepoklicno. Župan opravlja svojo funkcijo
praviloma nepoklicno. |
|
|
|
31. člen |
|
|
|
Delo občinskih organov je javno. |
|
|
|
Javnost dela se zagotavlja z obveščanjem
javnosti o delu občinskih organov, z navzočnostjo občanov in
predstavnikov javnih občil na sejah občinskega sveta in odborov ter na
druge načine, ki jih določa ta statut in poslovnik občinskega sveta. |
|
|
|
Javnosti niso dostopni podatki in
dokumenti sveta in drugih organov, ki so zaupne narave. |
|
|
|
Način postopanja s podatki in dokumenti
zaupne narave ureja poseben pravilnik. |
|
|
|
32. člen |
|
|
|
Občinski organi so sklepčni, če je na seji
navzoča večina vseh članov. Odločitve sprejemajo z večino
opredeljenih glasov
navzočih članov, če ni za posamezne primere v zakonu, s tem statutom ali
drugim aktom izrecno določeno drugače. |
|
|
|
2. Občinski svet |
|
|
|
33. člen |
|
|
|
Občinski svet je najvišji organ odločanja
o vseh zadevah v okviru pravic in dolžnosti občine. |
|
|
|
Na področju normativnega urejanja
sprejema: |
|
|
|
- statut občine, |
|
|
|
- občinski proračun, zaključni račun in
premoženjsko bilanco, |
|
|
|
- prostorske in druge plane razvoja
občine, |
|
|
|
- odloke, odredbe, pravilnike in navodila
glede zadev iz svoje pristojnosti oziroma odloke in druge predpise,
določene z zakoni, ko urejajo zadeve iz prenesene pristojnosti, |
|
|
|
- imenuje in razrešuje člane nadzornega
odbora, člane sveta za varstvo porabnikov javnih dobrin, člane sosveta
načelnika upravne enote, člane komisij in odborov občinskega sveta ter
na predlog župana imenuje in razrešuje podžupana.« |
|
|
|
- daje mnenje k imenovanju načelnika
upravne enote, |
|
|
|
- nadzoruje delo župana, podžupana,
občinske uprave glede izvajanja odločitev občinskega sveta in pa
izvajanje občinskih javnih služb, |
|
|
|
- potrjuje začasne nujne ukrepe, ki jih je
sprejel župan v primeru izrednih razmer, ko se svet ni uspel pravočasno
sestati, |
|
|
|
- odloča o pridobitvi in odtujitvi
občinskega premoženja, v kolikor ni s statutom občine ali odlokom
občinskega sveta za odločanje o tem pooblaščen župan, |
|
|
|
- odloča o ugotovitvi javnega interesa za
gradnjo občinskih objektov in naprav, |
|
|
|
- odloča o najemanju posojil, uporabi
rezerv, lastni zadolžitvi in zadolžitvi javnih podjetij in zavodov,
katerih ustanovitelj je občina ter o dajanju poroštev za izpolnitev
obveznosti teh podjetij in zavodov, kolikor ni s tem statutom ali drugim
aktom določen drug organ, |
|
|
|
- ustanavlja javna in druga podjetja ter
gospodarske in druge javne zavode in opravlja naloge ustanovitelja, |
|
|
|
- določa predmet in pogoje podeljevanja
koncesij, v skladu z zakonom, |
|
|
|
- daje pobudo za sklicevanje zborov
občanov in razpisuje referendume, |
|
|
|
- določa cene, prispevke oziroma tarife za
storitve občinskih javnih služb, |
|
|
|
- daje soglasje za opravljanje posameznih
nalog iz pristojnosti države, ki jih država z zakonom prenese na občino
in o teh zadevah odloča, če zakon ne določa, da o teh zadevah odloča
drug občinski organ, |
|
|
|
- odloča o drugih zadevah, ki jih določa
zakon in ta statut. |
|
|
|
34. člen |
|
|
|
Občinski svet šteje 26 članov, izvoljenih
v skladu z zakonom na podlagi splošne in enake volilne pravice z
neposrednim in tajnim glasovanjem po proporcionalnem načelu. |
|
|
|
Za volitve občinskega sveta se občina
razdeli v volilne enote, ki jih določi odlok občinskega sveta. |
|
|
|
Člani občinskega sveta so občinski
funkcionarji. |
|
|
|
S funkcijo člana občinskega sveta je
nezdružljiva funkcija župana in člana nadzornega odbora, funkcija
načelnika upravne enote in vodje notranje organizacijske enote v upravni
enoti, ter druge funkcije, za katere tako določa zakon, kot tudi delo v
državni upravi na delovnih mestih, na katerih delavci izvršujejo
pooblastila v zvezi z nadzorstvom nad zakonitostjo oziroma primernostjo
in strokovnostjo dela organov občine ter delo v občinski upravi. |
|
|
|
S funkcijo člana občinskega sveta so nezdružljive naslednje funkcije in
dela:
– funkcija župana,
– članstvo v nadzornem odboru občine,
– delo v občinski upravi,
– funkcija načelnika upravne enote,
– vodenje notranje organizacijske enote v upravni enoti,
– funkcija v organu državne uprave, ki izvaja nadzorstvo nad
zakonitostjo oziroma primernostjo in strokovnostjo dela organov občine
in občinske uprave,
– delo v državni upravi na delovnih mestih, na katerih delavci
izvršujejo pooblastila v zvezi z nadzorstvom nad zakonitostjo oziroma
primernostjo in strokovnostjo dela občinskih organov in občinske uprave,
– drugo delo ali funkcija, za katero tako določa zakon. |
|
|
|
35. člen |
|
|
|
Mandatna doba članov občinskega sveta se
prične s potekom mandatne dobe prejšnjih članov občinskega sveta, traja
pa do prve seje novoizvoljenega sveta. |
|
|
|
Članu občinskega sveta preneha mandat: |
|
|
|
- če izgubi volilno pravico, |
|
|
|
- če postane trajno nezmožen za
opravljanje funkcije, |
|
|
|
- če je s pravnomočno sodbo obsojen na
nepogojno kazen zapora, daljšo od šest mesecev, |
|
|
|
- če v treh mesecih po potrditvi mandata
ne preneha opravljati dejavnosti, ki ni združljiva s funkcijo člana
občinskega sveta, |
|
|
|
- če nastopi funkcijo ali začne opravljati
dejavnost, ki ni združljiva s funkcijo člana občinskega sveta, |
|
|
|
- če odstopi. |
|
|
|
Članu občinskega sveta preneha mandat z
dnem, ko občinski svet ugotovi, da so nastali razlogi iz prejšnjega
odstavka. |
|
|
|
V primeru prenehanja funkcije člana
občinskega sveta, zaradi razlogov za prenehanje mandata iz prve do pete
alinee drugega odstavka tega člena, nadomesti člana občinskega sveta, ki
mu preneha funkcija, naslednji kandidat z iste liste kandidatov. Če
takega kandidata ni, ga nadomesti kandidat istoimenske liste v volilni
enoti, v kateri je imela lista največji ostanek glasov v razmerju do
količnika v volilni enoti. |
|
|
|
Član občinskega sveta, ki kot podžupan
opravlja funkcijo župana v primeru predčasnega prenehanja mandata
župana, v času opravljanja te funkcije ne more opravljati funkcije člana
občinskega sveta. |
|
|
|
V tem času ga v funkciji člana občinskega
sveta nadomesti naslednji kandidat z iste liste kandidatov. |
|
|
|
Če takega kandidata ni, opravlja funkcijo
člana občinskega sveta kandidat z istoimenske liste v volilni enoti, v
kateri je imela lista največji ostanek glasov v razmerju do količnika v
volilni enoti. |
|
|
|
36. člen |
|
|
|
Občinski svet se konstituira na svoji prvi
seji, na kateri je izvoljena komisija za mandatna vprašanja, volitve in
imenovanja in je potrjenih več kot polovica mandatov članov sveta. |
|
|
|
37. člen |
|
|
|
Občinski svet dela in odloča na sejah, ki
jih sklicuje župan. Občinski svet predstavlja župan, ki tudi vodi
njegove seje, nima pa pravice glasovanja. |
|
|
|
Župan lahko za vodenje sej občinskega
sveta pooblasti podžupana ali drugega člana občinskega sveta. |
|
|
|
Če nastopijo razlogi zaradi katerih župan
ne more voditi že sklicane seje, jo vodi podžupan, če pa tudi ta ne more
voditi seje, jo vodi najstarejši član občinskega sveta. |
|
|
|
Župan sklicuje sejo občinskega sveta na
lastno pobudo, mora pa jo sklicati, če tako zahteva najmanj četrtina
članov občinskega sveta ali nadzorni odbor, seja pa mora biti v
petnajstih dneh po tem, ko je bila podana pisna zahteva za sklic seje.
Če seja občinskega sveta ni sklicana v roku sedmih dni po prejemu pisne
zahteve, jo lahko skličejo tisti, ki so zahtevo podali. Zahtevi za sklic
občinskega sveta mora biti priložen dnevni red. Na dnevi red morajo biti
uvrščene predlagane točke. Župan lahko predlagani dnevni red dopolni še
z novimi točkami. Ne glede na gornje določbe mora župan sklicati seje
občinskega sveta najmanj štirikrat letno. |
|
|
|
Strokovno in administrativno delo za
potrebe občinskega sveta ter pomoč pri pripravi in vodenju sej
občinskega sveta in njegovih delovnih teles zagotavlja občinska uprava. |
|
|
|
38. člen |
|
|
|
Dnevni red seje občinskega sveta predlaga
župan. |
|
|
|
Vsak član občinskega sveta lahko predlaga
občinskemu svetu v sprejem odloke in druge akte iz njegove pristojnosti,
razen proračuna in zaključnega računa proračuna in drugih aktov, za
katere je v zakonu ali v statutu občine določeno, da jih sprejme
občinski svet na predlog župana. |
|
|
|
Župan mora predloge aktov, vloženih s
strani delovnih teles občinskega sveta, ter predloge članov občinskega
sveta iz prejšnjega odstavka, uvrstiti na dnevni red 1. naslednje seje
občinskega sveta, ko so pripravljeni skladno z določili tega statuta in
poslovnika občinskega sveta. |
|
|
|
a) Delovna telesa občinskega sveta |
|
|
|
39. člen |
|
|
|
Občinski svet imenuje komisije, odbore in
druga stalna in začasna delovna telesa sveta. |
|
|
|
Člane komisij in odborov imenuje izmed
članov občinskega sveta, lahko pa tudi izmed drugih občanov, vendar
največ polovico članov. Delovno telo občinskega sveta vodi član
občinskega sveta. Članstvo v delovnem telesu občinskega sveta ni
združljivo s članstvom v nadzornem odboru občine ali delom v občinski
upravi. |
|
|
|
Mandat stalnih delovnih teles je vezan na
mandat občinskega sveta. |
|
|
|
40. člen |
|
|
|
Občinski svet imenuje izmed svojih članov
komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. |
|
|
|
Komisija ima predsednika in štiri člane.
Glasovanje se izvede na podlagi kandidatnih list. Na posamično listo se
uvrstijo kandidati, ki so jih predlagali najmanj trije člani občinskega
sveta. |
|
|
|
Komisija obravnava vsa vprašanja v zvezi z
volitvami in imenovanji, ki so v pristojnosti občinskega sveta, in daje
svetu ustrezne predloge. |
|
|
|
Komisija določi predlog pravilnika, s
katerim se uredijo plače občinskih funkcionarjev, nagrade članov
delovnih teles občinskega sveta ter organov občine in povračilo
stroškov. |
|
|
|
Komisija zbira in obravnava predloge in
prijave za odlikovanja in priznanja ter v skladu z določbami občinskega
odloka pripravlja predlog za njihovo podelitev. |
|
|
|
41. člen |
|
|
|
Statutarno pravno komisijo imenuje svet
izmed svojih članov in drugih občanov. |
|
|
|
Komisija ima predsednika in štiri člane. |
|
|
|
Komisija pripravlja predlog statuta občine
in poslovnik za delo sveta. |
|
|
|
Na predlog sveta obravnava odloke in druge
normativne akte, ki jih sprejema svet, nadzira njihovo skladnost z
zakoni in drugimi predpisi ter pripravlja prečiščena besedila aktov,
kadar jo za to zadolži svet. |
|
|
|
42. člen |
|
|
|
Komisija za vloge in pritožbe ima
predsednika in dva člana. |
|
|
|
Komisija obravnava prošnje, pritožbe in
predloge, ki jih občani in druge stranke v postopkih naslavljajo na
občinski svet, pridobiva podatke in obvestila zaradi preverjanja njihove
utemeljenosti ter predlaga pobudnikom ustrezne rešitve, upravne in druge
organe pa opozarja na roke, v katerih je treba odločiti, zlasti, če gre
za upravne postopke. |
|
|
|
43. člen |
|
|
|
Predsednik in člani komisije in drugih
delovnih teles sveta so lahko razrešeni na predlog najmanj četrtine
članov sveta. |
|
|
|
44. člen |
|
|
|
Občinski svet ima naslednje odbore: |
|
|
|
- odbor za finance in premoženjske zadeve, |
|
|
|
- odbor za gospodarstvo in gospodarske
javne službe, |
|
|
|
- odbor za urejanje prostora in varstvo
okolja, |
|
|
|
- odbor za družbene zadeve. |
|
|
|
Občinski svet lahko s statutarnim sklepom
določi tudi druge odbore, njihovo sestavo in delovno področje. |
|
|
|
45. člen |
|
|
|
Odbor občinskega sveta v okviru svojega
delovnega področja: |
|
|
|
- predlaga svetu sprejem odločitve iz
njegove pristojnosti, |
|
|
|
- spremlja delo občinske uprave, |
|
|
|
- spremlja delo občinskih javnih služb, |
|
|
|
- obravnava predloge splošnih in drugih
aktov iz svojega delovnega področja, ki so predlagani v razpravo in
sprejem občinskemu svetu, |
|
|
|
- opravlja druge zadeve določene s
statutom ter zadeve, ki mu jih poveri občinski svet iz svoje
pristojnosti. |
|
|
|
46. člen |
|
|
|
Odbor za finance in premoženjske zadeve
ima pet članov, od teh sta dva imenovana izmed drugih občanov. |
|
|
|
Odbor opravlja naslednje naloge: |
|
|
|
- obravnava proračun in zaključni račun
občine ter premoženjsko bilanco, |
|
|
|
- v okviru svojih pristojnosti spremlja in
daje mnenja k izvrševanju proračuna, |
|
|
|
- obravnava odloke s katerimi občina
prepisuje svoje davke ter spremlja njihovo izvajanje, |
|
|
|
- obravnava predloge o pridobitvi in
odtujitvi premičnega in nepremičnega premoženja, o obremenitvah
nepremičnin (hipoteke, služnosti...) ter o podelitvi koncesij na
naravnih dobrinah, ki so v lasti občine, |
|
|
|
- na zahtevo sveta daje mnenje glede
vprašanj s področja financ in premoženjskih zadev iz pristojnosti občine
in krajevnih skupnosti. |
|
|
|
47. člen |
|
|
|
Odbor za gospodarstvo in gospodarske javne
službe šteje pet članov, od teh sta dva imenovana |
|
|
|
izmed drugih občanov. |
|
|
|
Odbor opravlja naslednje naloge: |
|
|
|
- obravnava letni gospodarski načrt
občine, odloke in druge predpise, ki vplivajo na gospodarski razvoj
občine, |
|
|
|
- obravnava vprašanja s področja
kmetijstva, turizma, drobnega gospodarstva in obrti, |
|
|
|
- obravnava vprašanja glede ureditve
gospodarskih lokalnih javnih služb, daje mnenje k izbiri koncesionarja,
k oblikovanju cen proizvodov in storitev, za katere je pristojna občina
(cene, tarife, takse, nadomestila ali povračila), |
|
|
|
- na zahtevo občinskega sveta daje mnenje
glede posameznih vprašanj s področja gospodarstva. |
|
|
|
48. člen |
|
|
|
Odbor za urejanje prostora in varstvo
okolja šteje pet članov, od teh sta dva imenovana izmed drugih občanov. |
|
|
|
Odbor opravlja naslednje naloge: |
|
|
|
- obravnava in predlaga politiko
prostorskega razvoja občine in spremlja njeno izvajanje, |
|
|
|
- obravnava prostorske plane občine in
prostorsko izvedbene akte |
|
|
|
- oblikuje mnenje k izjemnim posegom v
prostor za objekte lokalnega pomena v skladu zveljavnimi predpisi ter
obravnava druga vprašanja s področja urbanizma, |
|
|
|
- obravnava vprašanja prometne ureditve, |
|
|
|
- na zahtevo občinskega sveta daje mnenje
glede posameznih vprašanj s področja urejanja prostora, urbanizma in
varstva okolja. |
|
|
|
49. člen |
|
|
|
Odbor za družbene zadeve ima pet članov. |
|
|
|
Dva člana sta imenovana izmed drugih
občanov. |
|
|
|
Odbor opravlja naslednje naloge: |
|
|
|
- obravnava odloke in druge predpise s
katerimi občina ureja posamezno področje družbenih dejavnosti, |
|
|
|
- spremlja izvajanje ukrepov socialne
politike iz pristojnosti občine, |
|
|
|
- skrbi za povečanje fonda najemnih
stanovanj, |
|
|
|
- obravnava vprašanja v zvezi z
zdravstvom, otroškim varstvom, socialnim varstvom izobraževanjem,
kulturo, informacijsko dokumentacijsko dejavnostjo ter športom in
rekreacijo, |
|
|
|
- daje mnenja v zvezi z ustanovitvijo
javnih zavodov s področja družbenih dejavnosti ter o podeljevanju
koncesij na teh področjih, |
|
|
|
- opravlja druge zadeve s področja
družbenih dejavnosti in socialnega varstva. |
|
|
|
50. člen |
|
|
|
O imenovanju članov odbora občinskega
sveta se glasuje na podlagi liste kandidatov. Na listo se uvrstijo
kandidati, ki so jih predlagali najmanj trije člani sveta. Kandidate iz
vrst drugih občanov lahko predlagajo tudi zainteresirane organizacije v
občini in občani. |
|
|
|
Če je predlaganih več kandidatov, kot je
članov odbora, imajo prednost uvrstitve na listo kandidati iz različnih
političnih strank, ki so zastopane v občinskem svetu in sicer v
sorazmerju z zastopanostjo strank v svetu. Ne glede na to mora biti na
listo uvrščenih toliko kandidatov izmed drugih občanov, kot se jih voli
izmed drugih občanov v posameznem odboru. |
|
|
|
51. člen |
|
|
|
Na predlog najmanj četrtine svojih članov
lahko občinski svet izreče nezaupnico odboru. |
|
|
|
Nezaupnico lahko izreče le tako, da obenem
z večino glasov vseh članov sveta izvoli nov odbor. |
|
|
|
Nezaupnico lahko izreče le tako, da obenem izvoli nov odbor. |
|
|
|
3. Nadzorni odbor |
|
|
|
52. člen |
|
|
|
Nadzorni odbor je najvišji organ nadzora
javne porabe v občini. V okviru svojih pristojnosti nadzorni odbor: |
|
|
|
- opravlja nadzor nad razpolaganjem s
premoženjem občine, |
|
|
|
- nadzoruje namenskost in smotrnost porabe
sredstev občinskega proračuna, |
|
|
|
- nadzoruje finančno poslovanje
uporabnikov proračunskih sredstev. |
|
|
|
Nadzor vsebuje ugotavljanje zakonitosti in
pravilnosti poslovanja organov občine, krajevnih skupnosti, javnih
zavodov, podjetij in skladov, katerih ustanovitelj je občina ter drugih
organov in organizacij, ki so porabniki občinskega proračuna oz.
pooblaščenih oseb za gospodarjenje z občinskimi javnimi sredstvi in
občinskim javnim premoženjem, kot tudi ocenjevanje učinkovitosti in
gospodarnosti porabe občinskih proračunskih sredstev. V okviru svoje
pristojnosti nadzorovanja finančnega poslovanja uporabnikov proračunskih
sredstev opravlja tudi računovodski nadzor. |
|
|
|
53. člen |
|
|
|
Nadzorni odbor opravlja redne in izredne
preglede poslovanja uporabnikov proračunskih sredstev. Redne preglede
poslovanja opravlja v skladu s svojim letnim programom dela, ki ga
potrdi občinski svet. Na lastno pobudo lahko opravi nadzorni odbor tudi
izredni pregled poslovanja uporabnikov proračunskih sredstev, mora pa ga
opraviti na zahtevo občinskega sveta ali župana. |
|
|
|
Nadzorni odbor najmanj dvakrat letno
poroča občinskemu svetu o svojih ugotovitvah. |
|
|
|
Sredstva za delo nadzornega odbora se
zagotavljajo v občinskem proračunu v sredstvih za delo |
|
|
|
občinskih organov in uprave. |
|
|
|
Strokovno in administrativno pomoč za delo
nadzornega odbora zagotavljata župan in občinska uprava. Ta zajema
predvsem tekoče obveščanje nadzornega odbora o premoženjsko pravnem in
finančnem poslovanju občine, aktih in sklepih občinskega sveta in
župana, predložitev dokumentacije, tehnično pomoč pri izvedbi
nadzorovanj in strokovno sodelovanje ter administrativno pomoč pri
vodenju sej nadzornega odbora. Posamezne posebne strokovne naloge
nadzornega odbora lahko opravi izvedenec, ki ga na predlog nadzornega
odbora imenuje občinski svet. |
|
|
|
Vsak član nadzornega odbora ima pravico
zahtevati in dobiti podatke od občine, ki so mu potrebni pri opravljanju
njegovih nalog, če teh podatkov na njegov predlog ne zahteva nadzorni
odbor. |
|
|
|
54. člen |
|
|
|
Nadzorni odbor je pri svojem delu dolžan
varovati osebne podatke ter državne, uradne in poslovne skrivnosti, ki
so tako opredeljene z zakonom, drugim predpisom ali z akti občinskega
sveta in organizacij uporabnikov proračunskih sredstev in spoštovati
dostojanstvo, dobro ime in integriteto posameznikov. |
|
|
|
Z ugotovitvami nadzora, ocenami in mnenji
je dolžan seznaniti nadzorovano osebo in ji omogočiti, da poda svoj
odgovor pred oblikovanjem dokončnega poročila. V primeru ugotovljenih
nepravilnosti se dokončno poročilo, razen proračunskemu porabniku, pri
katerem je bil opravljen nadzor, dostavi tudi občinskemu svetu in
županu, ki so dolžni obravnavati poročilo ter upoštevati njegova
priporočila in predloge v skladu s svojimi pristojnostmi. |
|
|
|
O svojih dokončnih ugotovitvah nadzorni
odbor lahko obvešča javnost, sme pa tudi zahtevati postopek pristojne
inšpekcije, računskega sodišča ali drugega pristojnega organa in
prijaviti sum storitve kaznivega dejanja. |
|
|
|
Če nadzorni odbor v okviru svoje
pristojnosti ugotovi hujšo kršitev predpisov ali nepravilnosti pri
poslovanju občine, ki so opredeljene v poslovniku, mora o teh kršitvah v
roku 15 dni obvestiti pristojno ministrstvo in Računsko sodišče RS. |
|
|
|
Na podlagi ugotovitev nadzornega odbora
lahko občinski svet zahteva izvedbo postopka razrešitve članov
poslovodstev uporabnikov proračunskih sredstev oz. jih razreši sam, če
je njihov ustanovitelj oz. je za to pristojen. |
|
|
|
55. člen |
|
|
|
Nadzorni odbor šteje pet članov. |
|
|
|
Člane nadzornega odbora imenuje občinski
svet izmed občanov. |
|
|
|
Člane nadzornega odbora imenuje občinski svet izmed občanov, najkasneje
v 45 dneh po svoji prvi seji. |
|
|
|
Člani nadzornega odbora so imenovani na
podlagi liste kandidatov z večino glasov navzočih članov občinskega
sveta. Listo kandidatov določi župan na podlagi predlogov najmanj
četrtine občinskega sveta, zainteresiranih organizacij v občini in
občanov. Pri oblikovanju liste kandidatov je potrebno upoštevati zahtevo
po strokovni usposobljenosti ter znanju in izkušnjah kandidatov s
finančno-računovodskega področja. |
|
|
|
Člani nadzornega odbora so imenovani na podlagi liste kandidatov. Listo
kandidatov določi župan na podlagi predlogov najmanj četrtine občinskega
sveta, zainteresiranih organizacij v občini in občanov. Člani nadzornega
odbora morajo imeti strokovno izobrazbo in delovne izkušnje s pravnega
ali ekonomskega področja. Najmanj trije člani morajo imeti strokovno
usposobljenost in delovne izkušnje iz finančno računovodskega področja.
Najmanj trije člani morajo imeti najmanj visoko strokovno izobrazbo. |
|
|
|
Člani nadzornega odbora ne morejo biti
člani občinskega sveta, župan, podžupan, člani sveta krajevne skupnosti,
tajnik občine, delavci občinske uprave ter člani poslovodstev
organizacij, ki so uporabniki proračunskih sredstev. |
|
|
|
56. člen |
|
|
|
Konstitutivno sejo nadzornega odbora
skliče župan, ki predlaga članom nadzornega odbora izvolitev
predsednika. Nadzorni odbor izmed svojih članov izvoli predsednika, ki
predstavlja nadzorni odbor in zastopa njegove ugotovitve, mnenja,
priporočila in predloge pred organi občine in pri nadzorovanih osebah,
organizira delo, pripravlja in vodi seje ter podpisuje akte nadzornega
odbora. |
|
|
|
Za opravljanje posameznih nalog ali za
nadomeščanje v času svoje odsotnosti lahko predsednik pooblasti drugega
člana nadzornega odbora. |
|
|
|
57. člen |
|
|
|
Glede razrešitve člana nadzornega odbora
se primerno uporabljajo razlogi iz 35. člena tega statuta. Razrešitev
opravi občinski svet na predlog nadzornega odbora. Članstvo v nadzornem
odboru preneha z dnem razrešitve. |
|
|
|
Če je s poslovnikom nadzornega odbora
določeno, da lahko njegovi člani delujejo kot posamezniki pri izvajanju
nadzora oz. poročevalci v posameznih zadevah, je predsednik nadzornega
odbora, ki organizira njegovo delo, dolžan izvesti postopek izločitve
tistega člana iz obravnave, pri katerem njegove sorodstvene vezi z
odgovornimi osebami, oziroma delovnopravni ali pogodbeni odnosi z
nadzorovano osebo lahko vzbujajo dvom v njegovo neodvisnost in
objektivnost v tej posamezni zadevi. |
|
|
|
Podrobneje je postopek in način dela
nadzornega odbora določen s poslovnikom, ki ga v skladu s tem statutom
sprejme nadzorni odbor. |
|
|
|
4. Župan |
|
|
|
58. člen |
|
|
|
Občina ima župana in podžupana, ki sta
občinska funkcionarja in opravljata svojo funkcijo nepoklicno. |
|
|
|
Župan se lahko odloči, da bo opravljal
funkcijo poklicno, o čemer je dolžan obvestiti občinski svet. |
|
|
|
V soglasju z županom se podžupan lahko
odloči, da bo funkcijo opravljal poklicno. |
|
|
|
O poklicnem opravljanju funkcije podžupana
odloči občinski svet na predlog župana. |
|
|
|
Funkcija župana ni združljiva s
preostalimi funkcijami in deli iz 34. člena tega statuta. |
|
|
|
Funkcija podžupana ni združljiva s
preostalimi funkcijami in deli iz 34. člena, razen s funkcijo člana
občinskega sveta. |
|
|
|
59. člen |
|
|
|
Župan predstavlja in zastopa občino. |
|
|
|
Župan predlaga občinskemu svetu v sprejem
proračun občine in zaključni račun proračuna, odloke in druge akte iz
pristojnosti občinskega sveta ter skrbi za izvajanje odločitev
občinskega sveta. |
|
|
|
Občinski svet lahko določi, da bo določene
naloge iz pristojnosti občinskega sveta opravljal župan.
Odločitev o tem
sprejema občinski svet z dvotretjinsko večino glasov navzočih članov
sveta. |
|
|
|
Župan skrbi za objavo statuta, odlokov in
drugih splošnih aktov občine. Župan zadrži objavo splošnega akta
občinskega sveta, če meni, da je neustaven ali nezakonit, in predlaga
občinskemu svetu, da o njem ponovno odloči na prvi naslednji seji, pri
čemer mora navesti razloge za zadržanje. Če občinski svet vztraja pri
svoji odločitvi, se splošni akt objavi, župan pa lahko vloži pri
ustavnem sodišču zahtevo za oceno njegove skladnosti z ustavo in
zakonom. |
|
|
|
Župan zadrži izvajanje odločitve
občinskega sveta, če meni, da je nezakonita, ali je v nasprotju s
statutom ali drugim splošnim aktom občine, in predlaga občinskemu svetu,
da o njej ponovno odloči na prvi naslednji seji, pri čemer mora navesti
razloge za zadržanje. Ob zadržanju izvajanja odločitve občinskega sveta
župan opozori pristojno ministrstvo na nezakonitost take odločitve. Če
občinski svet ponovno sprejme enako odločitev, lahko župan začne
postopek pri upravnem sodišču. |
|
|
|
Če se odločitev občinskega sveta nanaša na
zadevo, ki je z zakonom prenesena v opravljanje občini, župan opozori
pristojno ministrstvo na nezakonitost oziroma neprimernost take
odločitve. |
|
|
|
60. člen |
|
|
|
V primeru razmer, v katerih bi bilo lahko
v večjem obsegu ogroženo življenje in premoženje občanov, občinski svet
pa se ne more pravočasno sestati, lahko župan sprejme začasne nujne
krepe. Te mora predložiti v potrditev občinskemu svetu takoj, ki se ta
lahko sestane. |
|
|
|
61. člen |
|
|
|
Župan ima pravico udeleževati se sej
komisij in odborov občinskega sveta ter na njih razpravljati. |
|
|
|
Sej nadzornega odbora pa se župan lahko
udeleži le na povabilo odbora. |
|
|
|
62. člen |
|
|
|
Za pomoč pri opravljanju nalog župana ima
občina največ dva podžupana. Podžupana imenuje in razrešuje občinski
svet na predlog župana izmed svojih članov. |
|
|
|
V primeru imenovanja dveh podžupanov,
določi občinski svet s sklepom o imenovanju, na predlog župana,
podžupana, ki bo v primeru predčasnega prenehanja mandata župana
opravljal funkcijo župana v času od sprejema sklepa o predčasnem
prenehanju mandata in razpisa nadomestnih volitev do izvolitve novega
župana. |
|
|
|
Podžupan pomaga županu pri njegovem delu
ter opravlja posamezne naloge iz pristojnosti župana, za katere ga župan
pooblasti. |
|
|
|
Podžupan, ki ga določi župan - če ga ne
določi, pa najstarejši podžupan, nadomešča župana v primeru njegove
odsotnosti ali zadržanosti. V času nadomeščanja opravlja podžupan tekoče
naloge iz pristojnosti župana in tiste naloge, za katere ga župan
pooblasti. |
|
|
|
Kadar nastopijo razlogi, da tako župan kot
tudi noben izmed podžupanov ne more opravljati svoje funkcije, nadomešča
župana član občinskega sveta, ki ga določi župan; če ga ne določi, pa
najstarejši član občinskega sveta. |
|
|
|
V času nadomeščanja opravlja član
občinskega sveta tekoče naloge iz pristojnosti župana. |
|
|
|
63. člen |
|
|
|
Če je tako določeno v zakonu ali drugem
predpisu, lahko tudi župan imenuje komisije in druga strokovna delovna
telesa. |
|
|
|
Župan lahko ustanovi komisije in druga
delovna telesa kot strokovna in posvetovalna telesa za proučevanje
posameznih zadev iz svoje pristojnosti. |
|
|
|
64. člen |
|
|
|
Glede prenehanja mandata župana in
podžupana se primerno uporabljajo določbe 35. člena tega statuta. |
|
|
|
Županu preneha mandat tudi, če je po
odločitvi državnega zbora razrešen. |
|
|
|
Podžupanu preneha mandat tudi, če ga
razreši občinski svet na predlog župana. |
|
|
|
Prenehanje mandata podžupana zaradi
njegove razrešitve kot podžupana na predlog župana ne vpliva na mandat,
ki ga ima kot član občinskega sveta. |
|
|
|
Če županu preneha mandat več kot 6 mesecev
pred potekom mandatne dobe, razpiše občinska volilna komisija nadomestne
volitve. |
|
|
|
Odstop podžupana se šteje le za njegovo
razrešitev s te funkcije, če ne izjavi, da odstopa tudi kot član
občinskega sveta. |
|
|
|
V. OBČINSKA UPRAVA |
|
|
|
65. člen |
|
|
|
Notranjo organizacijo in delovno področje
občinske uprave določi občinski svet z odlokom na predlog župana. |
|
|
|
Sistemizacijo delovnih mest v občinski
upravi določi župan. |
|
|
|
66. člen |
|
|
|
Občinski svet lahko na predlog župana
skupaj z drugimi občinami ustanovi organ skupne občinske uprave. |
|
|
|
Organizacija in delo organa skupne
občinske uprave se določi s splošnim aktom o ustanovitvi, ki ga na
skupen predlog županov sprejmejo občinski sveti občin. |
|
|
|
67. člen |
|
|
|
Predstojnik občinske uprave je župan, delo
občinske uprave pa neposredno vodi tajnik občine, ki ga imenuje in
razrešuje župan. |
|
|
|
68. člen |
|
|
|
Občina lahko skupaj z drugimi občinami
ustanovi skupen organ občinskega pravobranilstva. |
|
|
|
VI. OBČINSKE JAVNE SLUŽBE |
|
|
|
69. člen |
|
|
|
Z občinskimi javnimi službami se
zagotavljajo javne dobrine kot proizvodi in storitve, ki jih ni mogoče
uspešno zagotavljati na trgu, njihovo trajno in nemoteno proizvodnjo
oziroma izvajanje pa zaradi zadovoljevanja javnih potreb, v javnem
interesu zagotavlja občina. |
|
|
|
Na podlagi pooblastila iz zakona lahko
občina predpiše, da se na način in v oblikah, ki je določen za javne
službe, zagotavljajo tudi drugi proizvodi in storitve, kadar: |
|
|
|
- so takšne dejavnosti pogoj za
izvrševanje nalog iz njene pristojnosti |
|
|
|
- so takšne dejavnosti pogoj za
izvrševanje gospodarskih, socialnih ali ekonomskih funkcij občine |
|
|
|
- občina prevzame subsidiarno sanacijsko
odgovornost. |
|
|
|
70. člen |
|
|
|
Javne dobrine so pod enakimi, z zakonom
ali odlokom občine oziroma širše lokalne skupnosti določenimi pogoji,
dostopne vsakomur. |
|
|
|
Uporaba javnih dobrin, ki se zagotavljajo
z obveznimi javnimi službami je obvezna, tistih, ki se zagotavljajo z
izbirnimi javnimi službami pa neobvezna, če zakon ali na njegovi podlagi
izdan predpis oziroma odtok občine, za posamezne primere ne določa
drugače. |
|
|
|
71. člen |
|
|
|
Občinske javne službe se kot obvezne javne
službe določijo z zakonom ali na podlagi pooblastila iz zakona, z
odlokom občine. |
|
|
|
Občina lahko uredi določeno javno službo
kot izbirno. |
|
|
|
72. člen |
|
|
|
Z odlokom o občinski javni službi se poleg
vrste javne službe določi tudi način in oblika njenega izvajanja, to je
prostorska osnova njenega opravljanja, ki zagotavlja izvajanje v okviru
funkcionalno in prostorsko zaokroženih oskrbovalnih sistemov ter
organizacijska zasnova z določitvijo vrste in števila izvajalcev. Za
izvajanje javnih služb ustanovi občina režijski obrat, javno podjetje in
javne zavode, lahko pa podeli koncesijo fizični ali pravni osebi, ki
izpolnjuje pogoje za opravljanje te dejavnosti. |
|
|
|
73. člen |
|
|
|
V primerih, ko razlogi ekonomičnosti in
funkcionalnosti narekujejo, da se javna služba izvaja skupno za območje
dveh ali več občin, določijo način in obliko njenega izvajanja občine
sporazumno. Z usklajenim odlokom določijo tudi pogoje za ustanovitev in
delovanje skupnega javnega podjetja ali javnega zavoda kot tudi
pristojnosti pri podeljevanju in izvajanju koncesije in pogoje, ki jih
mora pri poslovanju upoštevati koncesionar. |
|
|
|
VII. SPLOŠNI IN POSAMIČNI AKTI |
|
|
|
1. Splošni akti |
|
|
|
74. člen |
|
|
|
Občinski svet sprejema statut občine,
občinski proračun, zaključni račun in premoženjsko bilanco, prostorske
in druge plane razvoja občine, odloke, odredbe, pravilnike in navodila o
zadevah iz izvirne pristojnosti občine ter odloke in druge predpise
določene z zakonom, o zadevah iz prenesene pristojnosti. |
|
|
|
75. člen |
|
|
|
Statut je temeljni splošni akt občine, ki
ga sprejme svet z dvotretjinsko večino vseh članov sveta. |
|
|
|
S poslovnikom, ki ga občinski svet sprejme
z dvotretjinsko večino navzočih članov sveta, se uredi organizacija in
način dela občinskega sveta, njegovih odborov, komisij in delovnih
teles, postopek odločanja in razmerja do drugih občinskih organov. |
|
|
|
76. člen |
|
|
|
Z odlokom ureja občina na splošen način
zadeve iz lastne pristojnosti, predpisuje organizacijo občinske uprave
in določa način njenega dela ter določa javne službe. Z odlokom ureja
občina tudi zadeve iz prenesene pristojnosti v skladu z zakonom. |
|
|
|
Z odredbo občina uredi določene razmere,
ki imajo splošen pomen ali odreja način ravnanja v takih razmerah. |
|
|
|
S pravilnikom se razčlenijo posamezne
določbe odloka v procesu njenega izvrševanja. |
|
|
|
Z navodilom se lahko podrobneje predpiše
način dela organov občinske uprave pri izvrševanju določb statuta ali
odloka. |
|
|
|
2. Postopek za sprejem odloka |
|
|
|
77. člen |
|
|
|
Občinski svet sprejema odloke v rednem
postopku na dveh obravnavah. |
|
|
|
Predlog odloka mora vsebovati naslov
odloka, uvod, besedilo členov in obrazložitev. |
|
|
|
Uvod obsega opis razlogov za sprejem
odloka, oceno stanja na področju, ki se ureja z odlokom, cilje in načela
odloka ter oceno finančnih in drugih posledic, ki jih bo imel sprejem
odloka. Besedilo členov mora biti jasno in v skladu z zahtevami pravnega
jezika. V obrazložitvi se na razumljiv način pojasni posamezne člene
odloka. |
|
|
|
78. člen |
|
|
|
prvi obravnavi predloga odloka se
razpravlja o razlogih, ki zahtevajo sprejem odloka, o ciljih in načelih
ter o temeljnih rešitvah v predlogu odloka. |
|
|
|
drugi obravnavi predloga odloka lahko
predlagajo njegove spremembe in dopolnitve člani občinskega sveta in
predlagatelj ali župan z amandmaji. |
|
|
|
Amandma mora biti posredovan županu
najmanj sedem dni pred dnem, določenim za sejo, ta pa ga mora članom
občinskega sveta predložiti najmanj pet dni pred dnem, določenim za sejo
občinskega sveta, na kateri bo obravnavan predlog odloka, h kateremu je
predlagan amandma. |
|
|
|
Na sami seji lahko predlaga amandma
najmanj ena četrtina prisotnih članov občinskega sveta. |
|
|
|
79. člen |
|
|
|
Kadar to zahtevajo izredne potrebe občine,
naravne nesreče ali kadar gre za manj pomembne premembe odlokov, lahko
občinski svet sprejme odlok po hitrem postopku. |
|
|
|
Pri hitrem postopku lahko predlaga amandma
vsak član občinskega sveta, župan oz. predlagatelj odloka na sami seji
vse do konca obravnave predlaganega odloka oz. posameznega člena. |
|
|
|
80. člen |
|
|
|
Določbe, ki opredeljujejo postopek za
sprejem odloka se uporabljajo tudi za druge splošne akte, v kolikor niso
za posamezen akt v tem statutu določeni drugačni pogoji glede možnih
predlagateljev samega akta ali njegove spremembe; faznosti ali potrebne
večine za njegov sprejem. |
|
|
|
Določbe, ki opredeljujejo postopek za sprejem odloka, se uporabljajo
tudi za druge splošne akte, razen če ni za posamezen akt v tem statutu
ali v drugem predpisu določeno drugače. |
|
|
|
Za sprejem odloka o prostorskem izvedbenem
aktu se ob prvi obravnavi (osnutek odloka) sprejme tudi sklep o javni
razgrnitvi in določi rok za javno obravnavo. |
|
|
|
81. člen |
|
|
|
Pristojno ministrstvo nadzira zakonitost
splošnih aktov, ki jih iz svoje pristojnosti izdajajo organi občine. |
|
|
|
Župan mora odloke, s katerimi občina ureja
zadeve iz prenesene pristojnosti države brez odlašanja, najpozneje pa
hkrati z objavo, predložiti vladi oziroma ustreznemu ministrstvu. |
|
|
|
Statut, odloki in drugi predpisi občine
morajo biti objavljeni v Uradnem listu RS in pričnejo veljati petnajst
dni po objavi, če ni v posameznem predpisu določen drugačen rok za
njegovo uveljavitev. |
|
|
|
3. Posamični akti |
|
|
|
82. člen |
|
|
|
Posamični akti občine so odločbe, sklepi
in potrdila. S posamičnimi akti odloča občina o upravnih stvareh iz
lastne pristojnosti in iz prenesene pristojnosti. |
|
|
|
83. člen |
|
|
|
Organi občine odločajo o pravicah in
dolžnostih posameznikov in pravnih oseb ter o njihovih pravnih koristih
v upravnih stvareh v upravnem postopku. |
|
|
|
O upravnih stvareh iz občinske prisojnosti
odloča na prvi stopnji občinska uprava, na drugi stopnji pa župan, če ni
z zakonom ali drugim predpisom drugače določeno. |
|
|
|
V upravnih zadevah na prvi stopnji iz
prenesene pristojnosti odloča župan, ki lahko za odločanje pooblasti
zaposlenega v upravi, ki izpolnjuje z zakonom predpisane pogoje za
vodenje upravnega postopka in odločanje v upravnem postopku. |
|
|
|
Zoper odločitev župana oz. zoper odločitev
občinskega sveta, kadar ta odloča o upravnih stvareh je dopusten upravni
spor. |
|
|
|
VIII. OBLIKE NEPOSREDNEGA ODLOČANJA
OBČANOV |
|
|
|
84. člen |
|
|
|
Oblike neposrednega odločanja občanov o
lokalnih zadevah so: zbor občanov, referendum in ljudska iniciativa. |
|
|
|
85. člen |
|
|
|
Zbor občanov se lahko skliče kot zbor
občanov za celotno občino, zbor občanov za posamezno krajevno skupnost
ali zbor občanov za več krajevnih skupnosti. |
|
|
|
Kadar se zbor občanov skliče za celotno
občino ali za več krajevnih skupnosti se zbor lahko izvede v obliki
delnih zborov po posameznih krajevnih skupnosti. |
|
|
|
Pri odločanju na zboru občanov lahko
sodelujejo le občani s stalnim bivališčem na območju, za katero se zbor
sklicuje. |
|
|
|
86. člen |
|
|
|
Zbor občanov v občini: |
|
|
|
- razpravlja o spremembah statuta |
|
|
|
- razpravlja o spremembah območja občine
ter o povezovanju z drugimi občinami v širše samoupravne lokalne
skupnosti |
|
|
|
- razpravlja o delu občinskega sveta,
župana in drugih organov ter obravnava poročila o njihovem delu če
občinski svet oziroma župan organizira o teh vprašanjih razpravo na
zborih občanov. |
|
|
|
Zbor občanov o zadevah iz zgornjih alinei
tudi oblikuje stališča, daje predloge, pobude in mnenja. |
|
|
|
87. člen |
|
|
|
Zbor občanov v krajevni skupnosti: |
|
|
|
- razpravlja o lokalni problematiki |
|
|
|
- razpravlja o delu občinskih organov z
vidika interesov svoje skupnosti |
|
|
|
- razpravlja o delu sveta krajevne
skupnosti ter obravnava njegovo poročilo |
|
|
|
- zbor občanov o zadevah iz zgornjih
alinei oblikuje stališča, daje predloge, pobude in mnenja. |
|
|
|
88. člen |
|
|
|
Zbor občanov v krajevni skupnosti skliče
župan, če se zbor izvede za občino kot celoto ali več krajevnih
skupnosti. |
|
|
|
Če se zbor izvede za posamezno krajevno
skupnost, ga lahko skliče tudi predsednik sveta krajevne skupnosti. |
|
|
|
Zbor občanov lahko skliče župan na lastno
pobudo ali na pobudo sveta krajevne skupnosti. Župan mora sklicati zbor
na zahtevo občinskega sveta, na zahtevo najmanj petih odstotkov volivcev
z območja, za katero naj bi se zbor sklical oz. kadar tako določa zakon. |
|
|
|
89. člen |
|
|
|
Zahteva volivcev za sklic zbora občanov
mora vsebovati pisno obrazložen predlog zadeve, ki naj jo zbor
obravnava. Zahtevi je treba priložiti seznam volivcev, ki so zahtevo
podprli. Seznam mora vsebovati ime in priimek volivca, datum rojstva in
naslov stalnega prebivališča ter njihove podpise. Župan lahko zahtevo s
sklepom zavrne, če ugotovi, da zahteve ni podprlo zadostno število
volivcev. Sklep z obrazložitvijo se vroči pobudniku zahteve ali prvemu
podpisanemu volivcu na seznamu. Župan skliče zbor občanov najkasneje v
tridesetih dneh po prejemu pravilno vložene zahteve. |
|
|
|
90. člen |
|
|
|
Sklic zbora občanov mora vsebovati
območje, za katerega se sklicuje zbor občanov, kraj in čas zbora občanov
ter predlog dnevnega reda. |
|
|
|
Sklic zbora občanov je treba objaviti na
krajevno običajen način. |
|
|
|
91. člen |
|
|
|
Zbor občanov vodi župan ali od njega
pooblaščeni podžupan. Župan lahko zboru občanov predlaga imenovanje
predsedstva zbora, ki naj zbor vodi. |
|
|
|
Zbor občanov veljavno sprejema svoje
odločitve, predloge, pobude, stališča in mnenja, če na zboru sodeluje
najmanj pet odstotkov volivcev z območja, za katero je zbor sklican.
Odločitev zbora občanov je sprejeta, če zanjo glasuje najmanj polovica
volivcev, ki sodelujejo na zboru. |
|
|
|
Delavec občinske uprave, ki ga določi
tajnik občine, ugotovi sklepčnost zbora občanov, koliko volivcev je
glasovalo za odločitev zbora ter vodi zapisnik o odločitvah zbora. Z
zapisnikom zbora občanov tajnik občine seznani občinski svet in župana
ter ga na krajevno običajen način objavi. |
|
|
|
92. člen |
|
|
|
Občani lahko odločajo na referendumu o
vprašanjih, ki so vsebina splošnih aktov občine, razen o proračunu in
zaključnem računu občine ter o splošnih aktih, s katerimi se v skladu z
zakonom predpisujejo občinski davki in druge dajatve. |
|
|
|
Referendum se opravi kot naknadni
referendum. |
|
|
|
Občinski svet lahko o splošnem aktu iz
prejšnjega odstavka razpiše referendum na predlog župana ali člana
občinskega sveta. |
|
|
|
Občinski svet mora razpisati referendum,
če to zahteva najmanj pet odstotkov volivcev v občini in če tako določa
zakon. |
|
|
|
Predlog za razpis referenduma lahko vloži
župan ali član občinskega svete najkasneje v petnajstih dneh po sprejemu
splošnega akta občine. |
|
|
|
Najkasneje v petnajstih dneh po sprejemu
splošnega akta občine je treba občinski svet pisno seznaniti s pobudo
volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma. |
|
|
|
Če je vložen predlog za razpis referenduma
ali je dana pobuda volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma,
župan zadrži objavo splošnega akta do odločitve o predlogu ali pobudi
oz. do odločitve na referendumu. |
|
|
|
93. člen |
|
|
|
Če je sprejeti splošni akt občine ali
njegove posamezne določbe na referendumu potrjen, ga mora župan objaviti
skupaj z objavo izida referenduma. |
|
|
|
Če je sprejeti splošni akt občine ali
njegove posamezne določbe zavrnjen, se splošni akt ne objavi, dokler se
ob upoštevanju volje volivcev ne spremeni. |
|
|
|
Odločitev volivcev na referendumu, s
katero je bil splošni akt občine zavrnjen ali so bile zavrnjene njegove
posamezne določbe, zavezuje občinski svet, ki je splošni akt, o katerem
je bil izveden referendum, sprejel, do konca njegovega mandata. |
|
|
|
94. člen |
|
|
|
Pobuda volivcem za vložitev zahteve za
razpis referenduma o splošnem aktu občine ali njegovih posameznih
določbah, lahko da vsak volivec, politična stranka v občini ali svet
krajevne skupnosti. Pobuda mora vsebovati že oblikovano zahtevo za
razpis referenduma. Pobuda mora biti podprta s podpisi najmanj
petdesetih volivcev v občini. Pobudnik o pobudi volivcem za vložitev
zahteve za razpis referenduma pisno seznani občinski svet in pobudo
predloži županu. Zahteva mora vsebovati jasno izraženo vprašanje, ki naj
bo predmet referenduma in obrazložitev. |
|
|
|
Če župan meni, da pobuda z zahtevo ni
oblikovana v skladu s prvim odstavkom tega člena ali je v nasprotju z
zakonom in statutom občine, o tem v osmih dneh po prejemu pobude obvesti
pobudnika in ga pozove, da ugotovljeno neskladnost odpravi v osmih dneh.
Če pobudnik tega ne stori, se šteje, da pobuda ni bila vložena. Župan o
tem nemudoma obvesti pobudnika in občinski svet. |
|
|
|
Pobudnik lahko v osmih dneh po prejemu
obvestila iz predhodnega odstavka zahteva, naj odločitev župana
preizkusi upravno sodišče. |
|
|
|
95. člen |
|
|
|
Volivci dajejo podporo zahtevi za razpis
referenduma s podpisovanjem na seznamu ali z osebnim podpisovanjem. |
|
|
|
O načinu dajanja podpore odloči župan z
aktom, s katerim določi obrazec seznama ali obrazec za podporo z osebnim
podpisovanjem in rok za dajanje podpore. |
|
|
|
Šteje se, da je zahteva za razpis
referenduma vložena, če jo je v določenem roku podprlo s svojim podpisom
z zakonom predpisano število volivcev. |
|
|
|
96. člen |
|
|
|
Občinski svet razpiše referendum v
petnajstih dneh po sprejemu odločitve o predlogu župana ali občinskega
svetnika za razpis referenduma oz. v petnajstih dneh od vložitve zahteve
volivcev za razpis referenduma v skladu s prejšnjim členom. |
|
|
|
Referendum se izvede najprej trideset in
najkasneje petinštirideset dni od dne razpisa, v nedeljo ali drug dela
prost dan. |
|
|
|
Z aktom o razpisu referenduma določi
občinski svet vrsto referenduma, splošni akt, o katerem se bo odločalo
oz. njegove določbe, o katerih se bo odločalo, besedilo referendumskega
vprašanja, o katerem se bo odločalo na referendumu tako, da se bo
obkrožilo »ZA« oz. »PROTI«, dan razpisa in dan glasovanja ter
referendumsko območje. |
|
|
|
Akt o razpisu referenduma se objavi na
način, ki je s tem statutom določen za objavo splošnih aktov občine. |
|
|
|
97. člen |
|
|
|
Občani lahko odločajo na referendumu o
samoprispevkih in drugih vprašanjih, če tako določa zakon. |
|
|
|
98. člen |
|
|
|
Občinski svet lahko pred odločanjem o
posameznih vprašanjih iz svoje pristojnosti razpiše svetovalni
referendum. |
|
|
|
Svetovalni referendum se razpiše za vso
občino ali za njen del. |
|
|
|
Svetovalni referendum se izvede v skladu z
določbami tega statuta, ki urejajo referendum o splošnem aktu občine. |
|
|
|
Odločitev volivcev na svetovalnem
referendumu ne zavezuje občinskih organov. |
|
|
|
99. člen |
|
|
|
Pravico glasovati na referendumu imajo vsi
občani, ki imajo pravico voliti člane občinskega sveta, če zakon ne
določa drugače. Odločitev na referendumu je sprejeta, če zanjo glasuje
večina volivcev, ki so glasovali. |
|
|
|
Odločitev o uvedbi samoprispevka je
sprejeta, če je zanjo glasovala večina vseh volivcev v občini oz. delu
občine, za katerega se bo samoprispevek uvedel. |
|
|
|
Odločitev o uvedbi samoprispevka je sprejeta, če je zanjo glasovala
večina glasovalnih upravičencev v občini oziroma delu občine, ki so
glasovali, pod pogojem, da se jih je glasovanja udeležila večina. |
|
|
|
O ugovoru zaradi nepravilnosti pri delu
volilnega odbora odloča občinska volilna komisija. |
|
|
|
Poročilo o izidu glasovanja na referendumu
pošlje občinska volilna komisija občinskemu svetu ter ga objavi na
način, ki je določen za objavo splošnih aktov občine. |
|
|
|
Postopek za izvedbo referenduma vodijo
organi, ki vodijo lokalne volitve. Glede glasovanja in drugih vprašanj,
ki niso urejena v tem statutu, se uporabljajo določbe zakona o lokalni
samoupravi in zakona o referendumu in ljudski iniciativi,
če ni z
zakonom, ki ureja referendum, drugače določeno
če ni z drugim
zakonom drugače določeno. |
|
|
|
100. člen |
|
|
|
Najmanj pet odstotkov volivcev v občini
lahko zahteva izdajo ali razveljavitev splošnega akta ali druge
odločitve iz pristojnosti občinskega sveta oziroma drugih organov
občine. |
|
|
|
Če se zahteva nanaša na izdajo ali
razveljavitev splošnega akta občinskega sveta, mora ta obravnavo zahteve
uvrstiti na prvo naslednjo sejo in o njej odločiti najkasneje v treh
mesecih |
|
|
|
Če se zahteva nanaša na druge odločitve
organov občine, mora pristojni organ o njej odločiti najkasneje v enem
mesecu. |
|
|
|
Glede pobude volivcem za vložitev zahteve
iz 1. odstavka tega člena in postopka s pobudo, se primerno uporabljajo
določbe zakona in tega statuta, ki urejajo referendum o splošnem aktu
občine. |
|
|
|
101. člen |
|
|
|
Občani se na organe občine lahko obračajo
s peticijo ali drugo pobudo splošnega pomena. |
|
|
|
Organ, na katerega je vložena peticija
oziroma pobuda, mora občanom odgovoriti najkasneje v tridesetih dneh. |
|
|
|
IX. KRAJEVNE SKUPNOSTI |
|
|
|
102. člen |
|
|
|
Območje občine Ajdovščina je razdeljeno na
naslednje krajevne skupnosti, z naselji: |
|
|
|
1. AJDOVŠČINA (Ajdovščina, Grivče) |
|
|
|
2. BATUJE |
|
|
|
3. BRJE |
|
|
|
4. BUDANJE
|
|
|
|
5. CESTA |
|
|
|
6. COL (Col, Gozd, Križna Gora, Malo
Polje, Žagolič) |
|
|
|
7. ČRNIČE (Črniče, Ravne) |
|
|
|
8. DOBRAVLJE |
|
|
|
9. DOLGA POLJANA |
|
|
|
10. GABERJE |
|
|
|
11. GOJAČE (Gojače, Malovše) |
|
|
|
11.
Gojače – Malovše
(Gojače, Malovše) |
|
|
|
12. KAMNJE - POTOČE (Kamnje, Potoče) |
|
|
|
13. OTLICA - KOVK (Kovk, Otlica) |
|
|
|
14. LOKAVEC |
|
|
|
15. PLANINA (Planina, Tevče) |
|
|
|
16. PODKRAJ ( Podkraj, Višnje, Vodice,
Bela) |
|
|
|
17. PREDMEJA |
|
|
|
18. SELO |
|
|
|
19. SKRILJE |
|
|
|
20. STOMAŽ |
|
|
|
21. ŠMARJE (Šmarje, Vrtovče, Zavino) |
|
|
|
22. USTJE ( Ustje, Dolenje) |
|
|
|
23. VELIKE ŽABLJE |
|
|
|
24. VIPAVSKI KRIŽ (Vipavski Križ, Male
Zabije, Plače) |
|
|
|
25. VRTOVIN |
|
|
|
26. ŽAPUŽE (Žapuže, Kožmani) |
|
|
|
103. člen |
|
|
|
Občinski svet lahko s spremembo statuta
ustanovi novo krajevno skupnost, ukine obstoječo krajevno skupnost ali
pa spremeni njeno območje. Pred ustanovitvijo nove krajevne skupnosti
ali pred spremembo njenega območja mora občinski svet na zborih krajanov
ali na referendumu ugotoviti interes prebivalcev tistih naselij oz.
posameznih območij, na katere se spremembe nanašajo. Ugotavljanje
interesa se nanaša na ime in na območje krajevne skupnosti. Pobudo za
ustanovitev nove krajevne skupnosti ali za spremembo območja obstoječe
krajevne skupnosti lahko da zbor krajanov tistih naselij, ki naj bi jih
sprememba zajela, oz. najmanj pet odstotkov volilnih upravičencev s tega
območja. |
|
|
|
Občinski svet mora pobudo obvezno
obravnavati. |
|
|
|
104. člen |
|
|
|
Krajevna skupnost je pravna oseba. |
|
|
|
Kadar krajevna skupnost nastopa v pravnem
prometu s svojimi sredstvi oziroma sredstvi, ki niso lastnina občine ali
s sredstvi, ki niso del občinskega proračuna, sklepa pravne posle v
svojem imenu in za svoj račun. |
|
|
|
105. člen |
|
|
|
Krajevna skupnost opravlja določene naloge
na področju socialnega varstva s tem, da evidentira socialne stike in
težave krajanov ter v sodelovanju s Centrom za socialno delo organizira
nepoklicne storitve za odpravljanje socialnih stisk in težav krajanov.
Te storitve so zlasti pomoč družini na domu ter socialni servis v
primeru invalidnosti, starosti, v primeru nesreč ter v drugih primerih,
kadar ta pomoč lahko nadomesti institucionalno varstvo. V ta namen
sodeluje tudi z dobrodelnimi in drugimi organizacijami. |
|
|
|
Krajevna skupnost opravlja tudi naloge, ki
se nanašajo na: |
|
|
|
- pospeševanje dejavnosti društev s
področja kulture in telesne kulture |
|
|
|
- gradnjo komunalnih, infrastrukturnih,
rekreacijskih in drugih objektov in naprav, kadar teh ne gradi občina
oziroma izvajalec javnih služb |
|
|
|
- vzdrževanje teh objektov in naprav
dokler občina z odloki na posameznem področju ne zagotovi izvajanja
gospodarskih javnih služb v skladu z zakonom |
|
|
|
- varstvo okolja |
|
|
|
- organizacijo izvensodne poravnave sporov |
|
|
|
- sodelovanje z organi občine, ki so
zadolženi za pomoč in reševanje v primeru elementarnih nesreč |
|
|
|
- sodelovanje z občinsko volilno komisijo
pri izvedbi referendumov in volitev |
|
|
|
- upravljanje njenega premoženja. |
|
|
|
106. člen |
|
|
|
Podrobneje se naloge, ki se prenesejo v
izvajanje krajevnim skupnostim, določijo z odlokom. |
|
|
|
Za ta namen določi občinski svet tudi
ustrezna sredstva. |
|
|
|
107. člen |
|
|
|
Organ krajevne skupnosti je Svet krajevne
skupnosti |
|
|
|
Svet krajevne skupnosti volijo volivci s
stalnim prebivališčem v krajevni skupnosti za dobo štirih let.
Število njegovih članov določi občinski svet. |
|
|
|
Svet krajevne skupnosti odloča o zadevah v
okviru nalog iz pristojnosti krajevne skupnosti. |
|
|
|
Svet krajevne skupnosti izmed svojih
članov izvoli predsednika in podpredsednika ter imenuje |
|
|
|
tajnika. |
|
|
|
Predsednik sveta krajevne skupnosti je
odgovorna oseba krajevne skupnosti, ki predstavlja ter zastopa krajevno
skupnost. |
|
|
|
Predsednik sveta vodi delo sveta krajevne
skupnosti, podpisuje akte, ki jih sprejme svet krajevne skupnosti in
skrbi za izvajanje aktov krajevne skupnosti ter odločitev sveta krajevne
skupnosti. |
|
|
|
Tajnik pomaga predsedniku sveta pri
njegovem delu, vodi zapisnik in opravlja druge naloge po nalogu
predsednika. |
|
|
|
Svet lahko imenuje stalna ali začasna
delovna telesa in določi njihove pristojnosti v okviru nalog sveta
krajevne skupnosti. |
|
|
|
108. člen |
|
|
|
Akti delovanja krajevne skupnosti ne smejo
biti v nasprotju s tem statutom in drugimi akti občine. |
|
|
|
Glede načina dela sveta se smiselno
uporabljajo določbe tega statuta in poslovnika občinskega sveta. |
|
|
|
Svet krajevne skupnosti lahko sprejme
statut krajevne skupnosti. |
|
|
|
109. člen |
|
|
|
Premoženje krajevne skupnosti sestavljajo
premične in nepremične stvari v lasti krajevne skupnosti, denarna
sredstva in pravice. |
|
|
|
Krajevna skupnost mora s premoženjem
gospodariti kot dober gospodar. Za svoje obveznosti odgovarja z vsem
svojim premoženjem, subsidiarno pa odgovarja za obveznosti krajevne
skupnosti občina. |
|
|
|
O pridobitvi premoženja, obremenitvi in
najemu nepremičnin ter odtujitvi premičnin odloča svet krajevne
skupnosti. |
|
|
|
O
pridobitvi, odtujitvi, obremenitvi ali najemu nepremičnin v lasti
krajevne skupnosti, odloča svet krajevne skupnosti, po predhodnem
soglasju občinskega sveta. |
|
|
|
Odsvojitev delov premoženja je dopustna le
proti plačilu, ki postane del premoženja krajevne skupnosti,
razen če se del premoženja podari za
humanitarne, znanstveno raziskovalne, izobraževalne ali druge podobne
namene. |
|
|
|
Če ni z zakonom in s tem statutom drugače določeno, se za pridobivanje,
razpolaganje in upravljanje s premoženjem v lasti krajevne skupnosti,
smiselno uporabljajo predpisi, ki urejajo pridobivanje, razpolaganje in
upravljanje s premoženjem občine. |
|
|
|
Odsvojitev gradbenih objektov je možna,
kadar se je zanjo opredelila večina volivcev, na referendumu, odsvojitev
ostalih nepremičnin pa je možna, kadar se je zanjo opredelil svet
krajevne skupnosti soglasno. Če soglasja ni, lahko na predlog
predsednika sveta krajevne skupnosti o tem odločajo krajani na zboru. |
|
|
|
Referendum iz prejšnjega odstavka je
veljaven, če se ga udeleži več kot polovica volivcev z območja krajevne
skupnosti, zbor občanov pa veljavno odloča, če se ga udeleži najmanj pet
odstotkov volivcev z območja krajevne skupnosti. |
|
|
|
Odločitev je sprejeta, kadar se je zanjo
opredelila večina navzočih. |
|
|
|
110. člen |
|
|
|
Delovanje krajevne skupnosti se financira
iz občinskega proračuna, s prostovoljnimi prispevki fizičnih in pravnih
oseb, s plačilom za storitve, s samoprispevkom in s prihodki od
premoženja krajevne skupnosti. |
|
|
|
Krajevna skupnost se ne sme zadolževati.
Prihodki in odhodki krajevne skupnosti morajo biti zajeti v njenem
finančnem načrtu, ki je sestavni del občinskega proračuna. |
|
|
|
Za opravljanje nalog iz 105. člena in
določenih zadev, ki jih v skladu s 106. členom statuta na krajevno
skupnost prenese občinski svet, se zagotavljajo sredstva v občinskem
proračunu.V okviru teh sredstev
se kot sredstva za redno delovanje krajevnih skupnosti krijejo stroški
tekočega poslovanja in stroški za redno vzdrževanje objektov, ki jih
imajo krajevne skupnosti v uporabi oziroma vzdrževanju, ter stroški
njihovega obratovanja. |
|
|
|
Za investicijsko vzdrževanje objektov in naprav in novogradnjo pomožnih
in manj zahtevnih objektov, za katere se določi prioriteta, se
zagotavlja sredstva iz občinskega proračuna. Pri določitvi prioritete se
lahko upošteva tudi udeležba krajevne skupnosti pri investiciji. |
|
|
|
111. člen |
|
|
|
Kadar odloča občinski svet o zadevah, ki
se nanašajo na interese prebivalcev samo določenih krajevnih skupnosti,
si mora predhodno pridobiti mnenje sveta teh krajevnih skupnosti. |
|
|
|
Svet krajevne skupnosti je dolžan
posredovati zaprošeno mnenje v roku trideset dni. |
|
|
|
112. člen |
|
|
|
Za obravnavanje zadev in dajanje mnenj
občinskemu svetu in županu glede sprememb statuta, občinskega proračuna
ter prostorskih planov občine in odlokov, s katerimi se urejajo zadeve,
ki se nanašajo na delovanje krajevne skupnosti ter zaradi zastopanja
interesov krajevne skupnosti v občini, ustanovijo krajevne skupnosti
Svet krajevnih skupnosti. |
|
|
|
Svet krajevnih skupnosti je sestavljen iz
predstavnikov krajevnih skupnosti, pri čemer svet vsake krajevne
skupnosti izvoli v svet krajevnih skupnosti po enega predstavnika. |
|
|
|
Svet krajevnih skupnosti izvoli izmed sebe
predsednika in podpredsednika. Predsednik sklicuje in vodi seje ter
podpisuje sklepe, ki jih sprejme svet krajevnih skupnosti.
Svet
krajevnih skupnosti veljavno sklepa, če je na seji navzoča najmanj
polovica članov, odločitve pa sprejema z večino glasov navzočih članov.
Svet krajevnih
skupnosti veljavno sklepa, če je na seji navzoča večina njegovih članov,
odločitev pa je sprejeta z večino opredeljenih glasov navzočih članov. |
|
|
|
Postopek za konstituiranje sveta krajevnih
skupnosti izvede občinska uprava. |
|
|
|
X. POVEZOVANJE OBČINE V POKRAJINO IN DRUGO
SODELOVANJE |
|
|
|
113. člen |
|
|
|
Občina se povezuje s sosednjimi in drugimi
občinami zaradi opravljanja skupnih zadev in uresničevanja skupnih
koristi svojega prebivalstva na načelih prostovoljnosti in solidarnosti. |
|
|
|
Občinski svet sprejme odločitev, da se
občina poveže v skupnost dveh ali več občin, če je to koristno za
urejanje zadev širšega pomena. z dvotretjinsko večino navzočih članov. |
|
|
|
114. člen |
|
|
|
Zaradi urejanja in opravljanja zadev
širšega pomena se občina v skladu z zakonom povezuje v pokrajino. |
|
|
|
Odločitev o vključitvi občine v pokrajino
sprejme svet z dvotretjinsko večino vseh članov sveta. |
|
|
|
Občinski svet lahko sprejme sklep, da se o
njegovi odločitvi glede vključitve občine v pokrajino izvede referendum.
Odločitev o vključitvi občine v pokrajino je na referendumu sprejeta, če
se za to odloči večina volivcev, ki so glasovali. |
|
|
|
115. člen |
|
|
|
S statutarnim sklepom o vključitvi občine
v pokrajino se določijo okvirne naloge, ki jih bo občina prenesla na
pokrajino. S potrditvijo statuta pokrajine občinski svet dokončno določi
prenesene občinske pristojnosti na pokrajino. |
|
|
|
116. člen |
|
|
|
Člane pokrajinskega sveta izvoli občinski
svet izmed svojih članov in župan na tajnem glasovanju. Izvoljeni so
tisti predlagani kandidati, ki so dobili največ glasov. Med kandidati,
ki so dobili enako število glasov, se glasovanje ponovi. |
|
|
|
XI. VARSTVO OBČINE V RAZMERJU DO DRŽAVE IN
ŠIRŠIH LOKALNIH SKUPNOSTI |
|
|
|
117. člen |
|
|
|
Občinski svet ali župan lahko vloži
zahtevo za presojo ustavnosti in zakonitosti predpisov države, s
katerimi se posega v ustavni položaj in v pravice občine oziroma, če se
s predpisi pokrajine, brez pooblastila oziroma soglasja občine, posega v
njene pravice. |
|
|
|
118. člen |
|
|
|
Občinski svet ali župan lahko začneta pred
ustavnim sodiščem spor o pristojnosti, če Državni zbor ali vlada s
svojimi predpisi urejata razmerja, ki so po ustavi in zakonih v
pristojnosti občine. Enako lahko postopa, če pokrajina ali druga občina
posega v njeno pristojnost. |
|
|
|
119. člen |
|
|
|
Župan po pooblastilu občinskega sveta
lahko kot stranka v upravnem sporu spodbija konkretne upravne akte in
ukrepe, s katerimi državni organi izvršujejo oblastni nadzor. Upravni
spor lahko sproži tudi, če osebe javnega in zasebnega prava z dokončnimi
upravnimi akti uveljavljajo pravice na škodo javnih koristi občine. |
|
|
|
120. člen |
|
|
|
Župan lahko vstopi v upravni ali sodni
postopek kot stranka ali kot stranski intervenient, če bi lahko bile v
teh postopkih oziroma, če so z že izdanimi akti prizadete pravice in
koristi občine, določene z ustavo in zakoni. |
|
|
|
121. člen |
|
|
|
Odbori občinskega sveta so dolžni za
potrebe občinskega sveta oblikovati mnenje glede zakonov in drugih
predpisov, ki jih pripravlja Državni zbor in se v skladu z ustavo tičejo
koristi občine. |
|
|
|
V predpisu, ki se nanaša na občino
Ajdovščina oziroma posega v njene koristi oblikuje občinski svet na
podlagi mnenja odborov svoje mnenje, ki ga pošlje Državnemu zboru. |
|
|
|
Na tej podlagi oblikuje občinski svet
svoje mnenje, ki ga pošlje Državnemu zboru. |
|
|
|
XII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE |
|
|
|
122. člen |
|
|
|
Predpisi in drugi splošni akti, ki jih je
sprejela Skupščina Občine Ajdovščina, njen Izvršni svet ter upravni
organi ostanejo v veljavi. |
|
|
|
Ti predpisi se v delu, ki urejajo
pristojnosti ter pravice in obveznosti občine kot lokalne samoupravne
skupnosti smiselno uporabljajo za območje Občine Ajdovščina kot njeni
predpisi, v kolikor niso v neskladju z veljavno pravno ureditvijo. |
|
|
|
Občinski svet in drugi organi morajo
predpise iz prejšnjega odstavka uskladiti s tem statutom v roku dveh let
po njegovi uveljavitvi. |
|
|
|
123. člen |
|
|
|
V šestih mesecih po uveljavitvi tega
statuta sprejme občinski svet spremembe poslovnika občinskega sveta ter
akt o organizaciji in delovnem področju občinske uprave. V enem mesecu
po sprejemu akta o organizaciji in delovnem področju občinske uprave
izda župan akt o sistemizaciji delovnih mest v občinski upravi. |
|
|
|
Občinski predpisi, s katerimi je delovnim
telesom občinskega sveta dana pristojnost odločanja, morajo biti
usklajeni s tem statutom v šestih mesecih po njegovi uveljavitvi. |
|
|
|
Do uskladitve predpisov iz prejšnjega
odstavka, opravljajo delovna telesa občinskega sveta tudi naloge, ki so
določene s temi predpisi. |
|
|
|
124. člen |
|
|
|
Odbor za gospodarske zadeve in urejanje
prostora nadaljuje z delom v okviru dosedanjega delovnega področja do
konstituiranja odbora za urejanje prostora in varstvo okolja. |
|
|
|
Po konstituiranju odbora iz prejšnjega
odstavka, do izteka svojega mandata, nadaljuje odbor za gospodarske
zadeve in urejanje prostora z delom v dosedanji sestavi, kot odbor za
gospodarstvo in gospodarske javne službe. |
|
|
|
125. člen |
|
|
|
Do uveljavitve odloka, s katerim se
določita oblika in uporaba grba ter oblika pečata, uporablja občina
pečat okrogle oblike. V sredini je kot grb občine upodobljen znak občine
Ajdovščina, ob zgornjem robu je napis »Občina«, ob spodnjem pa napis
»Ajdovščina«. |
|
|
|
126. člen |
|
|
|
Do končne ureditve medsebojnih
premoženjsko pravnih razmerij med občinama Ajdovščina in Vipava, občina
Ajdovščina vstopa kot pravni naslednik z vsemi pravicami in obveznostmi
dosedanje občine v tista pravna razmerja, ki jih je možno opredeliti kot
razmerja dosedanje občine, ki se tičejo izključno njenih občanov. |
|
|
|
Če se odloča o pravicah, koristih oz.
obveznostih bivše občine iz razmerij, ki jih ni možno opredeliti kot
pravna razmerja dosedanje občine, ki se tičejo izključno njenih občanov,
nastopata občini Ajdovščina in Vipava solidarno. |
|
|
|
127. člen |
|
|
|
Spremembe in dopolnitve statuta občine
lahko predlaga najmanj četrtina članov občinskega sveta ali župan. Za
postopek sprejemanja sprememb se uporabljajo določbe tega statuta, ki se
nanašajo na sprejem odloka. |
|
|
|
Spremembe in dopolnitve statuta so
sprejete, če sta zanje glasovali dve tretjini vseh članov občinskega
sveta. |
|
|
|
128. člen |
|
|
|
Ta statut se objavi v Uradnem glasilu
občin. Veljati prične petnajsti dan po objavi. |
|
|
|
Z dnem, ko začne veljati ta statut,
preneha veljati Statut občine Ajdovščina, objavljen v Uradnem glasilu
št. 4/95. |
|
|
|
|
|
|
|
Številka: 013-1/99 |
ŽUPAN |
|
|
|
Datum: 16.7.1999 |
Kazimir BAVEC |
|