Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07-UPB, 76/08,79/09,51/10 IN 40/12-ZUJF), 29. člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 11/11-UPB,14/13-POPR. in 101/13) in 17. člena Statuta Občine Vitanje (UGSO št. 49/2017) je Občinski svet Občine Vitanje na 8.  redni seji dne 19.12.2019 sprejel

ODLOK

O PRORAČUNU

OBČINE VITANJE ZA LETO 2020

1.  Splošna določba

1. člen

(vsebina odloka)

S tem odlokom se za Občino Vitanje za leto 2020 določajo proračun, postopki izvrševanja proračuna ter obseg zadolževanja in poroštev občine in javnega sektorja na ravni občine (v nadaljnjem besedilu: proračun).

2.  Višina splošnega dela proračuna in struktura posebnega dela proračuna

2. člen

(sestava proračuna in višina splošnega dela proračuna)

V splošnem delu proračuna so prikazani prejemki in izdatki po ekonomski klasifikaciji do ravni kontov.

Splošni del proračuna se na ravni podskupin kontov določa v naslednjih zneskih:

Posebni del proračuna sestavljajo finančni načrti neposrednih uporabnikov (Občinski svet, Župan, Nadzorni odbor, Upravni organ), ki so razdeljeni na naslednje programske dele: področja proračunske porabe, glavne programe in podprograme, predpisane s programsko klasifikacijo izdatkov občinskih proračunov. Podprogram je razdeljen na proračunske postavke, te pa na podskupine kontov in konte, določene s predpisanim kontnim načrtom.

Posebni del proračuna do ravni proračunskih postavk - kontov in načrt razvojnih programov sta prilogi k temu odloku in se objavita na spletni strani Občine Vitanje.

Načrt razvojnih programov sestavljajo projekti.

3.  Postopki izvrševanja proračuna

3. člen

(izvrševanje proračuna)

Proračun se izvršuje skladno z določbami Zakona o javnih financah, Zakona o izvrševanju proračuna, Zakona o javnih naročilih, Zakona o uravnoteženju javnih financ, Uredbe o enotni metodologiji za izdelavo programov za javna naročila investicijskega značaja in drugimi podzakonskimi predpisi ter navodili, ki jih izda župan. Proračun se izvršuje na ravni proračunske postavke. Za izvrševanje proračuna je odgovoren župan. Odredbodajalec proračuna je župan oziroma od njega pooblaščena oseba. Veljavni načrt razvojnih programov tekočega leta mora biti za tekoče leto usklajen z veljavnim proračunom.

4. člen

(namenski prihodki in odhodki proračuna)

Namenski prihodki proračuna so poleg prihodkov, določenih v prvem stavku prvega odstavka 43. člena ZJF, tudi naslednji prihodki:

·        požarna taksa po 58. členu Zakona o varstvu pred požarom, ki se uporablja za namene, določene v tem zakonu,

·        turistična taksa, ki se uporablja v skladu z Zakonom o spodbujanju razvoja turizma in letnim proračunom občine,

·        prihodki od prodaje ali zamenjave občinskega stvarnega premoženja,

·        komunalni prispevek, ki se nameni za gradnjo komunalne opreme,

·        okoljska dajatev za onesnaževanje okolja zaradi odvajanja odpadnih voda, za vlaganja v novo infrastrukturo,

·        pristojbina za vzdrževanje gozdnih cest, se uporablja v skladu s 5.čl. Uredbe o pristojbini za vzdrževanje gozdnih cest,

·        donacije,

·        koncesijske dajatve od izkoriščanja gozdov in lovstva se uporabijo v skladu s odloki za to področje.

Če so namenski prihodki vplačani v proračun v nižjem obsegu, kot so načrtovani v sprejetem proračunu občine, občina prevzema in plačuje obveznosti samo v višini dejansko vplačanih oziroma razpoložljivih prejemkov. Če so namenski prihodki vplačani v proračun v večjem obsegu, kot so načrtovani v sprejetem proračunu občine, občina prevzema in plačuje obveznosti samo v višini načrtovanih pravic porabe v sprejetem proračunu občine.

Namenski prejemki, ki v tekočem letu ne bodo porabljeni, se bodo prenesli v naslednje leto, za namene za katere so opredeljeni.

Občina je imela na dan 31.12.2018 oblikovane sklade neporabljene okoljske dajatve v višini 178.795,62 € ter rezervni sklad v višini 38.601,00 €. Sklada neporabljene okoljske dajatve, v višini v kateri nista bila porabljena v letu 2019, se upoštevata kot sredstva na računu na dan 31.12.2019. Proračunska postavka je v letu 2020 še vedno planirana v posebnem delu proračuna, vendar zmanjšana zaradi investicij, ki so financirane iz okoljske dajatve. O uporabi oblikovanega rezervnega sklada preteklih let odloča občinski svet.

5. člen

(prerazporejanje pravic porabe)

Osnova za prerazporejanje pravic porabe je zadnji sprejeti proračun, spremembe proračuna ali rebalans proračuna.

O prerazporeditvah pravic porabe v posebnem delu proračuna (finančnem  načrtu neposrednega uporabnika) med glavnimi programi v okviru področja proračunske porabe odloča na predlog neposrednega uporabnika župan.

Župan s poročilom o izvrševanju proračuna v polletju s polletnim poročilom in konec leta z zaključnim računom poroča občinskemu svetu o veljavnem proračunu za leto 2020 in njegovi realizaciji.

6. člen

(največji dovoljeni obseg prevzetih obveznosti v breme proračunov prihodnjih let)

Neposredni uporabnik lahko v tekočem letu za projekte, ki so vključeni v veljavni načrt razvojnih programov, odda javno naročilo za celotno vrednost projekta, če so zanj načrtovane pravice porabe na proračunskih postavkah v sprejetem proračunu.

Skupni obseg prevzetih obveznosti neposrednega uporabnika, ki bodo zapadle v plačilo v prihodnjih letih za investicijske odhodke in investicijske transfere ne sme presegati 80% pravic porabe v sprejetem finančnem načrtu neposrednega uporabnika, od tega:

1.   v letu 2021 50 % navedenih pravic porabe in

2.   v ostalih prihodnjih letih 30 % navedenih pravic porabe.

Skupni obseg prevzetih obveznosti neposrednega uporabnika, ki bodo zapadle v plačilo v prihodnjih letih za blago in storitve in za tekoče transfere, ne sme presegati 40 % pravic porabe v sprejetem finančnem načrtu neposrednega uporabnika.

Omejitve iz prvega in drugega odstavka tega člena ne veljajo za prevzemanje obveznosti z najemnimi pogodbami, razen če na podlagi teh pogodb lastninska pravica preide oziroma lahko preide iz najemodajalca na najemnika, in prevzemanje obveznosti za dobavo elektrike, telefona, vode, komunalnih storitev in drugih storitev, potrebnih za operativno delovanje neposrednih uporabnikov ter prevzemanje obveznosti za pogodbe,  ki se financirajo iz namenskih sredstev EU, namenskih sredstev finančnih mehanizmov in sredstev drugih donatorjev ter pripadajočih postavk slovenske udeležbe.

Prevzete obveznosti iz drugega in tretjega odstavka tega člena se načrtujejo v finančnem načrtu neposrednega uporabnika in načrtu razvojnih programov.

7. člen

(spreminjanje načrta razvojnih programov)

Predstojnik neposrednega uporabnika (župan) lahko spreminja vrednost projektov v načrtu razvojnih programov. Projekte, katerih vrednost se spremeni za več kot 20%, mora predhodno potrditi občinski svet. Spremembe veljavnega načrta razvojnih programov so uvrstitev projektov v načrt razvojnih programov in druge spremembe projektov.

Projekti, za katere se zaradi prenosa plačil v tekoče leto, zaključek financiranja prestavi iz predhodnega v tekoče leto, se uvrstijo v načrt razvojnih programov po uveljavitvi proračuna.

Novi projekti se uvrstijo v načrt razvojnih programov na podlagi odločitve občinskega sveta.

8. člen

(proračunski skladi)

Proračunski skladi so:

1. proračunska rezerva, oblikovana po ZJF

Proračunska rezerva se v letu 2020 oblikuje v višini 25.904,97 eurov. Na podlagi za finance pristojnega organa občinske uprave o porabi sredstev proračunske rezerve za namene iz drugega odstavka 49. člena ZJF odloča župan  in o tem s pisnimi poročili obvešča občinski svet.

4.  Posebnosti upravljanja in prodaje stvarnega in finančnega premoženja države

9. člen

Če so izpolnjeni pogoji iz tretjega odstavka 77. člena ZJF, lahko župan dolžniku do višine 400 € odpiše oziroma delno odpiše plačilo dolga.

Obseg sredstev se v primerih, ko dolg do posameznega dolžnika neposrednega uporabnika ne presega stroškov dveh evrov, v poslovnih knjigah razknjiži.

5.  Obseg zadolževanja in poroštev občine in javnega sektorja

10. člen

(obseg zadolževanja občine)

Za kritje presežkov odhodkov nad prihodki v bilanci prihodkov in odhodkov, presežkov izdatkov nad prejemki v računu finančnih terjatev in naložb ter odplačila dolgov v računu financiranja se občina za proračun leta 2020 lahko zadolži v skladu z Zakonom o javnih financah in Zakonom o financiranju občin do višine 2% skupne primerne porabe občin v obliki odobritve dodatnega zadolževanja v državnem proračunu, za namen črpanja povratnih sredstev po 23.čl. ZFO ter do višine 170.691,07 eurov interne zadolžitve. Interna zadolžitev pomeni zadolžitev znotraj proračuna, saj so kot stanje sredstev na računu na dan 31.12.2019 upoštevana tudi neporabljena namenska sredstva iz preteklih let (zadnji odstavek 4. člena Odloka), ki so planirana na proračunski postavki 15028-poraba okoljske dajatve sklad-voda in predvidoma v letu 2020 ne bo realizirana.

Če se zaradi neenakomernega pritekanja prihodkov izvrševanje proračuna ne more uravnovesiti, lahko župan odloči o najetju likvidnostnega posojila, vendar le do višine 5% sprejetega proračuna. Ta omejitev ne velja za zadolžitev občine za sredstva sofinanciranja investicij iz proračuna Evropske unije – zanje se občina lahko likvidnostno zadolži največ do višine odobrenih sredstev.

11. člen

(poroštva občine)

Občina sme izdajati poroštva za obveznosti iz naslova zadolževanja javnega podjetja ali javnih zavodov, katerih ustanoviteljica je, v obsegu in pod pogoji, ki jih določi odlok, in če imajo te osebe zagotovljena sredstva za servisiranje dolga iz neproračunskih virov. Izdana poroštva občine se vštevajo v največji obseg možnega zadolževanja občine.

Občina poroštev iz prejšnjega odstavka v letu 2020 ne izda.

12. člen

(obseg zadolževanja javnih zavodov in javnih podjetij ter obseg zadolževanja in izdanih poroštev pravnih oseb, v katerih ima občina odločujoč vpliv na upravljanje)

Javno podjetje in javni zavodi, katerih ustanoviteljica je občina, se smejo zadolževati in izdajati poroštva le s soglasjem ustanovitelja, pod pogoji, ki jih določi občinski svet, in če imajo te osebe zagotovljena sredstva za servisiranje dolga iz neproračunskih virov. Izdana soglasja se ne vštevajo v največji obseg možnega zadolževanja občine.

Občina soglasji iz prejšnjega odstavka v letu 2020 ne izda.

6.  Prehodne in končne določbe

13. člen

(začasno financiranje v letu 2021)

V obdobju začasnega financiranja Občine Vitanje v letu 2021, če bo začasno financiranje potrebno, se uporablja ta odlok in sklep o določitvi začasnega financiranja.

14. člen

(uveljavitev odloka)

Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin.

Številka: 900-003/2019-004

Datum: 19.12. 2019