Občinski svet Občine Tolmin je na
podlagi 116. in 117. člena Zakona o urejanju prostora (ZUreP-3)
(ZUreP-3) (Uradni list RS, št. 199/21), Pravilnika o
vsebini, obliki in načinu priprave občinskega prostorskega načrta ter pogojih za
določitev območij sanacij razpršene gradnje in območij za razvoj in širitev
naselij (Uradni list RS, št. 99/07, 61/17 – ZUreP-2 in 199/21 –
ZUreP-3) in 21. člena Statuta Občine Tolmin
(Uradni list RS, št. 13/09, 17/11 in 106/15) na 30. seji dne 30. junija
2022 sprejel |
|
O D L O K |
o spremembah in dopolnitvah Odloka o
Občinskem prostorskem načrtu Občine Tolmin (SD OPN 1) |
|
I. UVODNE DOLOČBE |
|
1. člen |
|
(predmet sprememb in
dopolnitev občinskega prostorskega načrta) |
|
(1) S tem Odlokom o spremembah in dopolnitvah
Odloka o občinskem prostorskem načrtu Občine Tolmin (v nadaljnjem
besedilu SD OPN 1) se spreminja in dopolnjuje Odlok o občinskem
prostorskem načrtu Občine Tolmin (Uradni list RS, št. 78/12; v
nadaljnjem besedilu Odlok). |
(2) S tem odlokom se spreminja besedilni in
grafični del. |
|
2. člen |
|
(vsebina in sestavine
odloka) |
|
(1) SD OPN 1 so sestavljene iz besedilnega in
grafičnega dela. |
(2) Besedilni del SD OPN 1 vsebuje: |
– spremembe določil Odloka, |
– v celoti novo Prilogo 1: Dopustne stavbe in
objekti, |
– v celoti novo Prilogo 2: PIP za OPPN ter
posebni PIP za posamezne EUP. |
(3) Grafični del SD OPN 1 vsebuje: |
– zamenjavo grafičnega dela izvedbenega dela
OPN v celoti. |
|
3. člen |
|
(spremembe terminov v
Odloku) |
|
(1) V celotnem besedilu Odloka se termin
»parcela nemenja gradnji« nadomesti s terminom »gradbena parcela« v vseh
sklonih. |
(2) V celotnem besedilu Odloka se termina
»dozidava« in »nadzidava« nadomestita s terminom »prizidava« v vseh
sklonih. |
|
4. člen |
|
(spremembe uvodnih določb) |
|
V 2. členu Odloka se: |
– v prvem odstavku besedilo »besedila«
zamenja z besedilom »besedilnega«, |
– v drugem odstavku besedilo »Besedilo«
zamenja z besedilom »Besedilni del«, |
– v tretjem odstavku v tabeli 2 spremembi
besedilo v stolpcu Merilo karte »Pregledna karta občine z razdelitvijo
na liste« iz »1:50.000« v »1:75.000«. |
|
5. člen |
|
(1) V 3. členu Odloka se dosedanji prvi
odstavek v celoti spremeni tako, da se glasi: |
»Posamezni izrazi, uporabljeni v tem odloku,
imajo naslednji pomen: |
1. Bruto tlorisna površina (BTP) stavbe je
skupna površina vseh etaž, izračunanih po sistemu SIST ISO 9836. Pri
izračunu BTP se ne upoštevajo površine, ki so obdane z elementi, kot so
parapeti, venci, ograje in niso pokrite. |
2. Prizidava objekta je izvedba gradbenih in
drugih del, kadar se k obstoječemu objektu dozida ali nadzida nov del
objekta do največ 50 % BTP obstoječega objekta. Šteje se, da je
prizidave objekta gradnja novega objekta takrat, ko je prizidava večja
od 50 % BTP obstoječega objekta oziroma prizidava z drugo namembnostjo,
kakor jo ima osnovni objekt. Prizidek je potrebno priključiti na
komunalno infrastrukturo preko obstoječih priključkov objekta, h
kateremu se doziduje oziroma nadziduje. |
3. Enota urejanja prostora je območje z
enotnimi značilnostmi prostora, na katerem se določijo namenska raba in
dopustna izraba prostora, omejitve, povezane z varstvom okolja,
ohranjanjem narave in varstvom kulturne dediščine, in za posamezne vrste
posegov v prostor enotni prostorski izvedbeni pogoji oziroma usmeritve
ter pogoji in omejitve za izdelavo občinskega podrobnega prostorskega
načrta, če je ta predviden. |
4. Etaža za potrebe OPN je del stavbe med
dvema pohodnima površinama ali pohodno površino in streho. |
5. Etažnost objekta za potrebe OPN je
določena s številom etaž nad terenom, pri čemer se kot etaža štejejo
pritličje (P), ostala nadstropja (1, 2, 3) in mansarda. |
6. Faktor zazidanosti parcele objekta (FZ) je
razmerje med zazidano površino vseh zahtevnih in manj zahtevnih objektov
ter tistih nezahtevnih in enostavnih objektov, ki imajo enega ali več
prostorov in v katere človek lahko vstopi, in celotno površino gradbene
parcele. |
7. Faktor zelenih površin (FZP) je razmerje
med površino gradbene parcele, ki mora imeti zemljino in vegetacijski
sloj, in celotno površino gradbene parcele. |
8. Gospodarska javna infrastruktura so
objekti ali omrežja, ki so namenjeni opravljanju gospodarskih javnih
služb skladno z zakonom, ter objekti ali omrežja za druge namene v
javnem interesu, ki so kot taki določeni z zakonom ali odlokom lokalne
skupnosti, kakor tudi drugi objekti in omrežja v splošni rabi.
Gospodarska javna infrastruktura je državnega in lokalnega pomena. |
9. Gradbena parcela je zemljišče, sestavljeno
iz ene ali več zemljiških parcel, ki je trajno namenjeno redni rabi te
stavbe. |
10. Gradnja je izvedba gradbenih in drugih
del in obsega gradnjo novega objekta, rekonstrukcijo objekta in
odstranitev objekta. |
11. Gradnja novega objekta je izvedba del, s
katerimi se zgradi nov objekt oziroma se objekt dozida ali nadzida in
zaradi katerih se bistveno spremeni njegov zunanji izgled. |
12. Grajeno javno dobro so zemljišča in na
njih zgrajeni objekti, ki so skladno s predpisi namenjeni splošni rabi
in so dostopni vsem pod enakimi pogoji. |
13. Klet (K) je del stavbe, katere prostori
se nahajajo od pritličja navzdol in mora biti vsaj ena stranica vkopana
v teren. Kadar se gradi le klet, morajo biti vsaj tri stranice vkopane v
teren in z ravno streho v izvedbi zelene ali povozne površine. |
14. Kolenčni zid je višina zidu, merjeno od
nosilne konstrukcije (npr. plošča) do pregiba strehe (stika konstrukcije
poševne strehe in vertikalne zunanje stene). |
15. Komunalna oprema so: |
– objekti in omrežja infrastrukture za
izvajanje obveznih lokalnih gospodarskih javnih služb varstva okolja po
predpisih, ki urejajo varstvo okolja; |
– objekti in omrežja infrastrukture za
izvajanje izbirnih lokalnih gospodarskih javnih služb po predpisih, ki
urejajo energetiko, na območjih, kjer je priključitev obvezna; |
– objekti grajenega javnega dobra, in sicer
občinske ceste, javna parkirišča in druge javne površine. |
16. Mansarda (M) je prostor pod poševno
streho, z višino kolenčnega zidu min. 0,3 m in max. 1,2 m. |
17. Mestotvorno oblikovanje je oblikovanje
objektov in drugih ureditev tako, da se tvorno in usklajeno nadaljuje
ali vzpostavlja mestno oblikovanje določenega območja (npr. obuličnega
prostora) oziroma oblikovanje, ki poudarja, nadaljuje oziroma na novo
vzpostavlja mestnost območja. |
18. Nadomestna gradnja je gradnja novega
objekta na mestu poprej odstranjenaga objekta. Novograjen objekt je po
velikosti in namembnosti enak odstranjenemu objektu. |
19. Naselje je s prostorskim aktom določeno
območje strnjeno grajenih stavb različnih namembnosti s pripadajočimi
površinami, potrebnimi za njihovo uporabo in območje površin,
predvidenih za širitev. |
20. Objekt je s tlemi povezana stavba ali
gradbeni inženirski objekt, narejen iz gradbenih proizvodov in naravnih
materialov, skupaj z vgrajenimi inštalacijami in tehnološkimi napravami. |
21. Odstranitev objekta je izvedba del, s
katerimi se objekt odstrani, poruši ali razgradi in se vzpostavi
prejšnje stanje. |
22. Podstrešje (Po) je prostor pod poševno
streho in nad stropno konstrukcijo najvišje etaže. Ni funkcionalno
povezano z notranjim ali zunanjim prostorom stavbe in ni namenjeno
bivanju oziroma dejavnosti. Kolenčni zid pri podstrešju je maksimalno
0,3 m. |
23. Poseg v prostor je poseg v ali na
zemljišče z namenom gradnje objekta po predpisih o graditvi objektov in
drug poseg v fizične strukture na zemeljskem površju ter pod njim. |
24. Praviloma – izraz pomeni, da je potrebno
upoštevati določila odloka; če to zaradi utemeljenih razlogov in
omejitev ni možno, je potrebno odstop od določil tega odloka obrazložiti
in utemeljiti v postopku za pridobitev upravnega dovoljenja za poseg v
prostor. |
25. Priobalno zemljišče je zemljišče, ki
neposredno meji na vodno zemljišče, določeno v skladu s predpisi s
področja voda. |
26. Pritličje (P) je del stavbe neposredno
nad zemeljsko površino ali največ 1,4 m nad njo, merjeno od najnižje
kote terena ob objektu. |
27. Sodobno oblikovana streha je lahko
enokapna, ravna ali v kombinaciji (razgibana). Izvedba ozelenjenih streh
je dopustna na vseh objektih, v kolikor ni v nasprotju z usmeritvami
Zavoda za varstvo kulturne dediščine. |
28. Sonaravno urejanje pomeni uporabo
lokalnih naravnih materialov (kamen, les, zemlja, slama) ter z
upoštevanjem naravnih lastnosti območja. |
29. Stanovanjska stavba je objekt, v katerem
je več kot 50 % bruto tlorisnih površin namenjenih bivanju. |
30. Stanovanjska stavba za posebni namen je
stavba, namenjena začasnemu reševanju stanovanjskih potreb socialno
ogroženih oseb, starejših, študentov ali otrok, kot so dijaški in
študentski domovi, delavski domovi, domovi za starejše, domovi za
terapevtske skupine, zavetišče za brezdomce, vzgojni domovi, domovi za
skupnosti ter druge stavbe, namenjene za izvajanje socialnih programov,
ki vključujejo bivanje. |
31. Strnjena gradnja je gradnja objektov, ki
se med seboj stikajo z vsaj eno stranico ali njenim delom. |
32. Svetla višina prostora je merjena od
gotovega poda do gotovega stropa. |
33. Trg je odprt prostor, delno ali v celoti
obdan s stavbami, primeren za sestajanje, zbiranje ljudi. |
34. Varovalni pas gospodarske javne
infrastrukture obsega prostor, določen v skladu s predpisi, v katerem so
gradbeni posegi dopustni le s soglasjem pristojnega organa oziroma
upravljavca. |
35. Večstanovanjska stavba je stanovanjska
stavba s tremi ali več stanovanji (vila blok, stanovanjski blok,
stolpič, stolpnica in podobni stanovanjski objekti). |
36. Veduta je poudarjen pogled iz določenega
mesta opazovanja (praviloma javne površine) z jasno določeno smerjo in
prostorsko zaokroženim ciljem opazovanja, ki je lahko objekt ali
območje. |
37. Višina objekta, ki je določena s tem
odlokom, se meri od najnižje kote terena ob objektu do kote najvišje
točke strehe (sleme) ali na vencu stavbe z ravno streho. |
38. Zbirni center je pokrit ali nepokrit
prostor, urejen in opremljen za ločeno zbiranje in začasno hranjenje
vseh vrst ločenih frakcij, kjer povzročitelji komunalnih odpadkov iz
širše okolice prepuščajo te frakcije in kosovne odpadke izvajalcu javne
službe. Zbirni center je lahko hkrati urejen tudi kot zbiralnica
nevarnih frakcij. |
39. Zelene površine naselja so površine,
namenjene preživljanju prostega časa, predvsem rekreaciji in športu na
prostem, parki ter druge javne zelene površine, ki so namenjene
izboljšanju kvalitete bivanja v naselju.« |
(2) V 4. členu se v tabeli navedeni v četrtem
odstavku črta oziroma doda besedilo: |
|
II. STRATEŠKI DEL |
|
II.2 Izhodišča in cilji
prostorskega razvoja občine |
|
II.2.1 Stanje in
značilnosti dosedanjega prostorskega razvoja občine |
|
6. člen |
|
(1) V 8. členu Odloka se v 11. točki drugi
stavek črta in nadomestni z besedilom »Na območju Občine Tolmin potekajo
naslednji obstoječi visokonapetostni objekti: DV 110 kV Tolmin–Cerkno,
DV 110 kV Doblar–Tolmin, DV110 kV Tolmin–Kobarid, 2x110 kV RTVP
Tolmin–Jambor 12 in DV 2x110 Separacija–Kamno. Na območju se nahaja tudi
RTP 110/20 kV Tolmin.«. |
(2) V 29. točki se celotno besedilo črta in
nadomesti z besedilom »Elektronsko komunikacijsko omrežje na območju
Občine Tolmin predstavljata fiksno in mobilno omrežje. S fiksnim
širokopasovnim omrežjem so opremljena naselja Tolmin, Poljubinj,
Zatolmin, Žabče, Most na Soči in Modrej.«. |
|
7. člen |
|
V 9. členu Odloka se v enajstem odstavku za
prvim stavkom doda nov stavek, ki se glasi: »Del občine (18,4 %) leži
znotraj zavarovanega območja Triglavskega narodnega parka.«. |
|
II.3 Zasnova prostorskega
razvoja občine |
|
8. člen |
|
V 17. členu Odloka se v drugem odstavku za
besedilom »kanalizacijskih« doda besedilo »in vodovodnih«. |
|
9. člen |
|
V 19. členu Odloka se v drugem odstavku v
tabeli 5 za vrstico »Šentviška Gora« doda nova vrstica, ki se glasi: |
Slap ob Idrijci |
družbene,
trgovske, gostinske, kulturne, športno-rekreacijske,
stanovanjske |
|
|
II.4 Zasnova gospodarske
javne infrastrukture |
|
10. člen |
|
(1) V 25. členu Odloka se besedilo », ki bo
povezal Beričevo z Italijo.« črta in nadomestni z besedilom
»Okroglo–Avče.« |
(2) V 25. členu Odloka se šesti odstavek črta
v celoti. Dosedanji sedmi odstavek postane novi šesti odstavek. |
|
II.7 Usmeritve za
prostorski razvoj občine |
|
II.7.1 Usmeritve za
razvoj naselij in prenovo |
|
11. člen |
|
V 39. členu Odloka se v petem odstavku v
drugem stavku pred besedilom v oklepaju »Ravne« doda besedilo
»Tolminske« in za besedilom »Ravne« doda besedilo »in Kneške Ravne«. |
|
12. člen |
|
V 40. členu Odloka se doda nov enajsti
odstavek, ki se glasi: »Kjer so po namenski rabi opredeljena kmetijska
zemljišča, v naravi pa je gozd ter so izdane odločbe o krčitvah gozda,
je treba v najkasneje petnajstih letih od uveljavitve tega odloka
vzpostaviti kmetijsko dejansko rabo. Na navedenih območjih se odstrani
lesno biomaso, panje ter po potrebi izvede nanos rodovitne zemljine
oziroma zatravitev.« |
|
13. člen |
|
(1) V 41. členu se v prvem odstavku 2. stavek
črta. V 3. stavku se za besedo »V« doda besedilo »varovalnih gozdovih
in«. |
(2) V drugem odstavku se besedilo »vplivajo
na spremembo« nadomesti z besedilom »poslabšujejo«. |
|
14. člen |
|
Besedilo 48. člena Odloka se črta in se
nadomestni z besedilom: |
»(1) Za obrambo je na območju občine
perspektivno območje Šentviška Gora – območje izključne ter omejene in
nadzorovane rabe za potrebe obrambe. |
(2) Območja izključne rabe za potrebe obrambe
so območja, ki so namenjena izključno za obrambne potrebe. Območja
izključne rabe prostora za potrebe obrambe so razvidna v strateškem in
izvedbenem delu odloka kot (f) območja za potrebe obrambe. |
(3) Območja omejene in nadzorovane rabe
obsegajo območja, na katerih so potrebne omejitve iz varnostnih in
tehničnih razlogov.«. |
|
15. člen |
|
V 50. členu Odloka se doda nov deseti
odstavek, ki se glasi: »Pri določitvi območij voda, oziroma območij
celinskih voda je treba dosledno upoštevati dejansko stanje. Tam kjer to
ni možno ali smiselno upoštevati, se ostale vodne površine, kjer je voda
trajno ali začasno prisotna, opredelijo po pretežni namenski rabi
prostora in ne kot vodna zemljišča, pri čemer se pri načrtovanju v
prostoru upošteva dejansko stanje na terenu in vodotoke ter stoječe
celinske vode obravnava kot vodna zemljišča s pripadajočimi priobalnimi
zemljišči in omejitvami, ki izhajajo iz zakonodaje s področja voda.«. |
|
16. člen |
|
Besedilo celotnega poglavja III. IZVEDBENI
DEL se črta in nadomestni z novim besedilom, ki se glasi: |
|
»III. IZVEDBENI DEL |
|
54. člen |
|
(vsebina izvedbenega dela) |
|
(1) Izvedbeni del določa: |
– območja namenske rabe prostora, |
– enote urejanja prostora, |
– prostorske izvedbene pogoje, |
– gospodarsko javno infrastrukturo, |
– območja, za katera se pripravi občinski
podrobni prostorski načrt (v nadaljnjem besedilu: OPPN), in usmeritve za
izdelavo OPPN. |
(2) Izvedbeni del je potrebno upoštevati pri
izdaji gradbenih dovoljenj za gradnjo objektov, pri prostorskem
umeščanju in gradnji enostavnih objektov, pri spremembi namembnosti
objektov ter rabe prostora in pri drugih posegih, ki jih določajo
predpisi. |
(3) Poleg določb tega izvedbenega dela je
potrebno pri graditvi objektov, pri spremembi namembnosti objektov ter
rabe prostora in pri drugih posegih, ki jih določajo predpisi,
upoštevati tudi druge predpise in druge akte, ki določajo javno-pravne
režime v prostoru in na podlagi katerih je v postopku izdaje gradbenega
dovoljenja treba pridobiti pogoje, mnenja in soglasja. Dolžnost
upoštevanja teh pravnih režimov velja tudi v primeru, kadar to ni
navedeno v tem odloku. |
(4) Pri presoji ustreznosti posameznih
načrtovanih posegov in ureditev se uporabljajo strokovne podlage. |
|
55. člen |
|
(stopnja natančnosti mej) |
|
(1) Meje enot urejanja prostora in namenske
rabe prostora so določene na podlagi katastrskih, topografskih in
digitalnih ortofoto načrtov različnih meril in prikazane na zemljiškem
katastru v merilu 1:5000. Kjer meje enot urejanja prostora ne potekajo
po parcelni meji, je za določitev meje uporabljen topografski podatek. |
(2) Položajna natančnost mej enot urejanja
prostora in namenske rabe prostora je enaka položajni natančnosti
zemljiškega katastra, v kolikor meja urejanja sovpada s parcelno mejo.
Kolikor meje ne sovpadajo s parcelno mejo, je položajna natančnost meje
odvisna od razlik med položajno natančnostjo topografskih in digitalnih
ortofoto načrtov in digitalnih katastrskih načrtov na območju
obravnavane meje. |
(3) Drugi grafični prikazi iz tega odloka so
pripravljeni na podlagi podatkov o prikazu stanja v prostoru, katerih
položajna natančnost je različna in katerih meje se lahko v določenih
primerih razlikujejo od dejanskega stanja v naravi. |
(4) V primerih, ko zaradi neusklajene ali
neprimerne položajne natančnosti različnih podatkov, meje, prikazane v
tem aktu, odstopajo od dejanskega stanja v naravi, je praviloma potrebno
v postopku določitve gradbene parcele izvesti postopek ureditve meje ali
drug predpisan geodetski postopek, s katerim se nedvoumno izkaže
usklajenost načrtovane gradnje s tem prostorskim aktom in stanjem v
prostoru. |
(5) V primerih, ko meje enot urejanja
prostora ali meje namenske rabe prostora ne sovpadajo z mejami
zemljiškega katastra in zaradi položajne nenatančnosti ali neskladnosti
topografskih in katastrskih geodetskih podlag prihaja do razlik med
načrtovanim in dejanskim stanjem, ki onemogočajo izvedbo gradnje v
skladu s tem aktom, je potrebna interpretacija natančnosti mej.
Interpretacijo natančnosti mej poda pripravljavec prostorskega akta na
podlagi mnenja odgovornega prostorskega načrtovalca in v kolikor je
potrebno odgovornega geodeta. |
|
56. člen |
|
(členitev prostora) |
|
(1) Za potrebe določitve prostorskih
izvedbenih pogojev tega odloka je izvedena členitev prostora na
krajinske enote. Krajinske enote zajemajo: |
– funkcionalne enote stavbnih zemljišč v
naseljih in |
– odprti prostor izven naselij vključno s
stavbnimi zemljišči in stavbišči objektov razpršene poselitve. |
(2) Krajinske enote so Baška Grapa, Dolina
Idrijce, Tolminski in Kanalski Lom, Šentviška planota, Volčanski Ruti –
Kolovrat, Dolina Soče, Triglavski narodni park, Trebuša. |
(3) Krajinske enote so nadalje členjene na
enote urejanja prostora. Prikazane so na kartah »3 – Prikaz območij enot
urejanja prostora, osnovne oziroma podrobnejše namenske rabe prostora in
prostorskih izvedbenih pogojev«. |
|
57. člen |
|
(funkcionalne enote) |
|
(1) Funkcionalne enote stavbnih zemljišč v
naseljih so: |
Tabela 6: Funkcionalne enote stavbnih
zemljišč v naseljih |
Oznaka naselja |
Ime naselja |
BM |
BAČA PRI MODREJU |
BP |
BAČA PRI PODBRDU |
BV |
BUKOVSKI VRH |
ČD |
ČADRG |
ČG |
ČIGINJ |
DB |
DABER |
DL |
DOLGI LAZ |
DO |
DOLJE |
DR |
DROBOČNIK |
DT |
DOLENJA TREBUŠA |
GA |
GABRJE |
GB |
GRAHOVO OB BAČI |
GL |
GORENJI LOG |
GR |
GRANT |
GT |
GORENJA TREBUŠA |
GU |
GRUDNICA |
GV |
GORSKI VRH |
IB |
IDRIJA PRI BAČI |
KA |
KAL |
KC |
KOZMERICE |
KK |
KUK |
KL |
KANALSKI LOM |
KM |
KAMNO |
KN |
KNEŽA |
KO |
KORITNICA |
KR |
KNEŠKE RAVNE |
KZ |
KOZARŠČE |
KŽ |
KLAVŽE |
LG |
LOGARŠČE |
LI |
LISEC |
LJ |
LJUBINJ |
LO |
LOJE |
MC |
MODREJCE |
MD |
MODREJ |
MN |
MOST NA SOČI |
OB |
OBLOKE |
PA |
PRAPETNO BRDO |
PB |
PETROVO BRDO |
PD |
PODBRDO |
PE |
PEČINE |
PJ |
POLJE |
PL |
POLJUBINJ |
PM |
PODMELEC |
PO |
PONIKVE |
PR |
PRAPETNO |
PS |
POSTAJA |
PZ |
POREZEN |
RČ |
ROČE |
RU |
RUT |
SC |
SELCE |
SE |
SELIŠČE |
SL |
SLAP OB IDRIJCI |
SP |
SELA NAD
PODMELCEM |
ST |
STOPNIK |
SV |
SELA PRI VOLČAH |
SŽ |
STRŽIŠČE |
ŠG |
ŠENTVIŠKA GORA |
TE |
TEMLJINE |
TL |
TOLMINSKI LOM |
TN |
TRTNIK |
TO |
TOLMIN |
TR |
TOLMINSKE RAVNE |
VL |
VOLARJE |
VO |
VOLČE |
ZA |
ZAKRAJ |
ZČ |
ZADLAZ – ČADRG |
ZN |
ZNOJILE |
ZT |
ZATOLMIN |
ZŽ |
ZADLAZ – ŽABČE |
ŽB |
ŽABČE |
|
|
58. člen |
|
(enote urejanja prostora) |
|
(1) Celotno območje občine je razdeljeno na
enote urejanja prostora (v nadaljnjem besedilu: EUP). |
(2) Enote urejanja prostora v naseljih so
označene z enolično oznako, ki je sestavljena iz: |
– dvočrkovne oznake naselja, |
– zaporedne številke EUP znotraj naselja. |
Primer: DO 01 |
(3) Vsako območje namenske rabe prostora ima
v grafiki izpisano tudi kratico podrobnejše namenske rabe. |
Primer: površine podeželskega naselja – SK |
(4) EUP razpršene poselitve so označene z
enolično oznako, ki je sestavljena iz: |
– dvočrkovne oznake naselja, |
– zaporedne številke EUP razpršene poselitve
v celotni občini, |
– za EUP razpršene poselitve veljajo
prostorsko izvedbeni pogoji določeni za namensko rabo SK, razen pri
enotah TO 632, ZT 633, SE 634 in ČD 636, ki se urejajo s posebnimi PIP
(Priloga 2). |
Primer: ŠG 233 |
(5) Enote urejanja odprtega prostora so
določene po krajinskih enotah, in sicer: |
Soča: OPR 01, TNP: OPR 02, Ruti: OPR 03,
Grapa: OPR 04, Planota: OPR 05, Idrijca: OPR 06, Trebuša: OPR 07, Lom:
OPR 08. |
|
59. člen |
|
(prostorski izvedbeni
pogoji, ki veljajo za EUP) |
|
(1) Za vsako EUP ta odlok določa prostorske
izvedbene pogoje. Prostorski izvedbeni pogoji so razdeljeni na: |
– splošne prostorske izvedbene pogoje,
določene v III.2. poglavju tega odloka, |
– podrobne prostorske izvedbene pogoje,
določene v III.3. poglavju tega odloka in |
– morebitne posebne prostorske izvedbene
pogoje za posamezne enote urejanja prostora, določene v III.4. poglavju
tega odloka. |
(2) Splošni prostorski izvedbeni pogoji se
uporabljajo v vseh EUP, razen če je s podrobnimi ali posebnimi
prostorskimi izvedbenimi pogoji določeno drugače. |
(3) Podrobni prostorski izvedbeni pogoji
dopolnjujejo ali spreminjajo splošne prostorske izvedbene pogoje po
posameznih vrstah namenske rabe. V primeru, če so podrobni prostorski
izvedbeni pogoji drugačni od splošnih, veljajo podrobni pogoji. |
(4) Za posamezno EUP so lahko poleg splošnih
in podrobnih prostorskih izvedbenih pogojev tega odloka določeni tudi
posebni prostorski izvedbeni pogoji, ki dopolnjujejo ali spreminjajo
splošne oziroma podrobne prostorske izvedbene pogoje. V primeru če so
posebni prostorski izvedbeni pogoji drugačni od splošnih ali podrobnih,
veljajo posebni pogoji. |
(5) Za EUP, za katere je predvidena izdelava
OPPN, veljajo do uveljavitve le-teh določila iz III.5. poglavja tega
odloka. |
|
60. člen |
|
(prikaz stanja prostora) |
|
(1) Prikaz stanja prostora je obvezna priloga
OPN in je pripravljen na podlagi podatkov iz prostorskega
informacijskega sistema, ki ga vodi Ministrstvo za okolje in prostor.
Odraža stanje v prostoru, kakršno je bilo v trenutku pridobitve
podatkov. |
(2) Prikaz stanja prostora vsebuje predvsem
varstvena, zavarovana, degradirana, ogrožena ter druga območja, na
katerih je na podlagi predpisov vzpostavljen poseben pravni režim v
prostoru in prikaz dejanskega stanja v prostoru glede stavbnih,
kmetijskih, vodnih, gozdnih in drugih zemljišč. Kot dejansko stanje
stavbnih zemljišč se prikazuje stavbna zemljišča, določena s prostorskim
aktom občine. |
|
III.1 Namenska raba
prostora |
|
61. člen |
|
(vrste namenske rabe
prostora) |
|
(1) Vsaka EUP ima s tem odlokom predpisano
vrsto namenske rabe. |
(2) Namenska raba prostora je prikazana na
kartah »Prikaz območij enot urejanja prostora, osnovne oziroma
podrobnejše namenske rabe prostora in prostorskih izvedbenih pogojev«. |
(3) Površine cestišč obstoječih
kategoriziranih javnih cest prikazanih na kartah »Prikaz območij enot
urejanja prostora in prikaz javne gospodarske infrastrukture« imajo
status stavbnega zemljišča z namensko rabo PC – površine cest. |
(4) Vrste namenskih rab določa naslednja
preglednica: |
Tabela 7: Vrste namenskih rab |
OSNOVNA
NAMENSKA RABA |
PODROBNEJŠA
NAMENSKA RABA |
ČLENITEV
PODROBNEJŠE NAMENSKE RABE |
I. OBMOČJA
STAVBNIH ZEMLJIŠČ |
|
|
|
S – OBMOČJA
STANOVANJ |
|
|
SS –
stanovanjske površine |
SSe – območja
stanovanjske prostostoječe gradnje pretežno enodružinskih hiš |
|
SSs – območja
stanovanjske strnjene gradnje pretežno enodružinskih hiš |
|
SSv – območja
večstanovanjske gradnje |
|
SB –
stanovanjske površine za posebne namene |
|
|
SK – površine
podeželskega naselja |
SK – površine
podeželskega naselja |
|
Skj – območja
historičnega oziroma funkcijskega jedra podeželskega naselja |
|
C – OBMOČJA
CENTRALNIH DEJAVNOSTI |
|
|
CU – osrednja
območja centralnih dejavnosti |
|
|
CD – druga
območja centralnih dejavnosti |
CDi – območja,
namenjena dejavnostim izobraževanja, vzgoje in športa |
I. OBMOČJA
STAVBNIH ZEMLJIŠČ |
|
|
|
|
CDz – območja,
namenjena dejavnostim zdravstva in socialnega varstva |
|
CDk – območja,
namenjena dejavnostim kulture ter verskim objektom s
pripadajočimi ureditvami |
|
CDo – območja,
namenjena trgovskim, oskrbnim, poslovnim, storitvenim,
gostinskim dejavnostim, manjši obrti, javni upravi, gasilskemu
domu |
|
I – OBMOČJA
PROIZVODNIH DEJAVNOSTI |
|
|
IP – površine za
industrijo |
|
|
IG – gospodarske
cone |
|
|
IK – površine z
objekti za kmetijsko proizvodnjo |
|
|
B – POSEBNA
OBMOČJA |
|
|
BT – površine za
turizem |
BTp – površine
za turizem na podeželju |
|
BTm – površine
za turizem v mestnem okolju |
|
BD – površine
drugih območij |
|
|
Z – OBMOČJA
ZELENIH POVRŠIN |
|
|
ZS – površine za
oddih, rekreacijo in šport |
ZSi – območja
športnih igrišč |
|
ZSv – območja
obvodnih zelenih površin |
|
ZSk – območja,
namenjena turističnim kampom |
|
ZP – parki |
|
|
ZV – vrtičkarske
površine |
|
|
ZD – druge
urejene zelene površine |
|
|
ZK – pokopališča |
|
|
P – OBMOČJA
IN OMREŽJA PROMETNE INFRASTRUKTURE |
|
|
PC – površine
cest |
|
|
PŽ – površine
železnic |
|
|
PH – helioporti |
|
|
PO – ostale
prometne površine |
|
|
T – OBMOČJA
KOMUNIKACIJSKE INFRASTRUKTURE |
|
|
E – OBMOČJA
ENERGETSKE INFRASTRUKTURE |
|
|
O – OBMOČJA
OKOLJSKE INFRASTRUKTURE |
|
|
A – POVRŠINE
RAZPRŠENE POSELITVE |
A – POVRŠINE
RAZPRŠENE POSELITVE |
|
A (SK) –
površine podeželskega naselja |
|
A (SK-P) –
površine pastirskih objektov visokogorskih planin in pašnikov |
I. OBMOČJA
STAVBNIH ZEMLJIŠČ |
|
|
|
|
A (SS) –
stanovanjske površine |
|
A (CD) –
površine centralnih dejavnosti |
|
A (SB) –
površine za posebne namene |
|
A (SP) –
površine počitniških hiš |
II. OBMOČJA
KMETIJSKIH ZEMLJIŠČ |
|
|
|
K1 –
NAJBOLJŠA KMETIJSKA ZEMLJIŠČA |
|
|
K2 – DRUGA
KMETIJSKA ZEMLJIŠČA |
|
III. OBMOČJA
GOZDNIH ZEMLJIŠČ |
|
|
|
G – GOZDNA
ZEMLJIŠČA |
|
IV. OBMOČJA
VODA |
|
|
|
V –
POVRŠINSKE VODE |
|
|
VC –
POVRŠINSKE CELINSKE VODE |
|
|
VI – VODNA
INFRASTRUKTURA |
|
V. OBMOČJA
DRUGIH ZEMLJIŠČ |
|
|
|
L – OBMOČJA
MINERALNIH SUROVIN |
|
|
LN – površine
nadzemnega pridobivalnega prostora |
|
|
f – OBMOČJA
ZA POTREBE OBRAMBE ZUNAJ NASELIJ |
|
|
OO – OSTALA
OBMOČJA |
|
|
|
III.2 Splošni prostorski
izvedbeni pogoji |
|
III.2.1 Splošni
prostorski izvedbeni pogoji glede namembnosti in vrste posegov v prostor |
|
62. člen |
|
(vrste dopustnih gradenj) |
|
(1) Gradnje so dovoljene le na območjih
stavbnih zemljišč, razen za gradnje izven stavbnih zemljišč, ki jih
dopušča zakon. |
(2) Če ta odlok ali drug predpis ne določa
drugače, so na celotnem območju občine dopustne naslednje vrste gradenj: |
– gradnja novega objekta, |
– prizidava, |
– rekonstrukcija objekta, |
– odstranitev objekta. |
(2) Prizidava in rekonstrukcija objekta so
dopustni samo na zakonito zgrajenih objektih. |
|
63. člen |
|
(dopustna gradnja objektov
in naprav ter drugi dopustni posegi v prostor na vseh namenskih rabah
prostora) |
|
Če ta odlok ali drug predpis ne določa
drugače, je na celotnem območju občine dopustna gradnja naslednjih
objektov oziroma naslednji posegi v prostor: |
– gradnja objektov v skladu s prilogo 1 tega
odloka; |
– na celotnem območju OPN, razen na območjih
predvidenih OPPN ter na območjih, kjer je s PIP drugače določeno, so
dopustne naslednje gradnje in druga dela: |
– vzdrževanje, rekonstrukcije, gradnje in
odstranitve objektov gospodarske javne infrastrukture, |
– vzdrževanje, rekonstrukcije, gradnje in
odstranitve objektov in naprav prometnega omrežja, |
– ureditev poti za pešce oziroma večnamenskih
poti ter postavitev spremljajoče opreme, |
– ureditev kolesarskih stez in postavitev
spremljajoče opreme, |
– vodnogospodarske ureditve za zavarovanje
pred škodljivim vplivom voda, |
– raziskave mineralnih surovin in
geotermičnih virov, |
– dela v javno korist. |
|
64. člen |
|
(splošni prostorski
izvedbeni pogoji glede možnosti spremembe namembnosti objektov) |
|
(1) Spremembe namembnosti objektov so
dopustne le za tiste dejavnosti, ki so skladne z namensko rabo prostora. |
(2) Na zakonito zgrajenih objektih in
njihovih parcelah, ki po namembnosti niso skladni z namensko rabo enote
urejanja prostora in je zato sprememba njihove namembnosti nujna, so
dopustna samo vzdrževalna dela, rekonstrukcija in odstranitev objektov. |
(3) Sprememba namembnosti obstoječih objektov
na območjih razpršene gradnje je dovoljena le, če se z njo zmanjšajo
obremenitve okolja. Spremembe namembnosti iz nestanovanjske v
stanovanjsko niso dovoljene. |
|
65. člen |
|
(dopustne dejavnosti na
namenskih rabah) |
|
(1) Za vsako namensko rabo prostora so
določne osnovne, spremljajoče in izključujoče dejavnosti. Dejavnosti so
opredeljene na podlagi predpisov o standardni klasifikaciji dejavnosti. |
(2) Spremljajoče dejavnosti ne smejo biti
moteče za osnovne namembnosti območij. |
(3) Spremljajoče dejavnosti lahko dosegajo do
50 % BTP posameznega objekta, ampak ne več od maksimalne dovoljene
površine v posameznem objektu, če je ta določena. Za območja površin
podeželskega naselja (SK in SKj) ter površine razpršene poselitve (A)
lahko spremljajoče dejavnosti presežejo 50 % BTP stavbe. |
(4) Izključujoče dejavnosti so tiste
dejavnosti, ki se jih na določeno območje namenske rabe ne sme umeščati. |
(5) Vrste osnovnih, spremljajočih in
izključujočih dejavnosti so določene v poglavju o podrobnih prostorskih
izvedbenih pogojih po posameznih namenskih rabah. |
|
66. člen |
|
(dopustne vrste objektov po
namenski rabi prostora) |
|
(1) Dopustne vrste objektov so opredeljene v
skladu s predpisi o klasifikaciji objektov, pri čemer: |
– so vrste objektov označene s šifro iz
Uredbe o razvrščanju objektov, |
– je razvrstitev objekta po zahtevnosti
gradnje v prilogi 1 določena s pripadajočim znakom, |
– so na posamezni rabi dopustni le objekti,
ki so s pripadajočim znakom označeni pod posamezno namensko rabo; |
– če je za navedeno vrsto objektov določen
poseben pogoj (npr. namen ali velikost objekta ali tip objekta), je
la-ta označen s številko oziroma zvezdico v oklepaju, pomen številke
oziroma zvezdice pa je naveden pod tabelo. |
(2) Dopustne vrste zahtevnih, manj zahtevnih,
nezahtevnih in enostavnih objektov po posamezni namenski rabi so
določeni v Prilogi 1. |
(3) Dopustni objekti po posameznih namenskih
rabah O, P, E, T, L, N, f in OO so določeni v poglavju III.3 »Podrobni
prostorsko izvedbeni pogoji«, po posameznih namenskih rabah. |
|
III.2.2 Splošni
prostorski izvedbeni pogoji glede lege objektov |
|
67. člen |
|
(odmiki objektov od
sosednjih zemljišč in objektov) |
|
(1) Razmiki med stavbami morajo biti najmanj
tolikšni, da so zagotovljeni svetlobno-tehnični, požarnovarnostni,
sanitarni in drugi pogoji in da je možno vzdrževanje in raba objektov v
okviru gradbene parcele. |
(2) Najbolj izpostavljen del novega objekta
(nad in pod terenom) mora biti od meje sosednjih parcel oddaljen najmanj
2 m, pri nezahtevnih in enostavnih objektih, pa najmanj 1 m, če ni z
regulacijskimi črtami določeno drugače. Navedeni odmiki ne veljajo za
linijske objekte GJI in za posege v javno korist. |
(3) Če so odmiki objektov od meja sosednjih
parcel manjši od zgoraj določenih, je potrebno v projektu za pridobitev
gradbenega dovoljenja podati utemeljitev posega ter predložiti soglasje
lastnikov sosednjih parcel. Nezahtevne in enostavne objekte je mogoče
graditi do parcelne meje sosednjega zemljišča na podlagi pridobljenega
soglasja lastnikov sosednjih zemljišč. |
(4) Do parcelne meje je mogoče graditi, ko
gre za strnjeno gradnjo, zlasti na območjih strnjenega mestnega jedra in
na območjih podeželskih naselij ter na meji odprtega javnega prostora,
če ni prizadeta javna korist. Na območjih strnjene gradnje je dovoljena
novogradnja na mestu in v gabaritih prejšnjega objekta (nadomestna
gradnja). V primeru, ko lastnika sosednjih zemljišč o gradnji na
parcelni meji ne soglašata, je lahko objekt postavljen največ do meje
zemljiške parcele na kateri se gradi, vendar tako, da se z gradnjo ne
posega na sosednje zemljišče. |
(5) Medposestne ograje se praviloma postavijo
na mejo zemljiških parcel obeh lastnikov, s čimer morata lastnika mejnih
parcel soglašati. V primeru, ko lastnika sosednjih zemljišč o postavitvi
ograje na parcelno mejo ne soglašata, je lahko ograja postavljena največ
do parcelne meje, na kateri se lahko gradi, vendar tako, da se z ograjo
ne posega na sosednje zemljišče. |
(6) Za gradnjo v varovalnih pasovih GJI je
potrebno pridobiti mnenje upravljavcev. |
|
III.2.3 Splošni
prostorski izvedbeni pogoji glede velikosti objektov ali prostorskih
ureditev |
|
68. člen |
|
(določanje velikosti
objektov) |
|
(1) Merila za določanje velikosti objektov so
opredeljena z: |
– največjim dovoljenim faktorjem zazidanosti
gradbene parcele (FZ), |
– najmanjšim dovoljenim faktorjem zelenih
površin (FZP) na gradbeni parceli, |
– največjo višino objektov (V). |
(2) Kadar za gradnjo objektov višina s tem
odlokom ni natančno določena, velja: |
– višina novega objekta ne sme presegati
višine najvišjega objekta enake namembnosti na območju iste EUP v
oddaljenosti do 100 m od načrtovanega objekta; |
– višina objektov v uličnem nizu enote
urejanja prostora se lahko poveča do višine kapi sosednje višje stavbe,
da višina slemena nižjega objekta doseže višino slemena sosednje višje
stavbe; naklon strehe se praviloma uskladi z naklonom strehe sosednjega
objekta. |
(3) Kadar je obstoječa zazidanost (FZ)
gradbene parcele večja od dovoljene zazidanosti, določene s tem odlokom,
so na obstoječih objektih dopustne le rekonstrukcije in nadomestne
gradnje brez povečanja površine objektov, vzdrževanje objektov in
odstranitev objektov ter spremembe namembnosti objektov, ki ne zahtevajo
novih parkirnih mest. V teh primerih določila glede FZP ne veljajo. |
(4) Dopustna je tudi gradnja garažnih
objektov pod nivojem terena. |
– Izvedba kleti je dopustna pri vseh objektih
in kot samostojni objekt, razen kadar gradnja kleti ni skladna z
določili tega odloka ali mnenji nosilcev urejanja prostora. |
– Izvedba podstrešja je dopustna pri vseh
objektih, razen v primeru izvedbe ravne strehe. |
|
III.2.4 Splošni
prostorski izvedbeni pogoji glede oblikovanja |
|
69. člen |
|
(splošni prostorski
izvedbeni pogoji glede oblikovanja objektov) |
|
(1) Vsi objekti in prostorske ureditve morajo
spoštovati kvaliteto naravnega in grajenega kulturnega prostora ter
morajo biti oblikovani po načelih dobre arhitekturne prakse. |
(2) V krajinskih enotah s še izraženim
prepoznavnim kvalitetnim oblikovanjem je potrebno naklon strehe,
material in barvo kritine ter smeri slemen prilagoditi kakovostni podobi
v prostorski enoti. V ostalih primerih je dovoljeno sodobno oblikovanje
streh (enokapnice, ravne strehe). Sodobne oblike streh omogočajo
podrobni PIP v določenih namenskih rabah prostora oziroma naseljih.
Barve kritin naj bodo prilagojene posameznemu stavbnemu tipu in ne smejo
biti odsevajoče. Osvetlitev podstrešnih prostorov je dovoljena s
terasami, frčadami in drugimi oblikami odpiranja strešin, ki ne smejo
biti višje od slemena osnovne strehe in naj bodo na posamezni strehi
poenoteno oblikovane. Frčade so dovoljene na dvokapnih strehah z
naklonom nad 30°, le tradicionalnih oblik, razporejene osno na odprtine,
krite z dvokapno strešico in zidcem ob straneh. Smer slemena stavb naj
bo praviloma vzporedno s plastnicami nagnjenega terena, razen kadar je
prevladujoč vzorec smeri slemen (več kot 50 % objektov v enoti urejanja
prostora) prečno na plastnice. Nameščanje modulov solarnih in
fotovoltaičnih sistemov na strehe je dovoljeno pod pogojem, da ne
presegajo slemena streh in so v največji možni meri postavljeni tako, da
so poravnani s strešino. Pri ravnih strehah morajo biti od venca
odmaknjeni najmanj za višino elementov, ki se nameščajo. |
(3) Pri oblikovanju fasad je glede
oblikovanja arhitekturnih elementov na fasadi, kot so členitev, barve in
materiali fasad, okna, slopi oziroma stebri, nadstreški, balkoni, ograje
ipd., potrebno smiselno upoštevati kakovostne oziroma prevladujoče
okoliške objekte v prostorski enoti. Na fasadah se dovoli uporaba
svetlih barv v spektru sivih barv in v spektru različnih zemeljskih
barv. Prepovedana je uporaba barv, ki so v prostoru izrazito moteče in
neavtohtone (npr. citronsko rumena, vijolična, živo oziroma travniško
zelena, živo, temno oziroma turkizno modra). Barva fasade mora biti
usklajena z barvo strehe, cokla in stavbnega pohištva. Poslikave fasad
niso dopustne, izjeme so sakralni objekti, gasilski domovi, objekti za
kulturne dejavnosti in drugi objekti simbolnih pomenov ter napisi na
fasadah, ki oglašujejo dejavnost v objektu. Barva fasade in zaključnega
sloja fasade mora biti v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja
določena. |
(4) Prepovedani so neznačilni arhitekturni
elementi ter detajli na fasadah (kot so večkotni izzidki, stolpiči,
fasadni pomoli in tipični arhitekturni elementi drugih arhitekturnih
okolij) in na strehah objektov (strehe z nezdružljivimi nakloni, slemeni
in kritinami). |
(5) Elektro omarice, omarice plinskih,
telekomunikacijskih in drugih tehničnih napeljav je potrebno namestiti
tako, da so javno dostopne in da praviloma niso na uličnih fasadah
objektov. Zunanje dele klimatskih naprav se praviloma namešča na manj
izpostavljene dele fasad objektov. |
(6) Pri prizidavi obstoječih objektov je
treba zagotoviti, da je dozidani oziroma nadzidani objekt oblikovno
usklajen z objektom, h kateremu se gradi. |
|
70. člen |
|
(velikost, urejanje in
oblikovanje zelenih površin ter okolice objektov) |
|
(1) Na gradbeni parceli znotraj urbanih
naselij je treba zagotoviti ustrezno količino zelenih površin (FZP). |
(2) Zasaditev površin je potrebno izvajati z
uporabo predvsem avtohtonih drevesnih in grmovnih vrst listavcev. Izbor
rastlin mora upoštevati rastiščne razmere in varnostno zdravstvene
zahteve. |
(3) Izbor rastlin za zasaditve na površinah v
urbanih okoljih mora upoštevati rastiščne razmere in varnostno
zdravstvene zahteve, zato je priporočena uporaba avtohtonih vrst. |
(4) Kadar je zaradi novogradnje objekta treba
odstraniti obstoječa drevesa, je potrebno odstranjena drevesa
nadomestiti na območju gradbene parcele novega objekta. |
(5) Obrežne drevnine ni dovoljeno
odstranjevati. Če je odstranitev zaradi tehničnih ali varnostnih zahtev
nujna, jo je potrebno nadomestiti oziroma sanirati. |
(6) Na vseh območjih se ohranja čim več
obstoječe vegetacije, pri novih zasaditvah pa se uporabljajo predvsem
avtohtone drevesne in grmovne vrste listavcev. Uporaba eksotičnih vrst
je dopustna le v izjemnih primerih, in sicer na parkovnih površinah in v
okviru zelenic ob javnih objektih posebnega pomena. |
(7) Nove zasaditve ne smejo ovirati prometne
varnosti oziroma preglednosti. |
(8) Obstoječe drevorede je potrebno ohranjati
in obnavljati. Če to zaradi tehničnih ali varnostnih zahtev ni možno,
jih je potrebno nadomestiti. |
(9) Višinske razlike na zemljišču je treba
premostiti s travnatimi brežinami, lahko se premostijo z
opornimi/podpornimi zidovi do višine 2 metrov. Gradnja
opornega/podpornega zidu, višjega od 2 metrov je dopustna, kadar obstaja
nevarnost plazenja terena ali ni mogoče drugače premostiti višinske
razlike, kar se dokaže z izdelavo geomehanskega poročila.
Oporni/podporni zid mora biti intenzivno ozelenjen ali grajen iz kamna
ali vsaj s kamnito oblogo. Gradnja opornih/podpornih zidov, s katerimi
se poslabšuje odtočni režim visokih voda na poplavnem območju, ni
dovoljena. Če je zaradi terenskih razmer višina opornega zidu večja od
2 metra, se priporoča oporni zid izvesti v kaskadah. |
|
71. člen |
|
(splošni prostorski
izvedbeni pogoji za gradnjo in urejanje parkirnih mest in garaž) |
|
(1) Pri novogradnjah in spremembi namembnosti
je potrebno na gradbeni parceli zagotoviti zadostne parkirne površine,
garažna mesta ali garaže v kletnih etažah, tako za stanovalce kakor tudi
zaposlene in obiskovalce. |
(2) Kadar na gradbeni parceli ni tehničnih in
prostorskih možnosti za zagotovitev zadostnega števila zahtevanih
parkirnih mest, mora investitor manjkajoča parkirna mesta zagotoviti na
drugih ustreznih površinah, ki so od stavbe oddaljene največ 200 m in na
katerih je lastnikom, obiskovalcem ali zaposlenim zagotovljena njihova
trajna uporaba. Na namenski rabi SK se površina takšnih parkirnih mest
šteje v velikost gradbene parcele, vendar le za potrebe gradnje
stanovanjskih stavb in ob izkazanem lastništvu investitorja. |
(3) Obstoječih parkirnih mest ob
večstanovanjskih objektih ni dovoljeno zmanjševati. Pri novogradnjah
večstanovanjskih objektov z več kot 8 stanovanjskimi enotami je
praviloma potrebno zagotoviti minimalno 50 % parkirnih mest v podzemni
garaži, razen če gradnja podzemne garaže zaradi tehničnih ovir ni mogoča
oziroma bi le-ta povzročila nesorazmerno visoke stroške, o čemer odloči
občina s soglasjem k projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja. |
(4) Parkirne površine na nivoju terena z več
kot 10 parkirnimi mesti je potrebno ozeleniti z najmanj enim drevesom na
4 parkirna mesta. Drevesa morajo biti po parkirišču enakomerno
razporejena po celotni površini parkirišča. |
(5) Parkirna mesta in garaže v stanovanjskih
območjih niso dopustna za 2 ali več tovornih vozil in delovnih strojev,
ki presegajo 3,5 t, za avtobuse ter priklopnike teh motornih vozil.
Parkirišča za tovorna vozila in avtobuse je dovoljeno graditi v
krajinskih enotah z namensko rabo: I, P, O in L. |
(6) Parkirne površine, namenjene avtodomom je
možno načrtovati v krajinskih enotah z namensko rabo A, B, I, P in ZSk. |
(7) Če podzemne garaže niso zgrajene pod
objekti, morajo imeti dovolj debelo humusno plast, ki omogoča ozelenitev
in zasaditev vsaj niz vegetacije, ali pa morajo na terenu imeti streho
garaže urejeno kot funkcionalno površino (odprto športno igrišče,
otroško igrišče, nadzemno parkirišče, zelenica, trg ipd.). |
(8) Pri urejanju parkirnih površin in
garažnih stavb je potrebno v skladu s predpisi zagotoviti parkirna
mesta, rezervirana za invalidne osebe. |
|
72. člen |
|
(dimenzioniranje števila
parkirnih mest) |
|
(1) Glede na vrsto objekta je potrebno pri
izračunu parkirnih mest upoštevati naslednje minimalno število parkirnih
mest (v nadaljnjem besedilu PM): |
Tabela 8: Število parkirnih mest glede na
vrsto objekta |
Vrsta objekta |
Število
parkirnih mest
(PM) |
Stanovanja in
bivanje |
|
11100
Enostanovanjske stavbe
11210
Dvostanovanjske stavbe |
2 PM/stanovanje |
11220 Tri- in
večstanovanjske stavbe |
|
za stanovanje do
35 m2 koristne
stanovanjske površine |
1 PM |
za stanovanje od
36 m2 do
60 m2 koristne
stanovanjske površine |
1,5 PM |
za stanovanje od
61 m2 do
100 m2 koristne
stanovanjske površine |
2 PM |
za stanovanje
nad 100 m2 koristne
stanovanjske površine |
3 PM |
1130
Stanovanjske stavbe za posebne družbene skupine (dijaški,
mladinski domovi ipd.) |
1 PM/10 postelj |
11301
Stanovanjske stavbe z oskrbovanimi stanovanji (oskrbovana
stanovanja) |
1 PM/stanovanje
+ 20 % za obiskovalce |
11302
Stanovanjske stavbe za druge posebne družbene skupine (domovi za
ostarele, varna hiša) |
1 PM/5 postelj +
50 % za obiskovalce |
Poslovno
trgovske dejavnosti |
|
12201 Stavbe
javne uprave |
1 PM/30 m2 BTP |
Poslovno
trgovske dejavnosti |
|
12202 Stavbe
bank, pošt, zavarovalnic (pisarniški in upravni prostori ter
druge storitve) |
1 PM/30 m2 BTP |
12203 Druge
poslovne stavbe (mešani poslovni programi) |
1 PM/30 m2 BTP |
12301 Trgovske
stavbe (trgovski lokal pod 100 m2) |
1 PM/30 m2 BTP
ne manj kot 2
PM |
12301 Trgovske
stavbe (trgovina med 100 in 500 m2) |
1 PM/50 m2 BTP
ne manj kot 4
PM |
12301 Trgovske
stavbe (trgovina z neprehrambenimi izdelki) |
1 PM/80 m2 BTP
ne manj kot 2
PM |
12301 Trgovske
stavbe (nakupovalni center do 2500 m2) |
1 PM/35 m2 BTP |
12301 Trgovske
stavbe (nakupovalni center nad 2500 m2) |
1 PM/30 m2 BTP |
12301 Trgovske
stavbe (odprte in pokrite tržnice) |
1 PM/40 m2 BTP |
12301 Trgovske
stavbe (večnamenski trgovsko zabaviščni, poslovni centri) |
1 PM/25 m2 BTP |
12303 Oskrbne
postaje |
1 PM/30 m2 prodajnih
površin
ne manj kot 3
PM |
12304 Stavbe za
druge storitvene dejavnosti (obrtno servisne dejavnosti –
frizer, urar, čistilnica, fizioterapija, lekarne …) |
1 PM/30 m2 BTP
ne manj kot 2
PM |
12304 Stavbe za
storitvene dejavnosti (avtopralnice) |
3 PM/pralno
mesto |
Športne
dejavnosti |
|
24110 Športna
igrišča – stadion |
1 PM/200 m2 BTP
od tega 20 % PM
za avtobuse |
24110 Športna
igrišča – igrišča za tenis |
4 PM/igrišče |
24110 Športna
igrišča (javna kopališča) |
1 PM/150 m2 površine
javnega kopališča |
12650 Stavbe za
šport (s prostori za gledalce) |
1 PM/30 m2 BTP
od tega 20 % PM
za avtobuse |
12650 Stavbe za
šport (večnamenske dvorane, pretežno namenjene razvedrilu)
(wellness, fizioterapija, fitnes ipd.) |
1 PM/15 m2 BTP |
Posebne
dejavnosti |
|
12111 Hotelske
in podobne stavbe za kratkotrajno nastanitev (hotel, prenočišča,
penzioni) |
1 PM/1,5 sobo |
12112 Gostilne,
restavracije in točilnice |
1 PM/4 sedeže +
1 PM/tekoči meter
točilnega pulta
– ne manj kot 5 PM |
12120 Druge
gostinske stavbe za kratkotrajno nastanitev (mladinska
prenočišča) |
1 PM/10 postelj |
Družbene
dejavnosti |
|
12610 Stavbe za
kulturo in razvedrilo(gledališča, koncertne hiše, večnamenske
dvorane, kino, galerija) |
1 PM/5 sedežev |
12620 Muzeji,
arhivi in knjižnice |
1 PM/80 m2 BTP |
12721 Stavbe za
opravljanje verskih obredov |
1 PM/10 sedežev |
12640 Stavbe za
zdravstveno oskrbo (zdravstveni dom, ambulante, veterinarske
ambulante) |
1 PM/25 m2 BTP
ne manj kot 2
PM |
12630 Stavbe za
izobraževanje in znanstvenoraziskovalno delo (osnovne šole) |
1 PM/učilnico +
0,5 PM/učilnico za kratkotrajno parkiranje staršev |
12630 Stavbe za
izobraževanje in znanstvenoraziskovalno delo (srednje šole) |
1,5 PM/učilnico |
12630 Stavbe za
izobraževanje in znanstvenoraziskovalno delo (posebne šole za
ovirane v razvoju) |
1,25 PM/učilnico
+ 0,5 PM/učilnico za kratkotrajno parkiranje staršev |
12630 Stavbe za
izobraževanje in znanstvenoraziskovalno delo (visoke šole) |
1 PM/25 m2 BTP |
12630 Stavbe za
izobraževanje in znanstvenoraziskovalno delo (otroški vrtci) |
1,25 PM/oddelek
+ 0,5 PM/učilnico za kratkotrajno parkiranje staršev |
Proizvodne
dejavnosti |
|
12714 Druge
nestanovanjske kmetijske stavbe
12713 Stavbe za
skladiščenje pridelka |
1 PM/80 m2 BTP |
12510
Industrijske stavbe (do 200 m2) |
1 PM/30 m2 BTP
ne manj kot 2
PM |
12510
Industrijske stavbe (več kot 200 m2) |
1 PM/50 m2 BTP |
12520
Rezervoarji, silosi in skladiščne stavbe (skladišča s
strankami) |
1 PM/150 m2 BTP |
12520
Rezervoarji, silosi in skladiščne stavbe (skladišča brez
strank) |
ne manj kot 3
PM |
12520
Rezervoarji, silosi in skladiščne stavbe
(razstavni in
prodajni prostori) |
1 PM/80 m2 BTP |
12510
Industrijske stavbe (delavnice za servis motornih vozil) |
6
PM/popravljalno mesto |
Drugo |
|
24204
Pokopališča
12722
Pokopališke stavbe |
1 PM/600 m2
ne manj kot 10
PM |
24122 Drugi
gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo in prosti čas
(park) |
1 PM/600 m2 |
24122 Drugi
gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo in prosti čas
(živalski vrt) |
1 PM/600 m2
od tega 20 % PM
za avtobuse |
12740 Druge
stavbe, ki niso uvrščene drugje (prevzgojni domovi, zapori,
vojašnice, stavbe za nastanitev policistov, sil za zaščito,
reševanje in pomoč, gasilski domovi, javne sanitarije) |
1 PM/100 m2 |
12410 Postajna
poslopja, terminali, stavbe za izvajanje komunikacij ter z njimi
povezane stavbe (stavbe in terminali na letališčih, železniških
in avtobusnih postajah in v pristaniščih ter z njimi povezane
stavbe) |
1 PM/50 m2*
*število PM
upošteva tudi
značaj objekta
in dostop
do javnega
prometa |
|
(2) Poleg navedenega števila PM je za
objekte, za katere je potrebnih več kot deset PM, potrebno zagotoviti še
najmanj 20 % dodatnih PM za kolesa in druga enosledna vozila, po
možnosti zaščitena pred vremenskimi vplivi. |
(3) Pri določanju PM za objekte z javno
funkcijo je potrebno zagotoviti vsaj 5 % PM za invalide. Če je parkirnih
mest manj kot 20, je potrebno zagotoviti vsaj eno PM za invalide. |
(4) V primeru skupnega parkirišča za objekte
z različnimi dejavnosti se upošteva največje potrebe po istočasnem
parkiranju. |
|
73. člen |
|
(splošni prostorski
izvedbeni pogoji glede gradnje, postavitve in oblikovanja nezahtevnih in
enostavnih objektov) |
|
(1) Za določanje vrste in pogojev za gradnjo
nezahtevnih in enostavnih objektov je potrebno upoštevati določila
pravnih predpisov s področja določanja vrst objektov glede na
zahtevnost. |
(2) Objekti za lastne potrebe (nezahtevni in
enostavni objekti) morajo biti oblikovno usklajeni s stavbo, h kateri
pripadajo. |
(3) Višinske razlike na zemljišču se lahko
premostijo s škarpami in opornimi/podpornimi zidovi. Oporni zidovi do
višine 2 m morajo praviloma biti ozelenjeni. |
(4) Postajališča (pomožni infrastrukturni
objekti) so po celotni občini enotno oblikovana. |
(5) Za pomožne kmetijsko-gozdarske objekte
(nezahtevni in enostavni objekti) veljajo naslednji prostorsko izvedbeni
pogoji: |
– Vsi pomožni kmetijsko-gozdarski objekti v
odprtem prostoru izven območij naselij upoštevajo krajinsko-arhitekturne
značilnosti obstoječih kvalitetnih istovrstnih objektov. Določilo ne
velja za objekte, ki so v celoti vkopani v tla, pri čemer morajo biti
vsaj tri stene in streha v celoti pokrite z zemljo in ozelenjene. |
– Za pomožne kmetijsko-gozdarske objekte v
odprtem prostoru se uporabljajo tradicionalni materiali – praviloma les
in kamen. Fasade zidanih objektov morajo biti bele barve. |
– Seniki so leseni ali delno zidani/kamniti. |
– Kozolci so praviloma s kamnitimi, zidanimi
ali lesenimi stebri in lesenimi letvami. Kritina je lesena, siva ali
korčni po barvi in strukturi podobna. |
– Ograje za pašo živine v odprtem prostoru so
praviloma lesene oziroma/in žičnate. Prepovedana je uporaba betonskih in
plastičnih stebričkov. |
– Investitor mora enostavni objekt postaviti
skladno z določili OPN. Predhodno lahko pridobi mnenje Občine o
skladnosti oblikovanja. |
(6) Vsa urbana oprema (nadkrita čakalnica,
javna kolesarnica, javna telefonska govorilnica, večnamenski kiosk …) v
mestu Tolmin, naselju Most na Soči in Podbrdo mora znotraj posameznega
naselja biti enotno oblikovana. |
(7) Turistično in drugo obvestilno
signalizacijo se prednostno namešča na javnih površinah. |
(8) Vrste ostalih nezahtevnih in enostavnih
objektov, ki jih je dopustno graditi v posameznih območjih in površinah
namenske rabe, ter posebni prostorski izvedbeni pogoji zanje, so
določeni v Prilogi 1 tega odloka. |
(9) Nezahtevne objekte je možno tudi delno
ali v celoti vkopati v teren. |
|
74. člen |
|
(objekti in naprave za
oglaševanje) |
|
(1) Postavitev in vzdrževanje objektov in
naprav za plakatiranje ter nameščanje in odstranjevanje plakatov,
oglasov, transparentov, letakov, napisov in podobnih objav se ureja v
skladu z občinskimi predpisi. |
(2) Objektov za oglaševanje, ki presegajo
površino 4 m2,
ni dopustno postavljati. |
(3) Objektov za oglaševanje ni dopustno
postavljati: |
– na vseh vrstah nestavbne osnovne namenske
rabe, |
– v območjih površin razpršene poselitve (A), |
– na zunanji strani konstrukcij in ograj
podvozov, nadvozov in mostov. |
(4) Objektov za oglaševanje, razen plakatnih
stebrov in panojev, ni dopustno postavljati: |
– v območjih stanovanj (SS, SB, SK), |
– v osrednjih območjih centralnih dejavnosti
(CU), |
– v drugih območjih centralnih dejavnosti
(CD), |
– v območju prometnih površin (PC, PŽ), |
– v območjih zelenih površin (ZS, ZP, ZV, ZD,
ZK), |
– na zemljiščih in objektih, ki so varovana s
predpisi s področja varstva kulturne dediščine in ohranjanja narave, pa
le s soglasjem organov, pristojnih za varstvo kulturne dediščine in
ohranjanje narave. |
(5) Plakatne stebre iz tretjega odstavka tega
člena se prednostno namešča na javnih površinah. |
(6) Objekti za oglaševanje so, ne glede na
določbe četrtega odstavka tega člena, dopustni takrat, kadar se
namestijo: |
– na gradbenih ograjah objektov, za katere je
že izdano gradbeno dovoljenje; |
– na površinah, ki niso varovane s posebnimi
predpisi, če gre za začasno postavitev, namenjeno oglaševanju v času
prireditev in volilne kampanje. |
(7) Oglaševanje za lastne potrebe
(označevanje dejavnosti, usmeritvene table) je dopustno v vseh enotah
urejanja prostora ob kategoriziranih cestah, na stavbah in na parcelah
objektov, v katerih se opravlja dejavnost. |
(8) Ne glede na zgornja določila je dopustno
obveščanje o tradicionalnih prireditvah na tradicionalni način. |
|
III.2.5 Splošni
prostorski izvedbeni pogoji in merila za parcelacijo |
|
75. člen |
|
(velikost in oblika
gradbene parcele) |
|
(1) Pri določitvi parcel osnovnih objektov je
potrebno upoštevati: |
– namembnost in velikost objekta na parceli s
potrebnimi površinami za njegovo uporabo in vzdrževanje (vrsta objekta
in načrtovana dejavnost, dostop do javne ceste, parkirna mesta, utrjene
površine in funkcionalno zelenje); |
– prostorske izvedbene pogoje glede lege,
velikosti objektov, prostorskih ureditev in glede oblikovanja objektov; |
– prostorske izvedbene pogoje glede
priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno
javno dobro; |
– položaj, namembnost in velikost novih
gradbenih parcel v odnosu do obstoječih parcel; |
– namembnost in velikost javnih površin,
prometnih površin in komunalnih koridorjev ter njihovo vzdrževanje; |
– zdravstveno-tehnične zahteve (odmik od
sosednjega objekta, vpliv bližnje okolice, osončenje, prevetritev,
intervencijske poti). |
(2) Gradbena parcela mora biti praviloma v
celoti vključena v območje stavbnih zemljišč. V primeru, ko gradbena
parcela leži v dveh enotah urejanja prostora, veljajo za gradnjo objekta
določila tiste enote urejanja, v kateri leži večji del gradbena parcele. |
(3) V primeru, da velikost gradbene parcele
ni posebej določena v posebnih določbah, velja: |
– najmanjša velikost gradbene parcele za
prostostoječo stanovanjsko gradnjo SSe praviloma znaša na območju
krajinske enote Dolina Soče 300 m2,
na območju preostalih krajinskih enot odprtega prostora pa 400 m2.
V primerih, ko je funkcionalna gradbena parcela na območjih SSe večja od
1000 m2,
se faktorji izrabe računajo za površino 1000 m2, |
– najmanjša velikost gradbene parcele za
strnjeno stanovanjsko gradnjo SSs znaša 300 m2 za
en objekt v nizu, razen v primeru, da gre za obstoječ objekt v primeru
rekonstrukcije in prizidave; |
– največja velikost gradbene parcele na
območju razpršene poselitve A je določena z mejo namenske rabe prostora; |
– najmanjša velikost gradbene parcele na
območju površin za podeželsko naselje SK znaša 300 m2,
razen v primeru, da gre za obstoječ objekt v primeru rekonstrukcije in
prizidave; |
– v kolikor gre za rob naselja ali razpršene
poselitev je velikost gradbene parcele lahko tudi manjša; |
– objektom daljšega obstoja kot razpršeno
gradnjo se ob legalizaciji v projektni dokumentaciji določi gradbena
parcela v velikosti faktorja 2,5 fundusa pod stavbo osnovnega manj
zahtevnega objekta, kot je določena v katastru stavb. |
(4) Delitev zemljiških parcel, ki
predstavljajo parcele obstoječih objektov (zazidana stavbna zemljišča),
je dovoljena le v primeru, če nova zemljiška parcela obstoječega objekta
ustreza pogojem za velikost in oblikovanje gradbene parcele v skladu z
določili tega odloka. |
(5) Delitev zemljiških parcel stavbnih
zemljišč je dopustna, kadar se lahko s parcelacijo oblikuje več
zemljiških parcel, ki ustrezajo pogojem za velikost in oblikovanje novih
gradbenih parcel v skladu z določili tega odloka. Pri določanju gradbene
parcele ni dopustno oddeliti nezazidanih stavbnih zemljišč, ki po
merilih tega odloka ne ustrezajo kriterijem samostojne gradbene parcele. |
(6) Ne glede na zgoraj navedena določila je
delitev parcel možna za potrebe gradnje javne infrastrukture v skladu z
zahtevami izgradnje javnega infrastrukturnega objekta. |
(7) Za obstoječe večstanovanjske objekte,
katerim gradbena parcela ni bila določena, razpoložljivo zemljišče, ki
predstavlja dejansko funkcionalno zemljišče objekta v uporabi, pa ne
omogoča oblikovanja gradbene parcele v skladu z merili in pogoji, ki
veljajo za nove večstanovanjske objekte, se za njeno določitev ne
upoštevajo določila odloka, ki se nanašajo na FZ, število parkirišč,
igrišča, zelenice. Gradbena parcela se tem objektom določi na podlagi
upravnih dovoljenj za njihovo gradnjo, če pa ta ne obstajajo oziroma
gradbena parcela v njih ni bila določena, pa v okviru dejansko
razpoložljivih funkcionalnih zemljišč, katerih površine pa ni dovoljeno
zmanjševati. |
(8) Gradbeno parcelo je potrebno pred izdajo
uporabnega dovoljenja vzpostaviti kot praviloma eno oziroma v izjemnih
primerih več celih zemljiških parcel. |
(9) Določila o minimalni velikosti gradbene
parcele ne veljajo za že obstoječe manjše parcele objekta v tistih
primerih, ko vse okoliške zemljiške parcele predstavljajo gradbene
parcele obstoječih objektov. V teh primerih ne velja določilo o
dopustnih tlorisnih razmerjih in faktorju izrabe oziroma faktorju
zazidanosti. |
|
III.2.6 Splošni
prostorski izvedbeni pogoji glede priključevanja objektov na gospodarsko
javno infrastrukturo in grajeno javno dobro, glede varovalnih pasov in
glede gradnje gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega
dobra |
|
76. člen |
|
(obveznost gradnje na
komunalno opremljenih stavbnih zemljiščih) |
|
(1) Gradnja objektov, razen objektov
gospodarske javne infrastrukture, je dopustna samo na komunalno
opremljenih stavbnih zemljiščih, razen če je z drugimi predpisi drugače
določeno. |
(2) Ne glede na določbe prvega odstavka tega
člena je na komunalno neopremljenih zemljiščih možna gradnja enostavnih
in nezahtevnih objektov, ki ne potrebujejo priključitve na objekte
gospodarske javne infrastrukture v skladu s Prilogo 1 tega odloka, ter
objektov, katerih gradnja je dopustna na celotnem območju občine. |
(3) Ne glede na določbe prvega odstavka tega
člena je gradnja objektov dovoljena tudi na komunalno neopremljenih
stavbnih zemljiščih, če se na podlagi pogodbe o opremljanju sočasno z
gradnjo objektov zagotavlja komunalno opremljanje stavbnih zemljišč ali
če se predloži drugo dokazilo v skladu z zakonom, ki ureja pogoje za
graditev objektov. |
|
77. člen |
|
(minimalna komunalna
oskrba) |
|
(1) Stavbno zemljišče je komunalno
opremljeno, če ima zagotovljeno oskrbo s pitno vodo in električno
energijo, odvajanje odpadne vode ter dostop do javne ceste. |
(2) Če nestanovanjski objekti ne potrebujejo
vse v prvem odstavku tega člena navedene komunalne opreme, se komunalna
oprema določi v postopku za pridobitev gradbenega dovoljenja glede na
namen objektov. |
|
78. člen |
|
(priključevanje na
gospodarsko javno infrastrukturo (GJI) in grajeno javno dobro) |
|
(1) V kolikor je stavbno zemljišče opremljeno
z GJI, je pri gradnji objektov (novogradnja, rekonstrukcija in sprememba
namembnosti) obvezna priključitev na obstoječo GJI in javno dobro. |
(2) Kjer stavbna zemljišča za gradnjo niso
komunalno opremljena, investitor lahko zagotovi predpisano komunalno
opremo objektov tudi na način, ki ga prostorski akt ne določa, če gre za
tradicionalne načine oskrbe, ki sledijo napredku tehnike in z njim
soglaša pristojna služba občine ali države ter je energetsko in okoljsko
ugodnejši. |
(3) Enostavni objekti ne smejo imeti
samostojnih priključkov na objekte gospodarske javne infrastrukture, pač
pa so lahko priključeni le na obstoječe priključke osnovnega objekta. |
(4) Pri vlogi za izdajo gradbenega dovoljenja
za nezahtevne objekte je obvezna priložitev dokazila o plačilu
komunalnega prispevka. |
(5) Po izgradnji javnega vodovodnega ali
kanalizacijskega omrežja se morajo vsi objekti, za katere je
priključitev možna, priključiti na javno vodovodno oziroma
kanalizacijsko omrežje. |
(6) Vsi objekti morajo imeti zagotovljeno
mesto za zbiranje komunalnih odpadkov in biti vključeni v organiziran
sistem zbiranja in odvažanja komunalnih odpadkov. |
|
Varovalni pasovi
gospodarske javne infrastrukture |
|
79. člen |
|
(varovalni pasovi grajenega
javnega dobra in gospodarske javne infrastrukture) |
|
(1) Varovalni pasovi cest znašajo, merjeno od
zunanjega roba cestnega sveta: |
– glavna cesta (GC)...25 m |
– regionalna cesta (RC)...15 m |
– lokalne ceste izven naselij (LC)…5 m |
– lokalne ceste v mestu – ulice (LZ, LK)…4 m |
– javne poti do naselij in zaselkov (JP)…4 m |
– javne poti v mestu – ulice (JP)…3 m |
– javne poti v naseljih (JP)…3 m |
– kolesarske javne poti (KJ)… državna 5 m,
občinska 1 m. |
(2) Progovni pas je prostor med osema
skrajnih tirov proge, razširjen na vsako stran od osi skrajnih tirov za
6 m v naselju oziroma 8 m zunaj naselja ter prostor nad ravnino tirnic
do višine 10 m in prostor pod ravnino tirnic do globine 30 m. Varovalni
progovni pas je 100 m širok zemljiški pas, ki poteka od meje progovnega
pasu na obeh straneh proge. |
(3) Varovalni pasovi gospodarske javne
infrastrukture znašajo, merjeno levo in desno od osi skrajnega voda,
sistema oziroma od objektov gospodarske javne infrastrukture: |
Za elektroenergetske vode nazivne napetosti: |
– nadzemni vodi 220 kV in 400 kV...40 m |
– podzemni kabelski sistem 220 kV in 400
kV...10 m |
– nadzemni vodi 35 kV in 110 kV...15 m |
– podzemni kabelski sistem 35 kV in 110
kV...3 m |
– nadzemni vodi 10 kV ali 20 kV...10 m |
– podzemni kabelski sistem 10 kV ali 20
kV...1 m |
– razdelilne transformatorske postaje nazivne
napetosti 400 kV in 220 kV...40 m |
– razdelilne transformatorske postaje nazivne
napetosti 110 kV in 35 kV...15 m |
– razdelilne postaje srednje napetosti 0,4
kV...2 m |
– za vodovod, kanalizacijo,
telekomunikacijski vod, drugi vodi lokalne gospodarske javne
infrastrukture, merjeno od osi skrajnega voda...3 m. |
(4) Višine objektov, ki posežejo v varnost
zračnega prometa: |
– objekti višji od 30 m na vzpetinah,
dvignjenih za več kot 100 m iz okoliške pokrajine |
– objekti višji od 100 m |
– daljnovodi in žičnice višji od 75 m |
– objekti višji od 25 m izven naselij in
hkrati znotraj varovalnih koridorjev druge infrastrukture. |
(5) V varovalnem progovnem pasu se smejo na
podlagi predhodnega mnenja upravljavca graditi objekti ter postavljati
napeljave in naprave ali saditi drevje le ob določenih pogojih, odvisno
od njihove vrste in namena, ob ukrepih, ki zagotavljajo varnost ljudi in
prometa, določili tega načrta in drugih predpisov ter na podlagi
projektnih pogojev in s soglasjem pristojnega upravljavca
infrastrukturnega omrežja. |
(6) Varovalni koridorji elektroenergetskih
vodov nazivne napetosti 110 kV tangirajo naslednje EUP: |
– DV 110 kV Tolmin–Doblar: GL 01, KZ 05, MC
03, MC 04, PL 19, PL 20, SV 03, SC 07, |
– DV 110 kV Tolmin–Cerkno: GB 01, GB 02, GB
04, GB 06, GB 13, GB 420, KN 07, KN 10, LJ 487, PL 19, PL 20, PM 03, PM
488, |
– DV 110 kV Tolmin–Kobarid; 2x110 kV RTP
Tolmin–Jambor 12; dv 2x110 kV Separacija–Kamno: DPN 01, PL 18, PL 19, TO
43, TO 44, VO 01, VO 19. |
Za te EUP velja, da se lahko na območjih
varovalnih koridorjev izvajajo dejavnosti in načrtujejo stavbe in
objekti skladno z veljavnimi zakonodajo s področja energetike. |
(7) Posegi v varovalni pas ne smejo ovirati
gradnje, obratovanja ali vzdrževanja omrežja. |
|
Gradnja gospodarske javne
infrastrukture in grajenega javnega dobra |
|
80. člen |
|
(gradnja omrežij in naprav
gospodarske javne infrastrukture) |
|
(1) Vsa gospodarska javna infrastruktura se
mora načrtovati, graditi, obratovati in vzdrževati v skladu z veljavnimi
predpisi, tehničnimi normativi ter smernicami. |
(2) Vsi posegi na gospodarski javni
infrastrukturi ter vsi posegi, ki se nahajajo v varovalnem pasu
gospodarske javne infrastrukture, se lahko izvajajo le s soglasjem
upravljavca posamezne gospodarske javne infrastrukture. |
(3) Omrežja komunalne opreme je potrebno
medsebojno uskladiti. Potekati morajo tako, da je možno priključevanje
vseh objektov v posameznem območju opremljanja ter da je omogočeno
nemoteno obratovanje in vzdrževanje komunalne opreme. |
(4) Omrežja komunalne opreme se praviloma
združuje v skupne koridorje, pri čemer je potrebno upoštevati osnovne
zahteve glede varnostih odmikov med vodi gospodarske javne
infrastrukture, kot to določajo veljavni predpisi. |
(5) Ob gradnji nove ali rekonstrukciji
posamične obstoječe komunalne opreme je praviloma potrebno v okviru
območja predvidenega posega predvideti tudi rekonstrukcijo preostalih
vodov, objektov in naprav komunalne opreme, ki zaradi dotrajanosti,
premajhne zmogljivosti, slabe tehnične izvedbe, posledic poškodb ali
urbanističnih zahtev, ni več ustrezna. |
(6) Omrežja komunalne opreme morajo praviloma
potekati po javnih površinah, razen na odsekih, na katerih zaradi
terenskih ali drugih razlogov potek po javnih površinah ni možen. Za
gradnjo izven javnih površin upravljavec omrežja od lastnika pridobi
pravico graditi. |
(7) V poselitvenih območjih ter v območjih
varstva kulturne dediščine je potrebno komunikacijske in
elektroenergetske vode graditi praviloma v podzemni izvedbi, razen v
primerih, ko posegajo na arheološka najdišča in je s predhodnimi
raziskavami ugotovljeno, da tak poseg ni možen in kjer terenske razmere
tega de dopuščajo. |
(8) Nadzemni vodi in naprave komunalne opreme
morajo biti načrtovani izven območij vedut na kvalitetne prostorske
poudarke ter presojani z vidika vplivov na kakovost krajinske slike. |
(9) Pri razvoju obstoječih infrastrukturnih
omrežij lokalnega pomena in načrtovanju novih je potrebno v čim večji
meri zagotoviti, da so le-ta umeščena in grajena tako, da ne prizadenejo
varovanih vrednot in materialne substance kulturne dediščine ter da se
hkrati zagotovi tudi njena prostorska integriteta. |
(10) Pri načrtovanju javne infrastrukture je
treba predvideti čim manjše število prečkanj vodotokov. Na delih, kjer
trasa poteka vzporedno z vodotokom, naj le-ta ne posega na priobalno
zemljišče, razen izjemoma, na krajših odsekih, kjer so prostorske
možnosti omejene, vendar na tak način, da ne bo poslabšanja obstoječe
stabilnosti brežin vodotokov. |
(11) Lokacijo novih objektov in novih tras
gospodarske javne infrastrukture potrdi župan na predlog občinske
strokovne službe in bo omogočen dostop za vzdrževanje. |
|
81. člen |
|
(splošni prostorski
izvedbeni pogoji za gradnjo in urejanje cestne infrastrukture) |
|
(1) Priključki na javno cesto morajo biti
urejeni tako, da ne ovirajo prometa. Načrtujejo se na podlagi projektnih
pogojev in s soglasjem pristojnega organa ali javne službe, ki upravlja
z javno cesto. Na javno cesto je potrebno več objektov praviloma
priključevati s skupnim priključkom. |
(2) Nove slepo zaključene ceste morajo imeti
obračališča. |
(3) Ob gradnji novih cest oziroma ob
rekonstrukciji obstoječih je treba zagotoviti gradnjo pločnikov v vseh
odsekih skozi naselja. Prednostno se gradijo do objektov družbene javne
infrastrukture. Ob gradnji novih cest oziroma ob rekonstrukciji
obstoječih je na območju celotne občine treba omogočati kolesarski
promet. |
(4) Gradnja mostov in cest mora biti takšna,
da ne posega v pretočni profil vodotoka. Zagotovljena pa mora biti
varnost objektov pred visokimi vodami z zagotovljeno minimalno varnostno
višino. |
(5) Pri načrtovanju ureditve cest, ureditve
kolesarskih poti in pešpoti se je treba izogniti poplavnim območjem in
načrtovati gradnjo infrastrukture izven priobalnih zemljišč. |
|
82. člen |
|
(splošni prostorski
izvedbeni pogoji za gradnjo in urejanje kanalizacijskega in vodovodnega
omrežja) |
|
(1) Kanalizacijsko omrežje je namenjeno
odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode iz stavb ter padavinske
vode s streh in utrjenih javnih površin. Odvajanje odpadnih vod mora
biti urejeno skladno s področnimi predpisi. |
(2) Na območju, kjer je zgrajeno javno
kanalizacijsko omrežje z zaključkom na čistilni napravi, je obvezan
priključitev na javno kanalizacijo, v nasprotnem primeru je potrebna
izgradnja male komunalne čistilne naprave skladno z veljavno zakonodajo,
izjemoma nepretočne greznice. |
(3) Gradnja nepretočne greznice je možna le v
izjemnih primerih, ki jih določa veljavna zakonodaja. |
(4) Javno vodovodno omrežje je namenjeno
oskrbi prebivalstva s pitno in sanitarno vodo ter zagotavljanju požarne
varnosti. Oskrba s pitno in sanitarno vodo ter z vodo za zagotavljanje
požarne varnosti mora biti urejena skladno s področnimi predpisi. |
(5) Novo kanalizacijsko omrežje mora biti
praviloma zgrajeno v ločenem sistemu. |
(6) Odvajanje in čiščenje padavinske vode z
javnih cest ter parkirišč in drugih povoznih utrjenih ali tlakovanih
površin, na katerih se odvija motorni promet, se izvaja v skladu s
predpisi. |
(7) Do čistilne naprave je potrebno
zagotoviti dovoz z javne ceste. Čistilna naprava mora biti praviloma
zavarovana z zaščitno ograjo. |
(8) Pri načrtovanju izgradnje komunalnih
čistilnih naprav je treba izdelati tudi hidrološko-hidravlično analizo
prevodnosti konkretnega vodotoka glede na predvideno odvajanje očiščenih
odpadnih voda v vodotok. S predvidenim odvajanjem očiščenih odpadnih
voda v vodotok ne smejo biti poslabšane odtočne razmere na dolvodnem
zemljišču oziroma ne sme biti povečana poplavna ogroženost. Za
zagotavljanje neškodljivega odvajanja očiščenih odpadnih voda v vodotok
je, po potrebi, pred iztokom treba načrtovati zadrževalni bazen
ustreznih dimenzij. |
(9) Male čistilne naprave in nepretočne
greznice morajo biti izvedene podzemno v skladu s predpisi. Dopustna je
tudi gradnja rastlinske čistilne naprave. Navedeni objekti morajo biti
praviloma locirani na gradbeni parceli ali na eni od parcel več
objektov, če naprava služi več objektom. |
(10) Vsi individualni sistemi za odvajanje in
čiščenje odpadne vode morajo biti redno vzdrževani in čiščeni. Sistemi z
zmogljivostjo večjo od 50 PE morajo biti v upravljanju gospodarske javne
službe odvajanja in čiščenja odpadne vode. |
(11) Padavinske vode iz objektov in njihovih
funkcionalnih površin se v največji možni meri izkoristi za potrebe
gospodinjstev. |
(12) Lokalna skupnost skrbi za varstvo pred
škodljivim delovanjem padavinskih voda v ureditvenih območjih naselij,
zlasti z zmanjševanjem odtoka padavinskih voda z urbanih površin in z
ukrepi za omejevanje izlitja komunalnih in padavinskih voda. |
(13) Hidrante je potrebno praviloma umeščati
zunaj javnih povoznih ali pohodnih površin. |
|
83. člen |
|
(splošni prostorski
izvedbeni pogoji za gradnjo in urejanje elektroenergetskega omrežja) |
|
(1) Gradnja elektroenergetskih vodov oziroma
daljnovodov nazivne napetosti 110 kV in več ureja Nacionalni energetski
program in Načrt razvoja prenosnega omrežja Republike Slovenije. Na vseh
obstoječih daljnovodih iz Strateškega dela Odloka, poglavje II.2
Izhodišča in cilji prostorskega razvoja občine, 8. člen, 11. točka
(Energetska infrastruktura) je dopustna obnova (rekonstrukcija, gradnja)
in vzdrževalna dela v javno korist. |
(2) Za vse obstoječe enosistemske daljnovode
(DV 1x110 kV, DV 1x400 kV) je predvidena rekonstrukcija z nadgraditvijo
daljnovodov v dvosistemske (DV 2x110 kV, DV 2x400 kV). Pri širinah
varovalnih pasov dvosistemskih elektrokoridorjev (2x110 kV in 2x400 kV)
je potrebno upoštevati odmik levo in desno od osi vsakega od krajnih
vodnikov. |
(3) Elektroenergetsko razdelilno omrežje
napetostnega nivoja 20 kV in manj mora biti praviloma zgrajeno s
podzemnimi kabli v kabelski kanalizaciji. Gradnja nadzemnih vodov
napetostnega nivoja 20 kV in manj je dopustna le zunaj strnjenih območij
poselitve in v primerih, ko terenske razmere gradnje podzemnega voda ne
omogočajo. |
(4) Vsi objekti elektroenergetskega omrežja
morajo biti kvalitetno oblikovani in izvedeni z uporabo sodobnih
tehnologij, s katerimi se vplivi na okolje zmanjšajo na najmanjšo možno
mero. |
(5) Transformatorske postaje morajo biti v
primeru gradnje večjih objektov sestavni del objekta ali arhitekturne
kompozicije objektov. |
|
84. člen |
|
(splošni prostorski
izvedbeni pogoji za gradnjo in urejanje javne razsvetljave) |
|
(1) Javne površine na območjih naselij morajo
biti opremljene z javno razsvetljavo skladno s funkcijo in pomenom
posamezne površine in okoliških objektov. |
(2) Pri tem je potrebno upoštevati predpise
in usmeritve glede preprečevanja svetlobnega onesnaženja in glede
zmanjševanja porabe električne energije. Izven strnjenih naselji znotraj
varovanih območij narave naj se postavlja le nujno potrebne svetilke.
Svetilke morajo svetiti le pod vodoravnico in ne smejo oddajati svetlobe
v ultravijoličnem spektru. Reklamna in okrasna osvetlitev naj se na
varovanih območjih časovno omeji. |
|
85. člen |
|
(splošni prostorski
izvedbeni pogoji za gradnjo in urejanje komunikacijskega omrežja) |
|
(1) Komunikacijsko omrežje mora biti izvedeno
s podzemnimi kabli. Zunaj strnjenih območij poselitve je dopustna tudi
gradnja nadzemnih vodov. |
(2) Pri načrtovanju baznih postaj in
maloobmočnih brezžičnih dostopovnih točk je potrebno upoštevati predpise
s področja graditve, elektronskih komunikacij in elektromagnetnega
sevanja ter naslednje usmeritve in pogoje: |
– Bazne postaje s samostoječimi antenskimi
stolpi je dopustno graditi na območjih s podrobnejšo namensko rabo l, P,
T, E, O, K1, K2, G, LN in f. Njihova postavitev ne sme ovirati dopustnih
dejavnosti na teh območjih, posegati v vidno polje prostorskih dominant
in krniti privlačnosti kakovostne krajine. |
– Bazne postaje se mora prednostno umeščati
na obstoječe in načrtovane skupne infrastrukturne naprave in koridorje. |
– Bazne postaje s samostojnimi antenami ali
antenskimi drogovi je dopustno nameščati na obstoječe stavbe ali
gradbeno inženirske objekte z izrecnim soglasjem lastnika oziroma
upravljavca. |
– Bazne postaje je dovoljeno graditi v
območjih varovanj in omejitev le ob predhodni odobritvi pristojnega
mnenjedajalca. |
– Na celotnem območju občine je v vseh
namenskih rabah prostora dopustno nameščati maloobmočne brezžične
dostopovne točke. |
|
86. člen |
|
(splošni prostorski
izvedbeni pogoji za objekte in ureditve za zbiranje in odstranjevanje
odpadkov) |
|
(1) Komunalne odpadke je potrebno zbirati na
način, ki ga določi izvajalec javne službe v skladu s predpisi. |
(2) Zbirno mesto za komunalne odpadke je pri
novogradnjah lahko v objektu ali na gradbeni parceli, h kateremu
pripada. Locirano naj bo na utrjeni površini z odtokom in zaščiteno pred
vremenskimi vplivi. Zbirno mesto je lahko tudi odjemno mesto. |
(3) Zbiralnice ločenih frakcij (ekološki
otoki) so praviloma razporejene tako, da zajemajo gravitacijsko območje
500 prebivalcev. Odjemno mesto mora biti dobro prometno dostopno, zunaj
prometnih površin, na utrjeni površini z odtokom, zaščiteno pred
vremenskimi vplivi in oblikovano kot del urbane opreme naselja.
Praviloma so enotno urejena. |
(4) Zbirni center za odpadke mora biti zaradi
dobre dostopnosti umeščen v bližini pomembnejših mestnih cest in mora
biti ograjen. |
|
III.2.7 Splošni
prostorski izvedbeni pogoji glede ohranjanja narave, varstva kulturne
dediščine, okolja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in
drugimi nesrečami |
|
87. člen |
|
(varstvo narave) |
|
(1) Območja in objekti ohranjanja narave, ki
so razglašeni z načrti ali določeni s posebnimi predpisi in so prikazani
v kartah Prikaz stanja prostora, se varujejo v skladu z določili
predpisov. Za posege na območja ohranjanja narave je treba pridobiti
pogoje in soglasje pristojnega organa za varovanje narave. |
(2) Gradnja enostavnih in nezahtevnih
objektov naj se prednostno načrtuje izven varovanih območij narave ter
izven pomembnejših delov habitatov ogroženih in zavarovanih vrst ter
habitatnih tipov, ki se prednostno ohranjajo. |
(3) Na podlagi študije presoje
sprejemljivosti vplivov OPN na območja Nature 2000 in zavarovana območja
so posegi dopustni ob upoštevanju prostorsko izvedbenih pogojih (Priloga
2). |
|
88. člen |
|
(varstvo kulturne
dediščine) |
|
(1) Območja in objekti ohranjanja kulturne
dediščine, ki so varovani po predpisih s področja varovanja kulturne
dediščine in so prikazani v razglasitvenih aktih, aktih o določitvi
varstvenih območij dediščine ter v prikazu stanja prostora, se varujejo
v skladu z določili področnih predpisov. Za posege na objektih in
območjih varovane kulturne dediščine, ki obsega spomenike, registrirano
dediščino, varstvena območja dediščine in območja arheoloških ostalin,
je treba pridobiti pogoje in soglasje pristojnega organa za varovanje
kulturne dediščine. |
(2) Na objektih in območjih kulturne
dediščine so dovoljeni posegi v prostor in prostorske ureditve, ki
prispevajo k trajni ohranitvi dediščine ali zvišanju njene vrednosti in
dediščino varujejo in ohranjajo na mestu samem (in situ). Za poseg v
objekt ali območje varovano po predpisih o varstvu kulturne dediščine se
štejejo vsa dela, dejavnosti in ravnanja, ki kakor koli spreminjajo
videz, strukturo, notranja razmerja in uporabo dediščine ali dediščino
uničujejo, razgrajujejo ali spreminjajo njeno lokacijo skladno s
predpisi s področja varstva kulturne dediščine. |
(3) Za posege v kulturni spomenik, njegovo
vplivno območje, varstveno območje dediščine, registrirano enoto
dediščine z vplivnim območjem ali v EUP, kjer je to posebej določeno, je
potrebno pridobiti kulturnovarstveno soglasje skladno s predpisi s
področja varstva kulturne dediščine. Pred izdajo kulturnovarstvenega
soglasja je, razen za soglasje za raziskave ali za iskanje arheoloških
ostalin, treba pridobiti kulturnovarstvene pogoje zavoda. Pogoji in
merila za oblikovanje, ki so določeni v tem OPN, se lahko za te objekte
prilagodi skladno s pogoji in soglasjem zavoda. |
(4) Za raziskavo in odstranitev objekta,
varovanega po predpisih s področja varstva kulturne dediščine, je treba
pridobiti soglasje skladno s predpisi s področja varstva kulturne
dediščine. |
(5) Za kulturne spomenike in njihova vplivna
območja veljajo prostorski izvedbeni pogoji, kot jih opredeljuje
konkreten razglasitveni akt. V primeru neskladja določb tega odloka z
varstvenimi režimi, ki veljajo za kulturni spomenik in njihovo vplivno
območje, velja varstveni režim iz razglasitvenega akta. |
(6) Za varstvena območja dediščine veljajo
prostorski izvedbeni pogoji, kot jih opredeljuje varstveni režim akta o
določitvi varstvenih območij dediščine. V primeru neskladja določb tega
odloka z varstvenimi režimi, ki veljajo za varstveno območje dediščine,
velja varstveni režim iz razglasitvenega akta. |
(7) Za registrirano nepremično kulturno
dediščino, ki ni spomenik, njegovo vplivno območje ali varstveno območje
veljajo prostorski izvedbeni pogoji v skladu z aktom o določitvi
varstvenih območij dediščine ali prostorski izvedbeni pogoji, ki jih
opredeljuje ta akt. V primeru neskladja določb tega odloka z varstvenimi
režimi, ki veljajo za registrirano kulturno dediščino, veljajo
prostorski izvedbeni pogoji tega akta. |
(8) Pri posegih na registrirani stavbni
dediščini se ohranjajo za posamezno dediščino ugotovljene varovane
vrednote in prepoznavne značilnosti in materialne substance, ki so
nosilci teh vrednot, kot so: |
– tlorisna in višinska zasnova (gabariti), |
– gradivo (gradbeni materiali) in
konstrukcijska zasnova, |
– oblikovanost zunanjščine (členitev objekta
in fasad, oblika in naklon strešin, kritina, stavbno pohištvo, barve
fasad, fasadni detajli), |
– funkcionalna zasnova notranjosti objektov
in pripadajočega zunanjega prostora, arhitekturni detajli, stenske
poslikave, tlaki, sestavine in pritikline, |
– funkcionalna zasnova pripadajočega
zunanjega prostora, |
– komunikacijska in infrastrukturna navezava
na okolico, |
– pojavnost in vedute (predvsem pri
prostorsko izpostavljenih objektih – cerkvah, gradovih, znamenjih itd.), |
– celovitost dediščine v prostoru (historični
prostorski kontekst, prilagoditev posegov v okolici značilnostim stavbne
dediščine), |
– primarna masa (oziroma materiali), primarni
tlorisni in višinski gabariti in konstrukcijska zasnova, |
– primarna podoba zunanjosti stavb in sicer
arhitekturna členitev, naklon in oblika strešin, kritina, stavbno
pohištvo, arhitekturne poslikave in freske, reliefi, originalni
materiali, barve, detajli itd., |
– prvotni (osnovni) tlorisni koncept
notranjosti, predvsem primarna dispozicija komunikacij in funkcionalna
zasnova, |
– stavbno pohištvo in notranja oprema, |
– objektu pripadajoča dvoriščno-vrtna parcela
z niveleto in funkcijo površin ter lega, namembnost in oblikovanje
pripadajočih sekundarnih objektov. |
(9) Pri posegih na registrirani stavbni
dediščini velja da: |
– stekleno-betonski in stiroporni nadomestki
arhitekturnega okrasja niso dovoljeni, |
– na fasadah ni dovoljeno pritrjevanje
infrastrukturnih in komunalnih napeljav ter naprav, (kolikor ni možno
drugače, jih je potrebno locirati na sekundarne fasade ter oblikovno
vklopiti v objekt), |
– nivo poti in cest ob objektih dediščine, ki
je primarno nižji od praga vhoda, se mora ohranjati oziroma ponovno
vzpostaviti, |
– zemeljske plasti z morebitnimi arheološkimi
ostalinami, |
– posegi na enote kulturne dediščine, ki so
varovane kot območja domačij, morajo biti usklajeni s stavbno tipologijo
območja domačije. Faktor zazidanosti na stavbnem zemljišču varovane
domačije se lahko poveča za maksimalno enkrat, v kolikor to ne presega
predpisanega faktorja zazidanosti za namensko rabo SK. |
(10) Pri posegih v registrirano naselbinsko
dediščino se ohranjajo za posamezno dediščino ugotovljene varovane
vrednote kot so: |
– naselbinska zasnova (parcelacija,
komunikacijska mreža, razporeditev odprtih prostorov), |
– odnosi med posameznimi stavbami ter odnos
med stavbami in odprtim prostorom (lega, gostota objektov, razmerje med
pozidanim in nepozidanim prostorom, gradbene linije, značilne
funkcionalne celote), |
– prostorsko pomembnejše naravne prvine
znotraj naselja (drevesa, vodotoki itd.), |
– prepoznavna lega v prostoru oziroma krajini
(glede na reliefne značilnosti, poti itd.), |
– naravne in druge meje rasti ter robovi
naselja, |
– podoba naselja v prostoru (stavbne mase,
gabariti, oblike strešin, kritina), |
– odnosi med naseljem in okolico (vedute na
naselje in pogledi iz njega), |
– stavbno tkivo (prevladujoč stavbni tip,
javna oprema, ulične fasade itd.), |
– zemeljske plasti z morebitnimi arheološkimi
ostalinami, |
– umeščanje novih objektov znotraj
naselbinske dediščine v rabi A, ki jo determinirajo razložena in
gručasta naselja, ni dovoljeno zgoščevanje objektov. Pozidave posameznih
objektov so možne v obeh tipih poselitve tako, da sledijo poselitvenemu
modelu naselja. |
(11) Pri posegih na memorialni dediščini se
ohranjajo za posamezno dediščino ugotovljene varovane vrednote kot so: |
– avtentičnost lokacije, |
– materialna substanca in fizična pojavnost
objekta ali drugih nepremičnin, |
– vsebinski in prostorski kontekst objekta z
okolico objekta ter vedute, |
– na območjih enot memorialne dediščine ni
dovoljeno postavljanje enostavnih objektov in infrastrukturnih elementov
(elektro in telefonske omarice, hidranti …), razen objektov, ki so
namenjeni potrebam in prezentaciji dediščine, |
– komunalni in drugi infrastrukturni vodi naj
se izogibajo območij memorialne dediščine, |
– za znamenja, kapelice, NOB spomenike,
korita in vodnjake, ki nimajo opredeljenega vplivnega območja,
ustreznost vseh posegov v 10 m pasu v odprtem prostoru in v 5 m pasu v
območju naselij presoja pristojna služba Zavoda za varstvo kulturne
dediščine. Za te posege se v omenjenih pasovih pridobiva
kulturovarstvene smernice in soglasje. Spominske in napisne plošče se
varujejo na isti lokaciji in v istem kontekstu. |
(12) Pri posegih v registrirano območje
kulturne krajine se ohranjajo za posamezno območje ugotovljene varovane
vrednote kot so: |
– krajinska zgradba in prepoznavna prostorska
podoba (naravne in kulturne prvine), |
– značilna obstoječa parcelna struktura,
velikost in oblika parcel ter členitve (živice, vodotoki z obrežno
vegetacijo, osamela drevesa), |
– odprti prostor pred nadaljnjo širitvijo
naselij, |
– sonaravno gospodarjenje v kulturni krajini
(tradicionalna raba zemljišč), |
– tipologija krajinskih prvin in
tradicionalnega stavbarstva, |
– odnos med krajinsko zgradbo oziroma
prostorsko podobo in stavbno oziroma naselbinsko dediščino. |
(13) Za območja druge dediščine velja
varstveni režim, da se pri posegih ohranjajo ugotovljene varovane
vrednote, kot so: |
– materialna substanca, ki je še ohranjena, |
– lokacija in prostorska pojavnost, |
– vsebinski in prostorski odnos med dediščino
in okolico. |
(14) Vplivna območja so območja varstva, v
katerih je ob posegih potrebno upoštevati ustrezne od sledečih
usmeritev: |
– ohranjati značilno naselbinsko, krajinsko
in arhitekturno tipologijo in morfologijo, |
– ohranjati kvalitetne poglede na prostorske
dominante, |
– ohranjati večja in pomembnejša drevesa ob
znamenjih in sredi kmetijskih površin, |
– ob kulturni dediščini upoštevati tudi druge
kakovostne starejše grajene ali kako drugače ustvarjene prostorske
prvine, |
– usmerjati izvajanje dejavnosti tako, da
ustvarjajo ali ohranjajo kvalitetna razmerja in strukture v krajini ter
predstavljajo prostorsko ter časovno kontinuiteto, |
– pospeševati izvajanje dejavnosti, ki
pripomorejo k ohranitvi prepoznavnih vrednot kulturne krajine ter
omejevati ali preprečevati tiste, ki jih načenjajo, |
– pred pridobitvijo kulturnovarstvenih
pogojev, terena ni dopustno spreminjati nivelete (kote in oblike)
terena. |
(15) Registrirana arheološka najdišča se
varujejo pred posegi, ki bi lahko poškodovali arheološke ostaline ali
spremenil njihov vsebinski in prostorski kontekst. Glede na dediščino so
lahko prepovedani posegi kot so: |
– odkopavati in zasipavati teren, globoko
orati, rigolati, meliorirati kmetijska zemljišča, graditi gozdne vlake, |
– poglabljati dna vodotokov ter jezer, |
– gospodarsko izkoriščati rudnine oziroma
kamnine in |
– postavljati ali graditi trajne ali začasne
objekte, vključno z nadzemno in podzemno infrastrukturo ter nosilci
reklam ali drugih oznak, razen kadar so ti nujni za učinkovito
ohranjanje in prezentacijo arheološkega najdišča. |
V posamezna registrirana arheološka najdišča,
ki so znotraj naselij in v prostore robnih delov najdišč, so izjemoma
dovoljeni posegi kot jih omogočajo ostale določbe prostorskega akta ob
izpolnitvi naslednjih pogojev: |
– če ni možno najti drugih rešitev in |
– če se na podlagi rezultatov opravljenih
predhodnih arheoloških raziskav izkaže, da je zemljišče možno sprostiti
za gradnjo. |
Na območjih, ki še niso bila predhodno
arheološko raziskana in ocena arheološkega potenciala zemljišča še ni
znana, se priporoča izvedba predhodnih arheoloških raziskav pred
gradnjo. |
V primeru odkritja nove kulturne dediščine je
potrebno o tem obvestiti strokovne službe. Ob vseh posegih v zemeljske
plasti velja tudi splošni arheološki varstveni režim, ki najditelja,
lastnika zemljišča, investitorja in odgovornega vodjo del ob odkritju
arheološke ostaline zavezuje, da najdbo zavaruje nepoškodovano na mestu
odkritja in o najdbi takoj obvesti pristojno enoto Zavoda za varstvo
kulturne dediščine Slovenije. Zaradi varstva arheoloških ostalin je
potrebno pristojni osebi Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije
omogočiti dostop do zemljišč, kjer se bodo izvajala zemeljska dela in
opravljanje strokovnega nadzora nad posegi. |
Na vedutno izpostavljene enote arheološke
kulturne dediščine se ohranjajo poglede iz okolice. |
(16) Med gradnjo je potrebno objekte in
območja kulturne dediščine varovati pred poškodovanjem ali uničenjem. |
(17) Pri načrtovanju objektov in zunanjih
ureditev v neposredni bližini enot kulturne dediščine se mora upoštevati
krajinsko in arhitekturno tipologijo in morfologijo ter estetski vidik,
prostorske prvine in razmerja ter s tem preprečevati posege, s katerimi
bi se utegnile spremeniti lastnosti, vsebina, oblike in vrednosti
kulturne dediščine. |
(18) Ob sakralnih objektih (cerkve, znamenja)
znotraj rabe A je treba ohranjat historični prostorski kontekst
objektov. Umeščanje objektov znotraj vplivnega območja ali v neposredno
bližino sakralnega objekta ni možna. Možni so posegi v luči sakralne
funkcije. |
(19) Ob energetski sanaciji objektov se
upošteva naslednje: |
– Vgradnja toplotne izolacije na fasadah
praviloma ni dopustna, izjemoma je dopustna na fasadah, ki niso
izpostavljene in nimajo likovne vrednosti. |
– Struktura, tekstura in barva zaključnega
sloja fasadne obloge mora imeti čim bolj podoben izgled kot prvotna
fasada. Morebitne členitve fasad (fuge, stiki različnih materialov,
barv) je treba pri rekonstrukciji ponoviti. |
– Obnova oken (kitanje, tesnjenje, oplesk)
ima prednost pred zamenjavo z novimi okni. V primeru škatlastih
(dvojnih) oken je dopustna zamenjava notranjega krila z novim, zunanje
krilo pa naj se ohrani in obnovi. V primerih zamenjave starih oken z
novimi, naj bodo nova okna po merah, obliki, materialu, profilaciji in
barvi enaka originalnim. Globina umestitve okna od zunanje ploskve
fasade – globina police – naj ostane enaka. V večstanovanjskih stavbah
je nujno zagotoviti celovito in enovito zamenjavo stavbnega pohištva,
vključno s senčili. |
– Toplotna izolacija strešnih površin je
možna na način, da se z njo ne spreminja videza strehe. |
(20) Dediščina v OPN, ki ima status
»priporočilno« se varuje kot dediščino s statusom kulturna dediščina do
izvedbe VOD (varstvena območja dediščine). |
|
88.a člen |
|
(varstvo prikritih vojnih
grobišč in vojnih grobišč) |
|
(1) Na območju občine se nahajajo vojna
grobišča in prikrita vojna grobišča, ki so ustrezno označena in so
prikazana v kartah Prikaz stanja prostora. |
(2) Na vojnih grobiščih in prikritih vojnih
grobiščih je skladno s 30. členom Zakona o vojnih grobiščih prepovedano: |
– spreminjati zunanji videz vojnega grobišča, |
– poškodovati vojno grobišče ali odtujevati
njegove sestave elemente, |
– izvajati vsako drugo dejanje, ki bi
pomenila krnitev spoštovanja do grobišča ali je v nasprotju s
pokopališkim redom na vojnih grobiščih. |
|
89. člen |
|
(varovanje in izboljšanje
okolja) |
|
(1) Gradnja objektov, rekonstrukcije,
prizidave ter spremembe namembnosti v obstoječih objektih ter druge
prostorske ureditve so dopustne, če ne povzročajo večjih motenj v
okolju, kot so s predpisi dovoljene. |
(2) Namestitev klimatskih naprav ne sme imeti
motečih vplivov na okoliška stanovanja in prostore, v katerih se
zadržujejo ljudje (hrup, vroči zrak, odtok vode). |
(3) Za posege, ki lahko pomembno vplivajo na
okolje in so opredeljeni v okoljevarstvenih predpisih, je treba izvesti
presojo vplivov na okolje ter pridobiti okoljevarstveno soglasje
pristojnega ministrstva. |
|
90. člen |
|
(varovanje pred svetlobnim
onesnaženjem) |
|
(1) Pri osvetljevanju objektov je treba
upoštevati ukrepe za zmanjševanje emisije svetlobe v okolje, ki jih
določajo predpisi s področja svetlobnega onesnaženja okolja. |
(2) Prepovedana je uporaba svetlobnih teles s
svetlobnimi snopi kakršnekoli vrste in oblike, mirujočih ali vrtečih,
usmerjenih proti nebu ali proti površinam, ki bi jih lahko odbijale
proti nebu. |
|
91. člen |
|
(varstvo zraka) |
|
Pri gradnji objektov in drugih prostorskih
ureditvah je treba upoštevati predpise s področja varstva zraka. |
|
92. člen |
|
(varstvo voda) |
|
(1) Pri gradnji objektov in urejanju površin
je treba upoštevati določbe predpisov s področja upravljanja z vodami. |
(2) Prostorske ureditve in dejavnosti, ki
niso vezane na vodo, je treba umeščati izven območij, kjer je voda
stalno ali občasno prisotna, ter v ustreznem odmiku, tako da se
priobalno zemljišče ohranja nepozidano in javno dostopno. |
(3) S prostorskimi ureditvami se ne sme
poslabšati stanje voda in vodnega režima, oziroma je treba zagotoviti
izravnalne ukrepe. |
(4) Kadar vodotok ni evidentiran na
predvideni način oziroma je njegov potek prikazan linijsko, se meja
vodnega zemljišča določi v sodelovanju s pristojnim organom s področja
upravljanja z vodami na osnovi predpisa, ki določa način določanja meje
vodnega zemljišča tekočih voda. |
(5) Zemljišče, ki neposredno meji na vodno
zemljišče, je priobalno zemljišče. Dopustne posege v priobalno zemljišče
določajo veljavni predpisi s področja upravljanja z vodami. Na
priobalnem zemljišču vodotoka mora biti omogočen dostop in vzdrževanje
vodotoka. |
(6) Pri načrtovanju aktivnosti, oziroma
posegov v prostor je potrebno upoštevati meje priobalnih zemljišč; 15 m
od meje vodnega zemljišča na vodotokih 1. reda in 5 m od meje vodnega
zemljišča na vodotokih 2. reda (ostali vodotoki). Ne glede na navedeno
sega zunanja meja priobalnih zemljišč na vodah 1. reda zunaj območja
naselja najmanj 40 m od meje vodnega zemljišča. |
(7) Za gradnje in ureditve na območju vodnih
zemljišč in na priobalnih zemljiščih ter za vsak poseg, ki bi lahko
trajno ali začasno vplival na vodni režim, je potrebno pridobiti mnenje
o vplivu gradnje na vodni režim in stanje voda (oziroma vodno soglasje). |
(8) Na vodnem in priobalnem zemljišču je
prepovedano odlaganje vsakršnega materiala in nasipavanje površin. |
(9) Zacevljanje ali prekrivanje vodotokov ni
dovoljeno, razen na krajših razdaljah, ki omogočajo dostop, oziroma
prehod preko vodotoka v primeru, da gre za objekt javne prometne
infrastrukture (most, prepust na javnih cestah in poteh). Pri
prostorskem načrtovanju je potrebno upoštevati že podeljene vodne
pravice, ki so bile podeljene po 119. členu ZV-I na območju prostorskega
akta. |
(10) V Občini Tolmin se nahajajo referenčni
odseki vodnih območij Donave in Jadranskega morja, za katere velja: |
– Na referenčnih odsekih so prepovedani
posegi, ki lahko povzročijo spremembe morfoloških značilnosti. |
– Na vodotokih gorvodno od referenčnih
odsekov in na njihovi prispevni površini so dovoljeni le posegi, ki ne
povzročijo škodljivega vpliva na referenčne odseke in se v postopku
odločanja o izdaji vodnega soglasja (oziroma mnenja o vplivu gradnje na
vodni režim in stanje voda) oziroma mnenja ugotovi, da se zaradi
sprememb morfoloških značilnosti, povezanih s temi posegi, stanje
površinske vode na referenčnem odseku ne bo poslabšalo ter so izpolnjeni
drugi pogoji za izdajo vodnega soglasja, oziroma mnenja. |
– Na vodotokih dolvodno od referenčnih
odsekov oziroma od jezera, na katerem so določeni referenčni odseki, do
dolvodne meje ribjega tipa, v katerega je razvrščen referenčni odsek
oziroma vodotok na iztoku iz jezera, so dovoljeni le posegi, ki ne
povzročijo škodljivega vpliva na referenčne odseke in se v postopku
odločanja o izdaji vodnega soglasja oziroma mnenja ugotovi, da so
izpolnjeni pogoji iz prejšnjega odstavka. |
– Če gre pri posegu v vodotok iz druge
oziroma tretje alinee tega odstavka za gradnjo prečnega objekta, mora
biti tak objekt izveden tako, da je zagotovljena prehodnost za vrste
rib, značilne za ribji tip na mestu posega. |
– Ne glede na navedeno so dovoljeni posegi
zaradi obnove obstoječih pomolov ali gradnje nadomestnih pomolov v
skladu z zakonom, ki ureja Triglavski narodni park, če se v postopku
odločanja o izdaji vodnega soglasja oziroma mnenja ugotovi, da se zaradi
spremembe morfoloških značilnosti, povezanih s temi posegi, stanje
površinske vode na referenčnem odseku ne bo poslabšalo in so izpolnjeni
drugi pogoji za izdajo vodnega soglasja, oziroma mnenja. |
(11) Vodna telesa površinskih voda, ki se
uvrščajo med občutljiva območja zaradi kopalnih voda so: Idrijca
Podroteja – sotočje z Bačo (SI62VT70), Soča Bovec – Tolmin (SI6VT157),
Soča Soške elektrarne (SI6VT330). |
|
93. člen |
|
(varstvo vodnih virov) |
|
(1) Območja varstva vodnih virov, ki so
razglašena z načrti ali določena s posebnimi predpisi in so prikazana v
kartah Prikaz stanja prostora, se varujejo v skladu z določili
predpisov. |
(2) Vse obstoječe vodne vire je treba
varovati pred onesnaženjem in drugimi posegi v prostor v skladu s
predpisi o varovanju vodnih virov. |
(3) Za gradnjo in druge prostorske ureditve
na vodovarstvenih območjih je treba upoštevati državne in občinske
predpise, ki se nanašajo na ta območja. |
(4) Za posege v prostor na vodovarstvenem
območju je treba pridobiti vodno soglasje. |
|
94. člen |
|
(varstvo tal in reliefa) |
|
(1) Pri gradnji objektov in drugih
prostorskih ureditvah je treba upoštevati predpise s področja varstva
tal. |
(2) Pri gradnji objektov in drugih
prostorskih ureditvah je treba v največji možni meri ohranjati reliefne
oblike ter urejati poškodovana ali razgaljena tla na način, da se
ohranja oziroma obnovi njihova plodnost in da so ustrezno zaščitena z
vegetacijo. |
(3) Pri gradnji objektov je treba zgornji
rodovitni sloj tal odstraniti in deponirati ločeno od nerodovitnih tal
ter ga uporabiti za rekultivacije, zunanje ureditve ali izboljšanje
drugih kmetijskih zemljišč. |
|
95. člen |
|
(varstvo gozdov) |
|
(1) Varovalni gozdovi in gozdovi s posebnim
namenom, ki so določeni s posebnimi predpisi in prikazani v kartah
Prikaz stanja prostora, se varujejo v skladu z določili predpisov. |
(2) V varovanih gozdovih je dopustno samo
vzdrževanje obstoječih objektov ter prostorske ureditve, ki krepijo
varovalno funkcijo gozdov v skladu s predpisi iz prejšnjega člena ter v
skladu z gozdnogospodarskim načrtom pristojnih organov. |
(3) Gradnje in druge prostorske ureditve
znotraj območij gozdnih rezervatov so prepovedane, razen vzdrževanja
poti, postavitve informativnih tabel, vzdrževanje objektov kulturne
dediščine ter izvajanje znanstveno-raziskovalnih del v skladu z
določbami predpisov iz prejšnjega člena ter v skladu z
gozdnogospodarskim načrtom pristojnih organov. |
|
96. člen |
|
(varstvo pred naravnimi in
drugimi nesrečami) |
|
(1) Pri gradnji objektov in drugih
prostorskih ureditvah je treba upoštevati predpise s področja varstva
pred naravnimi in drugimi nesrečami. |
(2) Gradnje in prostorske ureditve morajo
biti izvedene tako, da zagotavljajo pogoje za varen umik ljudi in
premoženja ter zadostne prometne in delovne površine za intervencijska
vozila v primeru naravne ali druge nesreče. |
(3) Zagotoviti je treba prostorske možnosti
za pokop ljudi in živali v primeru naravnih nesreč. Pokop ljudi naj se v
primeru nesreč izvaja na obstoječih pokopališčih, ki morajo imeti
zagotovljene prostorske možnosti za širitev. Pokop živali naj se v
primeru nesreč izvaja na ustreznih kmetijskih zemljiščih ob soglasju
pristojne službe. |
(4) Zagotoviti je treba prostorske možnosti
za začasno namestitev v primeru naravnih nesreč. |
|
97. člen |
|
(erozijska, plazljiva in
plazovita območja) |
|
(1) Erozijska, plazljiva in plazovita
območja, ki so opredeljena s posebnimi predpisi in prikazana v kartah
Prikaz stanja prostora, se varujejo v skladu z določili predpisov s
področja upravljanja z vodami. |
(2) Na ogroženih območjih se ne načrtuje nove
poselitve, infrastrukture ter dejavnosti oziroma prostorskih ureditev,
ki bi lahko s svojim delovanjem povzročile naravne nesreče ali povečale
tovrstno ogroženost prostora. |
(3) Na erozijskih, plazljivih in plazovitih
območjih so dovoljeni vsi zaščitni ukrepi, ki služijo stabiliziranju
terena. Pred izvedbo posega je treba natančneje raziskati geomehanske
lastnosti terena ter določiti potrebne zaščitne ukrepe. |
(4) Na območjih velikega in srednjega
tveganja za plazljivost so novogradnje in druga večja zemeljska dela
možna le na podlagi analize stabilnosti terena, ki jo izdela ustrezna
strokovna služba. |
(5) Na erozijskem območju je prepovedano: |
– poseganje v prostor na način, ki pospešuje
erozijo in oblikovanje hudournikov, |
– ogoljevanje površin, |
– krčenje tistih gozdnih sestojev, ki
preprečujejo plazenje zemljišč in snežne odeje, uravnavajo odtočne
razmere ali kako drugače varujejo nižje ležeča območja pred škodljivimi
vplivi erozije, |
– zasipavanje izvirov, |
– nenadzorovano zbiranje ali odvajanje
zbranih voda po erozivnih ali plazljivih zemljiščih, |
– omejevanje pretoka hudourniških voda,
pospeševanje erozijske moči voda in slabšanje ravnovesnih razmer, |
– odlaganje ali skladiščenje lesa in drugih
materialov, |
– zasipavanje z odkopnim ali odpadnim
materialom, |
– odvzemanje naplavin z dna in brežin, razen
zaradi zagotavljanja pretočne sposobnosti hudourniške struge, |
– vlačenje lesa. |
(6) Na plazljivem območju lastnik zemljišča
ali drug posestnik ne sme posegati v zemljišče tako, da bi se zaradi
tega sproščalo gibanje hribin ali bi se drugače ogrozila stabilnost
zemljišča. Na plazljivem območju je prepovedano: |
– zadrževanje voda, predvsem z gradnjo teras,
in drugi posegi, ki bi lahko pospešili zamakanje zemljišč, |
– poseganje, ki bi lahko povzročilo dodatno
zamakanje zemljišča in dvig podzemne vode, |
– izvajati zemeljska dela, ki dodatno
obremenjujejo zemljišče ali razbremenjujejo podnožje zemljišča, |
– krčenje in večja obnova gozdnih sestojev
ter grmovne vegetacije, ki pospešuje plazenje zemljišč. |
(7) Za posege, dovoljene na erozijskih,
plazljivih in plazovitih območjih, je potrebno pridobiti soglasje
pristojnih služb. |
|
98. člen |
|
(območja potresne
ogroženosti) |
|
(1) Območja potresne ogroženosti so prikazana
v kartah Prikaz stanja prostora. |
(2) Objekti morajo biti protipotresno
zasnovani in grajeni v skladu s cono potresne ogroženosti oziroma v
skladu z drugim predpisom ali standardom, ki ureja področje
protipotresne varnosti. |
|
99. člen |
|
(poplavna območja) |
|
(1) Poplavna območja in razredi poplavne
nevarnosti so določeni v skladu s predpisi o vodah, na osnovi izdelanih
in potrjenih strokovnih podlag. Poplavna območja, karte poplavne
nevarnosti ter karte razredov poplavne nevarnosti za obstoječe stanje so
sestavni del prikaza stanja prostora. |
(2) Na poplavnih območjih, za katera so
izdelane karte poplavne nevarnosti in določeni razredi poplavne
nevarnosti, je pri načrtovanju prostorskih ureditev oziroma izvajanju
posegov v prostor treba upoštevati predpis, ki določa pogoje in omejitve
za posege v prostor in izvajanje dejavnosti na območjih, ogroženih
zaradi poplav. Pri tem je treba zagotoviti, da se ne povečajo obstoječe
stopnje ogroženosti na poplavnem območju in izven njega. Če načrtovanje
novih prostorskih ureditev oziroma izvedba posegov v prostor povečuje
obstoječo stopnjo ogroženosti, je treba skupaj z načrtovanjem novih
prostorskih ureditev načrtovati celovite omilitvene ukrepe za zmanjšanje
poplavne ogroženosti, njihovo izvedbo pa končati pred začetkom izvedbe
posega v prostor oziroma sočasno z njo. Po izvedbi omilitvenih ukrepov
se v prikazu stanja prostora prikaže nova poplavna območja, karte
poplavne nevarnosti ter karte razredov poplavne nevarnosti za novo
stanje. |
(3) Na poplavnem območju, za katero razredi
poplavne nevarnosti še niso bili določeni, so dopustne samo
rekonstrukcije in vzdrževalna dela na obstoječih objektih v skladu s
predpisi, ki urejajo graditev objektov. |
(4) Ne glede na določbe obeh prejšnjih alinei
so na poplavnem območju dopustni posegi v prostor in dejavnosti, ki so
namenjeni varstvu pred škodljivim delovanjem voda, ter posegi in
dejavnosti, ki jih dopuščajo predpisi o vodah, pod pogoji, ki jih
določajo ti predpisi. |
(5) Na kmetijskih zemljiščih na poplavnih
območjih niso dovoljeni novi nezahtevni in enostavni objekti. |
(6) Enote urejanja prostora, ki delno ali v
celoti ležijo na poplavnih območjih (območje redkih in zelo redkih
poplav, območje poplavnih dogodkov, območje karte razredov poplavne
nevarnosti – IKRPN in območja vodnih zemljišč) so: |
BM 05, BM 06, BM 07, BM 389, BM 458, BP 606,
ČD 03, ČD 615, ČG 04, ČG 06, ČG 07, ČG 09, ČG 11, ČG 397, ČG 428, DO 06,
DPN 01, DR 02, DR 03, DR 388, DT 03, DT 04, DT 07, DT 10, DT 103, DT
105, DT 11, DT 110, DT 111, DT 114, DT 12, DT 124, DT 129, DT 144, DT
149, DT 152, DT 155, DT 57, DT 162, DT 163, DT 166, DT 78, DT 88, DT 90,
DT 94, DT 97, DT 98, GA 04, GA 06, GA 08, GA 671, GB 06, GB 08, GB 12,
GB 13, GB 440, GB 445, GL 342, GR 01, GT 01, GT 02, GT 10, GT 12, GT 14,
GT 17, GT 31, GT 39, GT 40, GT 54, GT 59, GT 72, GT 76, GT 89, HD 02, HD
03, HD 04, HD 06, HD 08, IB 01, IB 03, IB 04, IB 05, IB 09, IB 11, IB
12, IB 13, IB 14, IB 15, IB 16, IB 17, IB 365, KC 01, KK 560, KL 03, KL
281, KL 282, KL 287, KM 03, KM 12, KM 16, KM 18, KM 20, KM 587, KN 09,
KN 10, KN 12, KN 14, KN 17, KN 467, KN 477, KO 03, KO 08, KO 10, KO 11,
KO 463, KO 471, KO 474, KO 479, KO 481, KO 490, KR 03, KR 07, KR 549, KZ
01, KZ 02, KZ 03, KZ 04, KZ 06, KZ 07, KŽ 02, KŽ 04, KŽ 443, LJ 497, LJ
553, MC 04, MC 05, MC 639, MD 08, MD 10, MD 312, MN 01, MN 02, MN 03, MN
04, MN 09, MN 13, MN 14, MN 15, MN 16, MN 17, MN 18, MN 19, OPR 01, OPR
02, OPR 03, OPR 04, OPR 05, OPR 06, OPR 07, OPR 08, PB 01, PB 04, PB 06,
PB 580, PD 01, PD 02, PD 04, PD 06, PD 07, PD 08, PD 09, PD 10, PD 12,
PD 13, PD 14, PD 16, PD 17, PD 19, PD 20, PD 21, PD 22, PD 24, PE 09, PL
03, PL 04, PL 05, PL 06, PL 07, PL 08, PL 14, PL 19, PL 20, PM 484, PO
01, PO 02, PO 04, PO 11, PS 01, PS 04, PS 06, PS 371, PZ 01, RČ 199, RU
02, SE 02, SL 03, SL 04, SL 06, SL 07, SL 08, SL 10, SL 11, SL 160, SL
169, SL 207, SL 260, SL 293, SL 661, ST 01, ST 120, ST 130, ST 132, ST
134, ST 135, ST 145, ST 151, ST 165, ST 168, SV 01, SV 07, SV 08, SV 09,
SV 10, SV 370, SŽ 02, TE 475, TO 01, TO 05, TO 06, TO 23, TO 25, TO 26,
TO 27, TO 28, TO 32, TO 43, TO 44, TO 46, TO 47, TO 50, TO 51, TO 52, TO
53, TO 55, TO 62, TO 63, TO 65, TO 71, TO 72, TR 04, TR 05, TR 06, VL
07, VL 08, VL 10, VO 02, VO 03, VO 06, VO 07, VO 08, VO 11, VO 14, VO
15, VO 16, VO 17, VO 504, VR 378, ZN 536, ZN 539, ZT 03, ZT 09, ZŽ 01,
ZŽ 645, ŽB 06. |
(7) Na vseh zelenih površinah, ki segajo na
poplavna območja, je potrebno zagotoviti opozorilno signalizacijo za
obveščanje o nevarnosti poplav. |
(8) Za vse posege v poplavnih območjih je
potrebno pridobiti soglasje pristojne službe oziroma mnenje o vplivu
gradnje na vodni režim in stanje voda. |
|
100. člen |
|
(varstvo pred požarom) |
|
(1) Pri gradnjah objektov in pri urejanju
prostora je treba upoštevati prostorske, gradbene in tehnične predpise,
ki urejajo varstvo pred požarom. |
(2) Pri načrtovanju gradenj in prostorskih
ureditev je potrebno upoštevati požarna tveganja, ki so povezana s
povečano možnostjo nastanka požara zaradi uporabe požarno nevarnih snovi
in tehnoloških postopkov, z vplivi obstoječih in novih industrijskih
objektov in tehnoloških procesov ter z možnostjo širjenja požara med
posameznimi poselitvenimi območji. |
(3) Pri gradnjah objektov in pri urejanju
prostora je treba upoštevati prostorske, gradbene in tehnične predpise,
ki urejajo varstvo pred požarom. Za ravnanje v primeru požara je treba
zagotoviti najmanj: |
– odmike med objekti oziroma požarno ločitev
objektov, |
– prometne manipulacijske poti oziroma
površine za intervencijska vozila, |
– vire za zadostno oskrbo z vodo za gašenje. |
(4) Na območjih brez hidrantnega omrežja je
treba zagotoviti požarno varnost v skladu s predpisi. |
(5) Gradnje in prostorske ureditve morajo
zagotavljati dovoz do vodotokov, hidrantov in bazenov s požarno vodo. |
(6) Obstoječe in nove urgentne poti morajo
zagotavljati dostope intervencijskim vozilom. |
|
101. člen |
|
(ureditve za obrambne
potrebe) |
|
(1) V območjih izključne rabe prostora za
potrebe obrambe so skladno s prostorsko zakonodajo in zakonodajo na
področju graditve dovoljene prostorske ureditve ter gradnja objektov za
potrebe obrambe (gradnja novih objektov, rekonstrukcije objektov in
odstranitev objektov), vzdrževalna dela (redna, investicijska in
vzdrževalna dela v javno korist), spremembe namembnosti objektov,
odstranitev objektov ter dela v zvezi z urejanjem javnih in drugih
zunanjih površin, namenjenih za razmestitev in delo obrambnih sil) ne
glede na vrsto objektov glede na zahtevnost. |
(2) V območjih omejene in nadzorovane rabe
prostora za potrebe obrambe je dovoljena obstoječa primarna (kmetijska
ali gozdna) raba ter uporaba komunikacij. Na območju niso dopustne
gradnje in rekonstrukcije objektov, ki so namenjeni stalnim delovnim
mestom, nastanitvi, prireditvam ter zadrževanju večjega števila ljudi.
Uporaba objektov ne sme omejevati funkcionalnosti območja za potrebe
obrambe. Za vse posege v območjih omejene in nadzorovane rabe za potrebe
obrambe je treba pridobiti soglasje ministrstva pristojnega za obrambo. |
(3) Obrambne dejavnosti ne smejo povzročati
negativnih vplivov na okolje, ki bi presegali dovoljene ravni oziroma
zmanjševali potenciale za druge rabe in dejavnosti v prostoru. |
|
102. člen |
|
(gradnje in urejanje za
potrebe rabe energije) |
|
(1) Pri gradnji objektov se na celotnem
območju občine spodbuja uporabo okolju prijazne in učinkovite rabe
energije ter uporabo obnovljivih virov energije. |
(2) V vseh enotah urejanja je dovoljena
gradnja omrežja in naprav za daljinsko ogrevanje ob upoštevanju vseh
določb odloka o OPN. |
(3) Pri gradnji novih stavb ter pri
rekonstrukciji stavb, kjer se zamenjuje sistem oskrbe z energijo, je
potrebno upoštevati zakonodajo iz področja učinkovite rabe energije, ter
stavbe priključiti na ekološko čiste vire energije, oziroma spodbujati
pasivno in energetsko učinkovito gradnjo. |
(4) Pri gradnji novih stavb, katerih uporabna
tlorisna površina presega 1000 m2,
in pri rekonstrukciji stavb, katerih uporabna tlorisna površina presega
1000 m2 in
se zmanjšuje sistem oskrbe z energijo (v nadaljnjem besedilu: študija
izvedljivosti), se upošteva tehnična, funkcionalna, okoljska in
ekonomska izvedljivost alternativnih sistemov za oskrbo z energijo. Kot
alternativni sistemi se štejejo: |
– decentralizirani sistemi na podlagi
obnovljivih virov energije, |
– soproizvodnja, |
– daljinsko ali skupinsko ogrevanje ali
hlajenje, če je na voljo, |
– toplotne črpalke. |
(5) Študija izvedljivosti iz prejšnjega
odstavka je obvezna sestavina projekta za pridobitev gradbenega
dovoljenja v skladu s predpisi o graditvi objektov. |
|
III.2.8 Splošni
prostorski izvedbeni pogoji glede varovanja zdravja |
|
103. člen |
|
(arhitektonske ovire) |
|
Pri gradnjah in vseh prostorskih ureditvah se
mora zagotoviti njihova uporaba za gibalno ovirane osebe, skladno s
predpisi in dobro prakso. |
|
104. člen |
|
(varstvo pred hrupom) |
|
(1) Ta odlok v skladu s predpisi in glede na
občutljivost za škodljive učinke hrupa določa stopnje varstva pred
hrupom, ki so določene za zmanjševanje onesnaževanja okolja s hrupom za
posamezne površine. |
Tabela 9: Stopnje varstva pred hrupom, ki so
določene za zmanjševanje onesnaževanja okolja s hrupom za posamezne
površine. |
Namenska
raba/Stopnja varstva pred hrupom |
I. stopnja |
II. stopnja |
III. stopnja |
IV. stopnja |
S – OBMOČJA
STANOVANJ |
SS |
|
|
● |
|
SK |
|
|
● |
|
SP |
|
|
● |
|
C – OBMOČJA
CENTRALNIH DEJAVNOSTI |
CU |
|
|
● |
|
CDi |
|
|
● |
|
CDz |
|
|
● |
|
CDk |
|
|
● |
|
CDo |
|
|
|
● |
I – OBMOČJA
PROIZVODNIH DEJAVNOSTI |
|
|
|
|
IP |
|
|
|
● |
IG |
|
|
|
● |
IK |
|
|
|
● |
B – POSEBNA
OBMOČJA |
BT |
|
|
● |
|
BD |
|
|
|
● |
BC |
|
|
|
● |
Z – OBMOČJA
ZELENIH POVRŠIN |
ZS |
|
|
● |
|
ZP |
|
|
● |
|
ZV |
|
|
● |
|
ZD |
|
|
● |
|
ZK |
|
|
● |
|
P – OBMOČJA
IN OMREŽJA PROMETNE INFRASTRUKTURE |
|
|
|
● |
T – OBMOČJA
KOMUNIKACIJSKE INFRASTRUKTURE |
|
|
|
|
E – OBMOČJA
ENERGETSKE INFRASTRUKTURE |
|
|
|
● |
O – OBMOČJA
OKOLJSKE INFRASTRUKTURE |
|
|
|
● |
A – POVRŠINE
RAZPRŠENE POSELITVE |
|
|
● |
|
K1 –
NAJBOLJŠA KMETIJSKA ZEMLJIŠČA |
|
|
|
● |
K2 – DRUGA
KMETIJSKA ZEMLJIŠČA |
|
|
|
● |
G – GOZDNA
ZEMLJIŠČA |
|
|
|
● |
VC –
POVRŠINSKE CELINSKE VODE |
|
|
|
● |
VI – VODNA
INFRASTRUKTURA |
|
|
|
● |
L – OBMOČJA
MINERALNIH SUROVIN |
|
|
|
● |
f – OBMOČJA
ZA POTREBE OBRAMBE ZUNAJ NASELIJ |
|
|
|
● |
OO – OSTALA
OBMOČJA |
|
|
|
● |
|
(2) Za celotno območje Triglavskega narodnega
parka velja prva stopnja varstva pred hrupom. |
(3) Druga stopnja varstva pred hrupom se
določa na stanovanjskih površinah. |
(4) Območja s I. in II. stopnjo varstva pred
hrupom, mirna območja na prostem ter mirna območja poselitve se določijo
v skladu s predpisi s področja varstva pred hrupom. |
(5) V IV. stopnji varstva pred hrupom je
treba vse obstoječe stanovanjske objekte varovati ali urejati pod pogoji
za III. stopnjo varstva pred hrupom. |
(6) Na meji med I. in IV. stopnjo varstva
pred hrupom ter na meji med II. in IV. stopnjo varstva pred hrupom mora
biti območje, ki obkroža IV. stopnjo varstva pred hrupom v širini z
vodoravno projekcijo 1000 m in na katerem veljajo pogoji za III. stopnjo
varstva pred hrupom. Širina III. območja varstva pred hrupom, ki obkroža
IV. območje varstva pred hrupom, je lahko manjša od 1000 m, če zaradi
naravnih ovir širjenja hrupa ali ukrepov varstva pred hrupom ali zaradi
drugih razlogov na I. oziroma na II. območju varstva pred hrupom niso
presežene mejne vrednosti kazalcev hrupa, določene za to območje. |
(7) V posamezna območja se lahko umeščajo le
tiste dejavnosti, ki ne povzročajo prekomernega hrupa glede na zakonsko
predpisane mejne vrednosti za posamezno območje varstva pred hrupom. |
(8) Pri novogradnjah objektov in drugih
posegih v obstoječe objekte v varovalnih pasovih javnih cest je treba
pri gradnji objektov načrtovati pasivno zaščito pred hrupom, na primer
zaščito z okni ali fasade. |
(9) Če je vir hrupa cesta, železniška proga
ali druga prometna infrastruktura, mora upravljavec teh virov hrupa
zagotoviti izvedbo ukrepov za zmanjšanje emisije hrupa v okolje in
prilagoditi pretok vozil na stopnjo, ki ne povzroča čezmerne obremenitve
okolja s hrupom. |
(10) Mejne in kritične vrednosti kazalcev
hrupa so določene s posebnimi predpisi. S spremembo Uredbe o mejnih
vrednostih kazalcev hrupa v okolju se v skladu z uredbo spremenijo tudi
zgornje omejitve. |
(11) Pri umeščanju stanovanjskih območij in
drugih dejavnosti v bližino obstoječih virov hrupa je potrebno z načinom
gradnje oziroma s protihrupnimi ureditvami in ukrepi zagotoviti ustrezen
nivo hrupa za predvidena območja. |
(12) Pri načrtovanju gradenj v območju
obstoječe cestne, železniške in druge prometne infrastrukture mora
investitor novih posegov predvideti ukrepe za varovanje pred hrupom
zaradi odvijanja prometa. |
(13) Pri umestitvi novega vira hrupa v
prostor je potrebno zagotoviti ukrepe varstva pred hrupom za
preprečevanje in zmanjšanje hrupa v okolju kot posledice uporabe in
obratovanja vira, pri čemer imajo pri izbiri prednost ukrepi
zmanjševanja emisije hrupa pri njenem izvoru pred ukrepi preprečevanja
širjenja hrupa v okolju. |
|
105. člen |
|
(varstvo pred
elektromagnetnim sevanjem) |
|
(1) Z gradnjo objektov ali naprav ter
razmestitvijo dejavnosti, ki so vir elektromagnetnega sevanja, se ne sme
povzročiti preseganje obremenitev okolja, ki jih določajo predpisi o
elektromagnetnem sevanju v naravnem in življenjskem okolju. Za
pridobitev dovoljenja za gradnjo ali rekonstrukcijo objekta, ki je vir
sevanja, je potrebno izpolnjevati pogoje, ki jih določa predpis o
elektromagnetnem sevanju v naravnem in življenjskem okolju. |
(2) Glede na občutljivost posameznega območja
naravnega ali življenjskega okolja za učinke elektromagnetnega polja, ki
jih povzročajo viri sevanja sta določeni I. in II. stopnja varstva pred
sevanjem. |
(3) I. stopnja varstva pred sevanjem, ki
velja za I. območje, ki potrebuje povečano varstvo pred sevanjem. I.
območje je območje bolnišnic, zdravilišč, okrevališč ter turističnih
objektov, namenjenih bivanju in rekreaciji, čisto stanovanjsko območje,
območje objektov vzgojno-varstvenega in izobraževalnega programa ter
programa osnovnega zdravstvenega varstva, območje igrišč ter javnih
parkov, javnih zelenih in rekreacijskih površin,
trgovsko-poslovno-stanovanjsko območje, ki je hkrati namenjeno bivanju
in obrtnim ter podobnim proizvodnim dejavnostim, javno središče, kjer se
opravljajo upravne, trgovske, storitvene ali gostinske dejavnosti, ter
tisti predeli območja, namenjenega kmetijski dejavnosti, ki so hkrati
namenjeni bivanju. |
(4) II. stopnja varstva pred sevanjem velja
za II. območje, kjer je dopusten poseg v okolje, ki je zaradi sevanja
bolj moteč. II. območje je zlasti območje brez stanovanj, namenjeno
industrijski ali obrtni ali drugi podobni proizvodni dejavnosti,
transportni, skladiščni ali servisni dejavnosti ter vsa druga območja,
ki niso v prejšnjem odstavku določena kot I. območje (v nadaljnjem
besedilu: II. območje). |
(5) II. stopnja varstva pred sevanjem velja
tudi na površinah, ki so v I. območju namenjene javnemu cestnemu ali
železniškemu prometu. |
(6) Z namenom zagotovitve nemotenega
izvajanja gospodarskih javnih služb prenosa in distribucije električne
energije se s projektnimi pogoji lahko predpišejo določene obveznosti in
ravnanja investitorja ali nosilca dejavnosti, s katerimi se zagotovi, da
gradnja ali izvajanje dejavnosti ne bo vplivala na varno in zanesljivo
obratovanje elektroenergetskega omrežja, med drugim je to lahko
predložitev dokazila, da vrednosti elektromagnetnega sevanja ne
presegajo mejnih vrednosti, določenih s predpisi, ki urejajo varstvo
pred elektromagnetnim sevanjem v naravnem in življenjskem okolju in da
bo objekt zgrajen v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov. |
|
106. člen |
|
(zagotavljanje ustreznega
osončenja) |
|
Pri gradnji stavb je treba upoštevati merila
za osvetlitev, osončenje, prevetrenost in druge zahteve v skladu s
predpisi načrtovanja stavb ter obstoječim stanovanjskim stavbam ali
stanovanjskim delom stavb zagotavljati pogoje osvetlitve in ostalih
zahtev skladno s predpisi. |
|
III.2.9 Splošni
prostorski izvedbeni pogoji na območjih razpršene gradnje |
|
107. člen |
|
(objekti razprašene
gradnje) |
|
(1) Objekti razpršene gradnje so vsi legalno
zgrajeni objekti na zemljišču izven stavbnih zemljišč. |
(2) Na objektih razpršene gradnje iz
prejšnjega odstavka, ki nimajo določenega stavbnega zemljišča, so v
okviru oblikovne in komunalne sanacije dopustne: |
– rekonstrukcije objektov, |
– prizidave do 50 % BTP osnovnega objekta, |
– vzdrževanje objektov, |
– odstranitev objektov. |
(3) Na gradbeni parceli razpršene gradnje so
izmed nezahtevnih in enostavnih objektov dovoljeni objekti, ki so
dopustni za namensko rabo A. |
(4) Za objekte razpršene gradnje veljajo
posebni prostorski izvedbeni pogoji, ki veljajo v namenski rabi A. |
|
III.3 Podrobni prostorski
izvedbeni pogoji |
|
108. člen |
|
(klasifikacija objektov in
rab glede na namen) |
|
V tem poglavju so glede na krajinske enote in
namensko rabo prostora določene: |
– dopustne dejavnosti, |
– dopustne vrste objektov, |
– dopustne gradnje in drugi posegi v prostor, |
– podrobni prostorski izvedbeni pogoji glede
lege objektov, njihove velikosti in zmogljivosti, |
– podrobni prostorski izvedbeni pogoji glede
oblikovanja. |
|
109. člen |
|
(prostorski izvedeni pogoji
na območju krajinske enote Dolina Soče) |
|
(1) Enota Dolina Soče obsega prostor od
vstopa reke Soče v občino Tolmin pred naseljem Kamno do njenega izstopa
iz občine. Na vzhodu se enota zaključuje z mejo Triglavskega narodnega
parka na zahodu pa z reliefnim robom ob vznožju Kolovrata. |
(2) Krajinska enota obsega območja naselij,
enote razpršene poselitve na območju naselij in enoto odprtega prostora. |
Tabela 10: Enote naselij in enote razpršene
poselitve na območju krajinske enote Dolina Soče |
Ime naselja |
EUP –
naselja |
EUP –
razpršena poselitev |
EUP druge
ureditve zunaj območja naselja |
ČIGINJ |
ČG 04, ČG 06, ČG
07 |
ČG 11, ČG 394,
ČG 397, ČG 400, ČG 401, ČG 425, ČG 428, ČG 442 |
ČG 01, ČG 02, ČG
03, ČG 05, ČG 09, ČG 10 |
DOLJE |
DO 04 |
DO 547, DO 612 |
DO 01, DO 06 |
GABRJE |
GA 02, GA 04, GA
05, GA 07 |
GA 06, GA 671,
GA 672 |
GA 01, GA 08 |
KOZMERICE |
KC 01 |
KC 374
KC 380 |
|
KAMNO |
KM 02, KM 03, KM
04, KM 05, KM 06, KM 07, KM 08, KM 10, KM 11 |
KM 09, KM 583,
KM 587 |
KM 01, KM 12, KM
13, KM 15, KM 16, KM 17, KM 18, KM 19, KM 20 |
KOZARŠČE |
KZ 01, KZ 02, KZ
03 |
KZ 469, KZ 473,
KZ 486,
KZ 629 |
KZ 04, KZ 05, KZ
06, KZ 07 |
LJUBINJ |
LJ 02, LJ 03, LJ
04 |
LJ 05, LJ 487,
LJ 489, LJ 491, LJ 492, LJ 493, LJ 495, LJ 497, LJ 553, LJ 590,
LJ 593 |
LJ 01 |
MODREJCE |
MC 04, MC 05, MC
09 |
MC 639 |
MC 02, MC 03, MC
07,
MC 08 |
MODREJ |
MD 01, MD 02, MD
04, MD 05 |
MD 312 |
MD 08, MD 09, MD
10 |
MOST NA SOČI |
MN 01, MN 02, MN
03, MN 04, MN 05, MN 08, MN 09, MN 13, MN 14, MN 15, MN 16, MN
17, MN 18, MN 19, MN 20 |
MN 404 |
MN 06, MN 07, MN
11,
MN 12 |
POLJUBINJ |
PL 03, PL 04, PL
05,
PL 06, PL 09, PL
10,
PL 11, PL 12 |
PL 07, PL 508,
PL 509,
PL 510, PL 516,
PL 528,
PL 637, PL 650,
PL 656
PL 657 |
PL 01, PL 02, PL
08, PL 13,
PL 14, PL 16, PL
18, PL 19,
PL 20, PL 21, PL
22, PL 23,
PL 24 |
PRAPETNO |
PR 02, PR 03, PR
05 |
PR 01, PR 499 |
|
SELCE |
/ |
SC 02 |
SC 01 |
SELIŠČE |
SE 02 |
SE 634 |
SE 01 |
SELA PRI VOLČAH |
SV 03 |
SV 06, SV 362,
SV 370,
SV 391, SV 627,
SV 648,
SV 670 |
SV 01, SV 02, SV
04,
SV 05, SV 07, SV
08,
SV 09, SV 10 |
TOLMIN |
TO 01, TO 02, TO
04, TO 05, TO 06, TO 07, TO 08, TO 09, TO 12, TO 13, TO 14, TO
15, TO 16, TO 17, TO 18,
TO 19, TO 20, TO
21,
TO 22, TO 24, TO
25, TO 26, TO 27, TO 28,
TO 29, TO 30, TO
31,
TO 32, TO 33, TO
34,
TO 35, TO 36, TO
37, TO 38, TO 39, TO 40, TO 41, TO 42, TO 43, TO 44, TO 45, TO
46, TO 47, TO 48, TO 49, TO 50, TO 51, TO 52, TO 53, TO 55, TO
57,
TO 59, TO 62, TO
63, TO 64, TO 65, TO 66
TO 67, TO 68, TO
69, TO 70, TO 71 |
TO 632 |
TO 03, TO 10, TO
11,
TO 23, TO 56 |
VOLARJE |
VL 01, VL 02, VL
03,
VL 04 |
VL 610, VL 653,
VL 669,
VL 673 |
VL 06, VL 07, VL
08,
VL 10 |
VOLČE |
VO 08, VO 09, VO
10, VO 11, VO 12, VO 13, VO 14, VO 15 |
VO 07, VO 501,
VO 502,
VO 504, VO 505,
VO 511,
VO 521, VO 523,
VO 540,
VO 551 |
VO 01, VO 02, VO
03,
VO 04, VO 05, VO
06,
VO 16, VO 17, VO
19 |
ZATOLMIN – samo
enote naselja |
ZT 09, ZT 10 |
|
|
ŽABČE |
ŽB 03, ŽB 04, ŽB
05, ŽB 06, ŽB 07, ŽB 09 |
ŽB 538, ŽB 631 |
ŽB 01, ŽB 02 |
|
(3) Merila za razvoj dejavnosti v odprtem
prostoru (EUP OPR 01): Glavni poudarek je ohranjanje ekoloških
koridorjev reke Soče in reke Tolminke in usmerjanje vseh dejavnosti, ki
so prisotne v tem prostoru. Predvsem gre za rekreacijo ob in v vodi
(dostop za plovila kot kajak, kanu, raft …, kopališče, sprehajališče …)
ter turizem, ki je v tem delu izredno pogost. S tega vidika se v enoti
urejajo izstopno-vstopne točke ob reki Soči, na katere se usmerja razvoj
ter se ga na teh območjih tudi nadzoruje. Na kmetijskih površinah je
potrebno ohranjati omejke, posamezna drevesa na kmetijskih površinah ter
obvodno vegetacijo ob zemljiščih, ki so neposredno ob reki Soči.
Pomožnih kmetijskih objektov v enoti ni dovoljeno spreminjati v objekte
za začasno bivanje. V enoti se ohranja kmetijske površine, območja
neposredno ob naseljih pa prvenstveno namenja širitvi poselitve ter
rekreaciji. Preprečuje se zaraščanje kmetijskih površin. |
(4) Merila za razvoj poselitve: Na
celotnem območju enote se ohranjajo značilnosti kobariško-tolminskega
stavbnega tipa. Značilnosti so opredeljene kot merila in pogoji za
oblikovanje na posamezni namenski rabi. |
|
110. člen |
|
(prostorski izvedeni pogoji
na območju krajinske enote Triglavski narodni park) |
|
(1) Enota Triglavski narodni park obsega
celotno območje širšega zavarovanega območja. |
(2) Krajinska enota obsega območja naselij,
enote razpršene poselitve na območju naselij in enoto odprtega prostora. |
Tabela 11: Enote naselij in enote razpršene
poselitve na območju krajinske enote Triglavski narodni park |
Ime naselja |
EUP – naselja |
EUP –
razpršena poselitev |
EUP druge
ureditve zunaj območja naselja |
ČADRG |
/ |
ČD 01, ČD 02, ČD
03,
ČD 04, ČD 604,
ČD 614,
ČD 615, ČD 636,
ČD 660 |
/ |
KNEŠKE RAVNE |
/ |
KR 01, KR 1, KR
549,
KR 571, KR 575,
KR 597 |
KR 02, KR 03, KR
05,
KR 06, KR 07 |
TOLMINSKE RAVNE |
TR 04 |
TR 03, TR 617,
TR 622 |
TR 01, TR 02, TR
05,
TR 06, TR 07 |
ZADLAZ – ČADRG |
/ |
ZČ 01, ZČ 02, ZČ
554,
ZČ 557, ZČ 558,
ZČ 559,
ZČ 567, ZČ 568,
ZČ 577,
ZČ 578, ZČ 582,
ZČ 589,
ZČ 646, ZČ 655 |
ZČ 03 |
ZATOLMIN – samo
enote razpršene poselitve |
|
ZT 04, ZT 546,
ZT 607,
ZT 608, ZT 613,
ZT 616,
ZT 618, ZT 619,
ZT 620,
ZT 621, ZT 623,
ZT 624,
ZT 625, ZT 633,
ZT 635 |
ZT 01, ZT 03, ZT
05, ZT 06, ZT 11, ZT 12 |
ZADLAZ – ŽABČE |
/ |
ZŽ 555, ZŽ 556,
ZŽ 564,
ZŽ 566, ZŽ 574,
ZŽ 576,
ZŽ 579, ZŽ 584,
ZŽ 586,
ZŽ 592, ZŽ 594,
ZŽ 595,
ZŽ 599, ZŽ 638,
ZŽ 645,
ZŽ 658, ZŽ 659,
ZŽ 663 |
ZŽ 01, ZŽ 02 |
|
(3) Merila za razvoj dejavnosti v odprtem
prostoru (EUP OPR 02): Na območju TNP-ja se ohranja kulturno krajino
z mešano strukturo rabe kmetijskih površin in rabo travinja na
grbinastih travnikih. Cilj je ohranjati obstoječo stopnjo obdelanosti
površin in preprečevati zaraščanje. S tem se ohranja tudi kakovostne
gozdne robove ter prehod med naravno in kulturno krajino v tem območju.
Osrednje območje pa se praviloma prepušča naravnemu razvoju. S tem se
ohranja visoko biotsko pestrost območja. Poseben pomen se pripisuje
območju planin, ohranjanju njihove značilne arhitekture ter značilne
organizacije v prostoru. Pastirske koče in hleve se ohranja v obstoječi
velikosti. Prvenstveno se jih namenja kmetijski dejavnosti, saj s tem
dosegamo ohranjanje kulturne krajine. Naravne in kulturne kakovosti
območja predstavljajo velik potencial za razvoj turizma in rekreacije, z
varstvenimi režimi pa hkrati predstavljajo tudi omejitev za razvoj.
Razvoj dejavnosti na tem območju je zato treba zasnovati celovito. V
primeru ograditve večjih pašnih površin je potrebno omogočiti prehod
divjadi v zimskem času na za to primernih mestih, ki se jih določi
skupaj z upravljavcem lovišča. |
(4) Merila za razvoj poselitve:
Ohranjajo se značilnosti cerkljansko-šofjeloškega stavbnega tipa ter
mešanega stavbnega tipa med cerkljansko-škofjeloškim in
kobariško-tolminskim. Značilnosti so opredeljene kot merila in pogoji za
oblikovanje na posamezni namenski rabi. |
(5) Ostala merila in pogoji: Za
celotno območje Triglavskega narodnega parka velja 1. stopnja varstva
pred hrupom. |
|
111. člen |
|
(prostorski izvedeni pogoji
na območju krajinske enote Volčanski Ruti) |
|
(1) Enota Volčanski Ruti obsega območje med
Soško dolino na vzhodu in državno mejo z Italijo na zahodu. |
(2) Krajinska enota obsega območje naselja,
enote razpršene poselitve na območju naselja in enoto odprtega prostora. |
Tabela 12: Enote naselij in enote razpršene
poselitve na območju krajinske enote Volčanski Ruti |
Ime naselja |
EUP – naselja |
EUP –
razpršena poselitev |
EUP druge
ureditve zunaj območja naselja |
VOLČANSKI RUTI |
/ |
VR 344, VR 351,
VR 367, VR 375,
VR 378, VR 383,
VR 385, VR 395,
VR 411, VR 416,
VR 417, VR 429,
VR 439, VR 453 |
/ |
|
(3) Merila za razvoj dejavnosti v odprtem
prostoru (EUP OPR 03): Krajinske značilnosti območja naj se v čim
večji meri ohranjajo v obstoječem stanju. Predvsem velik pomen se
pripisuje ohranjanju samotnih kmetij s travniki in pašniki. Velik
poudarek naj bo torej na preprečevanju zaraščanja predvsem prostora ob
zaselkih ter samotnih kmetijah. |
(4) Merila za razvoj poselitve: Ohranjajo
se značilnosti beneškega stavbnega tipa. Značilnosti so opredeljene kot
merila in pogoji za oblikovanje na posamezni namenski rabi. |
|
112. člen |
|
(prostorski izvedeni pogoji
na območju krajinske enote Baška grapa) |
|
(1) Krajinska enota Baška grapa obsega dolino
Bače med Šentviško planoto na jugu in mejo TNP na severu. |
(2) Enota obsega območja naselij, enote
razpršene poselitve na območju naselij in enoto odprtega prostora. |
Tabela 13: Enote naselij in enote razpršene
poselitve na območju krajinske enote Baška grapa |
Ime naselja |
EUP – naselja |
EUP –
razpršena poselitev |
EUP druge
ureditve zunaj območja naselja |
BAČA PRI PODBRDU |
/ |
BP 01, BP 598,
BP 601,
BP 602, BP 603,
BP 605, BP 606,
BP 609, BP 611 |
BP 02 |
GRAHOVO OB BAČI |
GB 06, GB 07 |
GB 03, GB 04,
GB 420, GB 423,
GB 427, GB 430,
GB 431, GB 432,
GB 436, GB 438,
GB 440, GB 445,
GB 446, GB 450,
GB 452, GB 460,
GB 464, GB 664 |
GB 01, GB 02, GB
05, GB 08, GB 09, GB 12,
GB 13 |
GRANT |
GR 03 |
GR 02 |
GR 01, GR 04 |
HUDAJUŽNA |
HD 02, HD 03, HD
04,
HD 05, HD 06, HD
07,
HD 08 |
HD 01, HD 494,
HD 496, HD 500,
HD 503, HD 506 |
|
KAL |
KA 02 |
|
KA 01 |
KUK |
/ |
KK 01, KK 526,
KK 530,
KK 534, KK 548,
KK 560 |
KK 02 |
KNEŽA |
KN 01, KN 02, KN
03,
KN 07, KN 08, KN
09,
KN 10, KN 11, KN
12,
KN 13, KN 14 |
KN 454, KN 467,
KN 468, KN 476,
KN 477 |
KN 05, KN 15, KN
16, KN 17 |
KORITNICA |
KO 02, KO 03, KO
04 |
KO 07, KO 08,
KO 213, KO 463,
KO 465, KO 470,
KO 471, KO 474,
KO 479, KO 480,
KO 481, KO 490,
KO 649 |
KO 05, KO 10,
KO 11 |
KNEŠKE RAVNE |
/ |
KR 01, KR 04, KR
549,
KR 571, KR 575,
KR 597 |
KR 02, KR 03, KR
05,
KR 06, KR 07, |
KLAVŽE |
|
KŽ 02, KŽ 03, KŽ
443,
KŽ 451, KŽ 455,
KŽ 459, KŽ 461,
KŽ 462 |
KŽ 01, KŽ 04,
KŽ 05, KŽ 06 |
LISEC |
/ |
LI 543 |
/ |
LOJE |
/ |
LO 513, LO 529,
LO 630 |
/ |
OBLOKE |
OB 02 |
OB 01, OB 667 |
OB 03 |
PETROVO BRDO |
PB 07 |
PB 06, PB 562,
PB 573, PB 580,
PB 581, PB 585,
PB 591 |
PB 01, PB 02, PB
03,
PB 04, PB 05 |
PODBRDO |
PD 04, PD 05, PD
06, PD 07, PD 08, PD 09,
PD 10, PD 11, PD
12, PD 13, PD 14, PD 15, PD 16, PD 17, PD 21, PD 22, PD 24 |
PD 02, PD 18,
PD 550, PD 552,
PD 563, PD 600 |
PD 01, PD 03, PD
19, PD 20, PD 27 |
PODMELEC |
PM 04, PM 05 |
PM 03, PM 478,
PM 483, PM 484,
PM 485, PM 488,
PM 498 |
PM 01, PM 02, PM
06, PM 07 |
POREZEN |
/ |
PZ 507, PZ 512,
PZ 514, PZ 515,
PZ 519, PZ 522,
PZ 524, PZ 525,
PZ 527, PZ 532,
PZ 533, PZ 535,
PZ 541, PZ 545 |
PZ 01 |
RUT |
RU 02, RU 03 |
|
RU 01, RU 04, RU
08 |
SELA NAD
PODMELCEM |
SP 02 |
SP 517, SP 565,
SP 647 |
SP 01 |
STRŽIŠČE |
SŽ 03, SŽ 04 |
SŽ 02, SŽ 561,
SŽ 588 |
SŽ 01, SŽ 05, SŽ
06,
SŽ 07 |
TEMLJINE |
TE 02 |
TE 447, TE 472,
TE 475, TE 482,
TE 518, TE 628 |
TE 01 |
TRTNIK |
TN 01 |
TN 569, TN 570,
TN 572 |
|
ZNOJILE |
/ |
ZN 01, ZN 520,
ZN 531, ZN 536,
ZN 537, ZN 539,
ZN 542, ZN 544 |
/ |
|
(3) Merila za razvoj dejavnosti v odprtem
prostoru (EUP OPR 04 in OPR 09): Območje naj se v čim večji meri
ohranja v obstoječem stanju. Predvsem velik pomen se pripisuje reki Bači
in njeni obvodni vegetaciji, ki se prepusti naravnemu razvoju. Ob reki
se na nekaterih mestih primerno urejajo piknik prostori ter prostori za
potrebe obvodne rekreacije. Velik poudarek naj bo na preprečevanju
zaraščanja predvsem prostora ob zaselkih ter samotnih kmetijah ter
ohranjanju značilne strukture krajine izven naselij – predvsem celkov.
Na območju je treba ohranjati dosedanjo stopnjo obdelanih površin.
Naravne in kulturne kakovosti območja predstavljajo velik potencial za
razvoj turizma in rekreacije, z varstvenimi režimi pa hkrati
predstavljajo tudi omejitev za razvoj dejavnosti. Razvoj turizma in
rekreacije naj se izvaja v skladu z nosilnostjo prostora s poudarkom na
ekološko ustreznih oblikah turizma. Turistične kapacitete naj se
usmerjajo v obstoječo poselitev. |
(4) Merila za razvoj poselitve: Ohranjajo
se značilnosti cerkljansko-škofjeloškega stavbnega tipa ter mešanega
stavbnega tipa med cerkljansko-škofjeloškim in kobariško-tolminskim.
Značilnosti so opredeljene kot merila in pogoji za oblikovanje na
posamezni namenski rabi. |
|
113. člen |
|
(prostorski izvedeni pogoji
na območju krajinske enote Šentviška planota) |
|
(1) Enota Šentviška planota obsega celotno
planoto, dvignjeno nad Baško grapo, dolino Idrijce in nad Cerkljanskim. |
(2) Krajinska enota obsega območja naselij,
enote razpršene poselitve na območju naselij in enoto odprtega prostora. |
Tabela 14: Enote naselij in enote razpršene
poselitve na območju krajinske enote Šentviška planota |
Ime naselja |
EUP – naselja |
EUP –
razpršena poselitev |
EUP druge
ureditve zunaj območja naselja |
DABER |
/ |
DB 02, DB 03, DB
194, DB 212,
DB 219 |
DB 01 |
BUKOVSKI VRH |
/ |
BV 333, BV 350,
BV 354, BV 357,
BV 359, BV 373,
BV 374, BV 376,
BV 403 |
/ |
GORSKI VRH |
/ |
GV 300, GV 305,
GV 313, GV 322,
GV 330, GV 332,
GV 336, GV 340,
GV 654 |
/ |
LOGARŠČE |
/ |
LG 01, LG 381,
LG 382, LG 384,
LG 390, LG 392,
LG 393, LG 398,
LG 399, LG 402,
LG 405, LG 406,
LG 407, LG 408,
LG 409, LG 410,
LG 412, LG 413,
LG 414, LG 415,
LG 419, LG 421,
LG 422, LG 424,
LG 433, LG 435,
LG 441, LG 644 |
LG 03 |
PRAPETNO BRDO |
PA 04 |
PA 170, PA 171,
PA 172, PA 173,
PA 174, PA 178,
PA 184, PA 187,
PA 196, PA 202,
PA 204, PA 206,
PA 216, PA 223,
PA 228, PA 237,
PA 238, PA 239,
PA 254, PA 272,
PA 652 |
PA 01, PA 02, PA
05 |
PEČINE |
PE 03, PE 05, PE
06, PE 07, PE 10 |
PE 179, PE 188,
PE 189, PE 208,
PE 220, PE 224,
PE 227, PE 232,
PE 236, PE 243,
PE 247, PE 249,
PE 250, PE 256,
PE 274, PE 277,
PE 280, PE 284,
PE 285, PE 288,
PE 290, PE 291,
PE 292, PE 294,
PE 295, PE 299,
PE 304, PE 307,
PE 314, PE 315,
PE 319, PE 642 |
PE 01, PE 02, PE
04,
PE 08, PE 09 |
POLJE |
PJ 02 |
PJ 198, PJ 210 |
PJ 01 |
PONIKVE |
PO 02, PO 03, PO
04 |
PO 01, PO 05, PO
12,
PO 306, PO 309,
PO 316, PO 317,
PO 320, PO 321,
PO 324, PO 325,
PO 326, PO 327,
PO 331, PO 334,
PO 335, PO 337,
PO 338, PO 339,
PO 346, PO 348,
PO 349, PO 353,
PO 355, PO 360,
PO 363, PO 369,
PO 377, PO 379,
PO 387, PO 396 |
PO 06, PO 07, PO
08,
PO 09, PO 10, PO
11,
PO 14 |
ŠENTVIŠKA GORA |
ŠG 01
ŠG 02
ŠG 03
ŠG 04
ŠG 05
ŠG 07 |
ŠG 226, ŠG 233,
ŠG 245, ŠG 246,
ŠG 248, ŠG 252,
ŠG 253, ŠG 257,
ŠG 266, ŠG 268,
ŠG 269, ŠG 270,
ŠG 273, ŠG 640
ŠG 662 |
ŠG 06 |
ZAKRAJ |
ZA 01 |
ZA 176, ZA 177,
ZA 203 |
|
|
(3) Merila za razvoj dejavnosti v odprtem
prostoru (EUP OPR 05): Posebno pozornost pri razvoju krajine naj se
posveti ustreznemu umeščanju rekreacije v prostor Šentviške planote. Ta
naj se prilagodi obstoječi krajinski strukturi ter dejavnostim v odprtem
prostoru – predvsem kmetijski. V enoti se ohranja vedute na kvalitetne
elemente razpršene poselitve – značilne ohranjene celke, cerkve ter
značilne kmetijske objekte v odprtem prostoru. |
(4) Merila za razvoj poselitve: Ohranjajo
se značilnosti cerkljansko-škofjeloškega stavbnega tipa. Ohranja se
značilna strma streha in okenske osi. Značilnosti so opredeljene kot
merila in pogoji za oblikovanje na posamezni namenski rabi. |
|
114. člen |
|
(prostorski izvedeni pogoji
na območju krajinske enote Dolina Idrijce) |
|
(1) Enota Dolina Idrijce obsega območje reke
Idrijce s pobočji, od vstopa reke v občino do njenega izlitja v reko
Sočo. |
(2) Enota obsega območja naselij, enote
razpršene poselitve na območju naselij in enoto odprtega prostora. |
Tabela 15: Enote naselij in enote razpršene
poselitve na območju krajinske enote Dolina Idrijce |
Ime naselja |
EUP – naselja |
EUP –
razpršena poselitev |
EUP druge
ureditve zunaj območja naselja |
BAČA PRI MODREJU |
BM 05 |
BM 01, BM 02, BM
04,
BM 06, BM 389,
BM 418, BM 426,
BM 434, BM 437,
BM 444, BM 448,
BM 449, BM 456,
BM 457, BM 458,
BM 466 |
BM 03, BM 07 |
DOLENJA TREBUŠA |
DT 05, DT 06, DT
07, DT 10, DT 11,
DT 12 |
DT 01, DT 02, DT
04, DT 09,
DT 100, DT 101,
DT 102, DT 103,
DT 104, DT 105,
DT 107, DT 108,
DT 109, DT 110,
DT 111, DT 112,
DT 114, DT 116,
DT 117, DT 118,
DT 119, DT 121,
DT 123, DT 124,
DT 126, DT 127,
DT 128, DT 129,
DT 133, DT 137,
DT 138, DT 139,
DT 142, DT 143,
DT 144, DT 147,
DT 148, DT 149,
DT 152, DT 153,
DT 154, DT 155,
DT 156, DT 157,
DT 158, DT 159,
DT 162, DT 163,
DT 166, DT 665,
DT 666, DT 74,
DT 76, DT 78,
DT 79, DT 80,
DT 83, DT 87,
DT 88, DT 89,
DT 90, DT 91,
DT 92, DT 94,
DT 95, DT 97,
DT 98, DT 99 |
DT 03, DT 13, DT
14,
DT 15, DT 16, DT
17 |
IDRIJA PRI BAČI |
IB 03, IB 04, IB
05,
IB 06, IB 07, IB
08,
IB 09, IB 11, IB
12,
IB 13 |
IB 01, IB 16, IB
17, IB 18, IB 19,
IB 301, IB 302,
IB 356,
IB 361, IB 365,
IB 372 |
IB 14, IB 15 |
POSTAJA |
PS 01, PS 02 |
PS 310, PS 343,
PS 345, PS 364,
PS 371, PS 05,
PS 06 |
PS 03, PS 04 |
ROČE |
RČ 03, RČ 04 |
RČ 181, RČ 195,
RČ 199, RČ 209,
RČ 221, RČ 231,
RČ 234, RČ 242,
RČ 668 |
RČ 01, RČ 02 |
SLAP OB IDRIJCI |
SL 03, SL 04, SL
07,
SL 08 |
SL 160, SL 169,
SL 207,
SL 211, SL 230,
SL 255,
SL 260, SL 263,
SL 267,
SL 271, SL 275,
SL 276,
SL 278, SL 279,
SL 286,
SL 289, SL 293,
SL 651,
SL 661 |
SL 02, SL 05, SL
06,
SL 10, SL 11 |
STOPNIK |
/ |
ST 106, ST 113,
ST 115, ST 120,
ST 122, ST 125,
ST 130, ST 131,
ST 132, ST 134,
ST 135, ST 136,
ST 140, ST 141,
ST 145, ST 146,
ST 150, ST 151,
ST 161, ST 164,
ST 165, ST 167,
ST 168, ST 180,
ST 201, ST 240,
ST 96 |
ST 01
ST 02 |
|
(3) Merila za razvoj dejavnosti v odprtem
prostoru (OPR 06): Posebna pozornost pri razvoju krajine naj se
nameni ustreznemu umeščanju posegov ob Idrijci. Pri tem se sonaravno
uredijo naravna kopališča in za njih potrebna infrastruktura. Drugih
dejavnosti pa naj se v ožji vizualni in ekološki koridor Idrijce ne
umešča. Ohranja se sonaravni pas obvodne vegetacije, pri ureditvah se
uporabljajo avtohtone vrste tega pasu. Ohranja se kmetijska zemljišča na
rečnih terasah ter izrazit kakovosten gozdni rob. |
(4) Merila za razvoj poselitve: Ohranjajo
se značilnosti cerkljansko-škofjeloškega stavbnega tipa ter mešanega
stavbnega tipa med cerkljansko-škofjeloškim in kobariško-tolminskim.
Značilnosti so opredeljene kot merila in pogoji za oblikovanje na
posamezni namenski rabi. |
|
115. člen |
|
(prostorski izvedeni pogoji
na območju krajinske enote Trebuša) |
|
(1) Enota Trebuša obsega območje reke
Trebušice do izliva v Idrijco ter pobočja nad njeno dolino. Spodnja meja
enote poteka po potoku Hotenja. |
(2) Krajinska enota obsega območje naselja,
enote razpršene poselitve na območju naselja Gorenja Trebuša in enoto
odprtega prostora. |
Tabela 16: Enote naselja in enote razpršene
poselitve na območju krajinske enote Trebuša |
Ime naselja |
EUP – naselja |
EUP –
razpršena poselitev |
EUP druge
ureditve zunaj območja naselja |
GORENJA TREBUŠA |
/ |
GT 04, GT 07, GT
09,
GT 12, GT 13, GT
14,
GT 16, GT 18, GT
19,
GT 20, GT 21, GT
22,
GT 23, GT 24, GT
25,
GT 26, GT 27, GT
28,
GT 29, GT 30, GT
31,
GT 32, GT 33, GT
34,
GT 35, GT 36, GT
37,
GT 38, GT 39, GT
40,
GT 41, GT 42, GT
43,
GT 44, GT 45, GT
46,
GT 47, GT 48, GT
49,
GT 51, GT 52, GT
53,
GT 54, GT 55, GT
56,
GT 57, GT 58, GT
59,
GT 60, GT 61, GT
62,
GT 63, GT 64, GT
641,
GT 65, GT 66, GT
67,
GT 68, GT 69, GT
70,
GT 71, GT 72, GT
73,
GT 74, GT 75, GT
76,
GT 77, GT 78, GT
79,
GT 80, GT 81, GT
82,
GT 83, GT 84, GT
85,
GT 86, GT 87, GT
88,
GT 89, GT 90, GT
91,
GT 92 |
GT 01, GT 02, GT
03,
GT 05, GT 05, GT
05,
GT 06, GT 08, GT
10,
GT 11, GT 15, GT
17 |
|
(3) Merila za razvoj dejavnosti v odprtem
prostoru (EUP OPR 07): V enoti se ohranja krajinske značilnosti
prostora ter se skladno z njimi umešča dejavnosti, ki se odvijajo v
odprtem prostoru. Kot v večini krajinskih enot občine naj se tudi na
območju Trebuše intenzivno preprečuje zaraščanje ter ohranja značilne
elemente v kulturni krajini. Predvsem se poudarja ohranjanje kmetijskih
površin ob samotnih kmetijah Gorenje Trebuše. |
(4) Merila za razvoj poselitve: Ohranjajo
se značilnosti cerkljansko-škofjeloškega stavbnega tipa. Ohranja se
značilna strma streha in okenske osi. Značilnosti so opredeljene kot
merila in pogoji za oblikovanje na posamezni namenski rabi. |
|
116. člen |
|
(prostorski izvedeni pogoji
na območju krajinske enote Tolminski in Kanalski Lom) |
|
(1) Enota Tolminski in Kanalski Lom obsega
območje nad dolino Soče in Idrijce in spada pod naravnogeografsko
območje Banjšice oziroma predstavlja njihov severni obronek. |
(2) Krajinska enota obsega območja naselij,
enote razpršene poselitve na območju naselij in enoto odprtega prostora. |
Tabela 17: Enote naselij in enote razpršene
poselitve na območju krajinske enote Tolminski in Kanalski Lom |
Ime naselja |
EUP – naselja |
EUP –
razpršena poselitev |
EUP druge
ureditve zunaj območja naselja |
DOLGI LAZ |
/ |
DL 01, DL 02, DL
191,
DL 192, DL 193,
DL 222,
DL 241, DL 262 |
/ |
DROBOČNIK |
/ |
DR 02, DR 366,
DR 368,
DR 388 |
DR 01, DR 03 |
GORENJI LOG |
GL 01 |
GL 298, GL 318,
GL 323,
GL 328, GL 329,
GL 341,
GL 342, GL 347,
GL 352, GL 358 |
|
GRUDNICA |
/ |
GU 175, GU 182,
GU 183, GU 185,
GU 186, GU 190,
GU 200, GU 205,
GU 214, GU 215,
GU 217, GU 225 |
/ |
KANALSKI LOM |
/ |
KL 01, KL 02, KL
03,
KL 04, KL 07, KL
197,
KL 218, KL 235,
KL 244,
KL 251, KL 259,
KL 261,
KL 264, KL 265,
KL 281,
KL 282, KL 287,
KL 297,
KL 303, KL 643 |
KL 05
KL 06 |
TOLMINSKI LOM |
TL 03 |
TL 01, TL 258,
TL 283,
TL 296, TL 308,
TL 311 |
TL 02, TL 04, TL
05,
TL 06, TL 07, TL
07 |
|
(3) Merila za razvoj dejavnosti v odprtem
prostoru (EUP OPR 08): Kot v večini krajinskih enot občine naj se
tudi na območju Tolminskega in Kanalskega Loma intenzivno preprečuje
zaraščanje ter ohranja značilne elemente v kulturni krajini. |
(4) Merila za razvoj poselitve: Ohranjajo
se značilnosti cerkljansko-škofjeloškega stavbnega tipa ter mešanega
stavbnega tipa med cerkljansko-škofjeloškim in kobariško-tolminskim.
Značilnosti so opredeljene kot merila in pogoji za oblikovanje na
posamezni namenski rabi. |
|
117. člen |
|
(dopustne dejavnosti po
namenski rabi prostora) |
|
(1) Dopustne dejavnosti po namenskih rabah
prostora so: |
Tabela 18: Dopustne dejavnosti po namenskih
rabah prostora |
NAMENSKA RABA
PROSTORA |
DEJAVNOSTI |
S – OBMOČJA
STANOVANJ
velja za SSe,
SSs, SSv
SK, SB |
So namenjena bivanju s
spremljajočimi dejavnostmi, ki služijo tem območjem.
Izključujoče
dejavnosti za vsa območja stanovanj
predelovalne
dejavnosti
ravnanje z
odplakami in odpadki, saniranje okolja
promet in
skladiščenje trgovina na debelo |
SS –
stanovanjske površine
SSe, SSs, SSv |
osnovna
dejavnost
bivanje
spremljajoče
dejavnosti
centralne
dejavnosti
gostinstvo
poslovne
dejavnosti
druge
dejavnosti, ki služijo tem območjem
druge
dejavnosti, ki služijo tem območjem |
SK –
površine podeželskega naselja
SK, SKj |
osnovna
dejavnost
bivanje
spremljajoče
dejavnosti
centralne
dejavnosti gostinstvo
turizem
poslovne
dejavnosti
druge
dejavnosti, ki služijo tem območjem
predelovalne
dejavnosti, izhajajoče iz kmetijstva, lova, gozdarstva,
ribištva, in obrt
druge
dejavnosti, ki služijo tem območjem |
SB –
stanovanjske površine za posebne namene |
osnovna
dejavnost
občasno ali
stalno bivanje različnih skupin prebivalstva (otrok, ostarelih,
študentov)
spremljajoče
dejavnosti centralne dejavnosti
druge
dejavnosti, ki služijo tem območjem |
C – OBMOČJA
CENTRALNIH
DEJAVNOSTI
velja za CU,
CD, CDi, CDz, CDk, CDo |
So namenjena oskrbnim,
storitvenim, družbenim dejavnostim ter bivanju.
Izključujoče
dejavnosti predelovalne dejavnosti
ravnanje z
odplakami in odpadki, saniranje okolja
promet in
skladiščenje trgovina na debelo |
CU –
osrednja območja centralnih dejavnosti |
So namenjena
prepletu dejavnosti, in sicer trgovskih, oskrbnih,
storitvenih, upravnih, socialnih, zdravstvenih,
vzgojno-izobraževalnih, kulturnih, verskih in podobnih ter
bivanju. |
CD –
druga območja centralnih dejavnosti
CDi, CDz, CDk,
CDo |
osnovna
dejavnost
prevladuje
določena centralna dejavnost, razen stanovanj
spremljajoče
dejavnosti ostale centralne dejavnosti
bivanje druge
dejavnosti, ki služijo tem območjem |
CDi –
območja namenjena dejavnostim izobraževanja, vzgoje in športa |
osnovne
dejavnosti
izobraževanje, vzgoja in šport
spremljajoče
dejavnosti
ostale centralne
dejavnosti
bivanje
druge
dejavnosti, ki služijo tem območjem |
CDz –
območja namenjena dejavnostim zdravstva in socialnega varstva |
osnovne
dejavnosti zdravstvo in socialno varstvo
spremljajoče
dejavnosti
ostale centralne
dejavnosti
bivanje
druge
dejavnosti, ki služijo tem območjem |
CDk –
območja namenjena dejavnostim kulture s pripadajočimi ureditvami |
osnovne
dejavnosti kulturne in verske dejavnosti
spremljajoče
dejavnosti
ostale centralne
dejavnosti
bivanje
druge
dejavnosti, ki služijo tem območjem |
CDo –
območja namenjena trgovskim, oskrbnim, poslovnim, storitvenim,
gostinskim dejavnostim in manjši obrti |
osnovne
dejavnosti
trgovske,
oskrbne, poslovne, storitvene, gostinske dejavnosti in manjše
obrti
spremljajoče
dejavnosti
ostale centralne
dejavnosti
bivanje
druge
dejavnosti, ki služijo tem območjem |
I – OBMOČJA
PROIZVODNIH
DEJAVNOSTI
velja za IP,
IG, IK |
So namenjena industrijskim,
proizvodnim, poslovnim, storitvenim in servisnim dejavnostim.
Izključujoče
dejavnosti bivanje
predelovalne
dejavnosti, izhajajoče iz kmetijstva, gozdarstva, ribištva,
razen za IK |
IP –
površine za industrijo |
osnovne
dejavnosti
industrijske,
proizvodne dejavnosti
spremljajoče
dejavnosti trgovina, vzdrževanje in popravila
motornih vozil
promet in skladiščenje
strokovne,
znanstvene in tehnične dejavnosti
gostinstvo
druge
dejavnosti, ki služijo tem območjem |
IG –
gospodarske cone |
osnovne
dejavnosti
obrtne,
skladiščne, prometne, trgovske, poslovne, proizvodne dejavnosti
spremljajoče
dejavnosti
poslovne
gostinstvo
javna uprava
izobraževanje
druge
dejavnosti, ki služijo tem območjem |
IK – površine
z objekti za kmetijsko proizvodnjo |
osnovne
dejavnosti
kmetijska
proizvodnja, pridelava rastlin, reja živali
spremljajoče
dejavnosti skladiščenje
izobraževanje
strokovne,
znanstvene in tehnične dejavnosti
gostinstvo
trgovina na
drobno
druge
dejavnosti, ki služijo tem območjem |
B – POSEBNA
OBMOČJA
velja za BTm,
BTp, BD, BC |
So namenjena turizmu,
nakupovalnim središčem ter podobnim posebnim dejavnostim.
Spremljajoče
dejavnosti
centralne
dejavnosti
poslovne
dejavnosti
rekreacijske
dejavnosti
druge
dejavnosti, ki služijo tem območjem
Izključujoče
dejavnosti
bivanje
proizvodne
promet in
skladiščenje trgovina na debelo |
BTm –
površine za turizem v mestu |
osnovne
dejavnosti
turistična
ponudba in nastanitev, gostinstvo |
BTp –
površine za turizem na podeželju |
osnovne
dejavnosti
turistična
ponudba in nastanitev, gostinstvo |
BD –
površine drugih območij |
osnovne
dejavnosti
nakupovalni
centri, sejmišča, zabaviščni parki, prireditveni prostori |
BC –
športni centri |
osnovna
dejavnost
športne
aktivnosti, prireditve |
Z – OBMOČJA
ZELENIH POVRŠIN
ZSi, ZSv,
ZSk, ZP, ZD, ZK |
So namenjena preživljanju
prostega časa, predvsem rekreaciji in športu na prostem in
izboljšavi kakovosti bivanja.
Izključujoče
dejavnosti trgovina
na debelo
bivanje
poslovne
dejavnosti proizvodne trgovina na debelo |
ZSi –
površine za športna igrišča |
primarne
dejavnosti
rekreacija,
šport na prostem, oddih
spremljajoče
dejavnosti
kulturne,
razvedrilne dejavnosti gostinstvo
druge
dejavnosti, ki služijo tem območjem |
ZSv –
površine obvodnih zelenih površin |
primarne
dejavnosti
rekreacija,
šport na prostem, oddih
spremljajoče
dejavnosti
gostinstvo
druge
dejavnosti, ki služijo tem območjem |
ZSk –
površine turističnih kampov |
primarne
dejavnosti
kampiranje,
oddih
spremljajoče
dejavnosti
gostinstvo
druge
dejavnosti, ki služijo tem območjem |
ZP –
parki |
primarne
dejavnosti oddih v oblikovanih zelenih okoljih
spremljajoče
dejavnosti kulturne, razvedrilne,
rekreacijske
dejavnosti
gostinstvo
druge
dejavnosti, ki služijo tem območjem |
ZV –
vrtičkarske površine |
primarna
dejavnost
vrtičkarstvo
spremljajoče
dejavnosti
druge
dejavnosti, ki služijo tem območjem |
ZD –
druge urejene zelene površine |
So namenjene zaščitni
ali drugi funkciji zelenih pasov. |
ZK –
pokopališča |
primarne
dejavnosti
površine za
pokop in spomin na umrle
spremljajoče
dejavnosti
trgovina na
drobno
druge
dejavnosti, ki služijo tem območjem |
P – OBMOČJA
IN OMREŽJA
PROMETNE
INFRASTRUKTURE
PC, PŽ, PH,
PO |
So namenjena za
izvajanje dejavnosti gospodarskih služb s področja prometa.
Spremljajoče
dejavnosti
gostinstvo
trgovina
skladiščenje
druge dejavnosti, ki služijo tem območjem |
T – OBMOČJA
KOMUNIKACIJSKE
INFRASTRUKTURE |
So namenjena za izvajanje
dejavnosti gospodarskih služb s področja telekomunikacij. |
E – OBMOČJA
ENERGETSKE
INFRASTRUKTURE |
So namenjena za izvajanje
dejavnosti gospodarskih služb s področja energetske
infrastrukture. |
O – OBMOČJA
OKOLJSKE
INFRASTRUKTURE |
So namenjena za izvajanje
dejavnosti gospodarskih služb s področja okoljske infrastrukture. |
A – POVRŠINE
RAZPRŠENE POSELITVE |
So poselitveni
vzorci z nizko gostoto, kot so na primer samotne kmetije ter
strnjene oblike manjših naselij.
Primarna
dejavnost
bivanje
Spremljajoče
dejavnosti
predelovalne
dejavnosti, izhajajoče iz kmetijstva, lova, gozdarstva, ribištva
in obrt
gostinstvo
turizem
druge
dejavnosti, ki služijo tem območjem
Izključujoče
dejavnosti predelovalne dejavnosti
ravnanje z
odplakami in odpadki, saniranje okolja,
promet in
skladiščenje, trgovina na debelo |
A SK-P –
površine pastirskih objektov visokogorskih planin in pašnikov |
primarna
dejavnost
kmetijstvo in
predelovalna dejavnost izhajajoča iz kmetijstva
spremljajoče
dejavnosti sekundarno bivanje, ki izhaja iz te dejavnosti, druge
dejavnosti, ki služijo tem območjem
Izključujoče
dejavnosti predelovalne dejavnosti
ravnanje z
odplakami in odpadki,
saniranje okolja |
DRUGA OBMOČJA |
|
K1, K2 –
NAJBOLJŠA IN DRUGA
KMETIJSKA
ZEMLJIŠČA |
osnovne
dejavnosti kmetijstvo
spremljajoče
dejavnosti
druge
dejavnosti, ki služijo tem območjem |
G – GOZDNA
ZEMLJIŠČA |
So namenjena za
gojenju in ekonomskemu izkoriščanju gozdov.
osnovne
dejavnosti
gozdarstvo,
lov
spremljajoče
dejavnosti rekreacija
druge
dejavnosti, ki služijo tem območjem, v skladu z
gozdnogospodarskimi načrti |
VC –
POVRŠINSKE CELINSKE VODE |
So namenjena za izvajanje
dejavnosti s področja rabe voda.
Spremljajoči
dejavnosti ribištvo rekreacija |
VI – VODNA
INFRASTRUKTURA |
So namenjena vodnim
zemljiščem površinskih voda in vodnim objektom, kot so pregrade,
zadrževalniki, jezovi ...
Spremljajoča
dejavnost rekreacija |
L – OBMOČJA
MINERALNIH SUROVIN
LN – površine
nadzemnega pridobivalnega prostora |
So namenjena za
izvajanje dejavnosti s področja izkoriščanja mineralnih
surovin, in sicer za površine nadzemnega pridobivalnega
prostora. |
f – OBMOČJA
ZA POTREBE OBRAMBE ZUNAJ NASELIJ |
So namenjena za izvajanje
dejavnosti s področja obrambe zunaj naselij. |
|
|
118. člen |
|
(podrobni prostorski
izvedbeni pogoji za gradnjo na stanovanjskih območjih) |
|
Območja osnovne namenske rabe »S – območja
stanovanj« so namenjena bivanju in spremljajočim dejavnostim. Zanje
veljajo naslednji podrobni prostorski izvedbeni pogoji: |
Tabela 19: Podrobni prostorski izvedbeni
pogoji za gradnjo na stanovanjskih območjih |
Namenska raba |
S – območja
stanovanj |
Dopustni
objekti |
Označeni v Prilogi
1 |
Podrobna
namenska raba |
SS –
stanovanjske površine (površine, ki so namenjene bivanju brez
dejavnosti ali s spremljajočimi dejavnostmi) |
Členitev
podrobne namenske rabe |
SSe
Prostostoječa
gradnja pretežno enodružinskih hiš |
SSs
Strnjena gradnja |
SSv
Večstanovanjska
gradnja |
Zelene površine |
FZP: 0.2 |
FZP: 0.2 |
FZP: 0.3 |
Dopustna
izraba |
FZ: 0.4 |
FZ: 0.5 |
FZ: 0.3 |
Merila in pogoji
za oblikovanje |
splošni |
Višinski
gabariti:
P+M, P+1 |
P+1, P+2 |
min. P+1+M, max.
P+4 |
Gabariti:
– kota pritličja
je na ravnem ali nagnjenem terenu do 10 % lahko največ 30 cm nad
koto urejenega terena ob objektu;
– dovoljena max
višina tri in večstanovanjskih objektov (SSv) je 16 m.
Strehe:
– dvokapnice
morajo biti simetrične, s slemenom v smeri daljše stranice,
naklon je prilagojen določilom za SK po posameznih krajinskih
enotah;
– večkapne
(štirikapne) strehe so dovoljene v primeru, kadar je smiselno
optično zmanjšanje volumna stavbe;
– ravne in
enokapne strehe so dovoljene v enotah urejanja Tolmin, Most na
Soči, Modrej, Podbrdo, Poljubinj;
– ravne in
enokapne strehe so dovoljene povsod na prizidavah.
Poleg
splošnih določb o odmikih veljajo za območja SSe in SSv še
določila:
– Če leži
načrtovani objekt južno, jugovzhodno ali jugozahodno od
obstoječe stanovanjske stavbe, mora biti razmik med robom kapi
načrtovanega objekta in zunanjim zidom (fasado) obstoječe
sosednje stanovanjske stavbe najmanj 1,5 višine kapi
načrtovanega objekta. V kolikor so spodnje etaže obstoječe
stanovanjske stavbe pretežno namenjene drugi dejavnosti, se
razmiki med objekti lahko zmanjšajo za skupno višino teh etaž.
(Načrtovani
objekt leži južno, jugovzhodno ali jugozahodno od obstoječega
objekta, če več kot polovica dolžine fasadnega oboda obstoječe
stanovanjske stavbe leži znotraj območja, ki ga določata
premici, ki potekata pod kotom ±45° od smeri severa, od točk
skrajnih južnih, vzhodnih in zahodnih vogalov fasade novo
predvidenega objekta.)
– Če so odmiki
stavb od meja sosednjih parcel oziroma stavb manjši od zgoraj
določenih, je potrebno v projektu za pridobitev gradbenega
dovoljenja izdelati utemeljitev posega ter predložiti soglasje
lastnikov sosednjih parcel. |
Podrobna
namenska raba |
SK –Površine
podeželskega naselja (površine, ki so namenjene površinam kmetij
z dopolnilnimi dejavnostmi in bivanju) |
Členitev
podrobne namenske rabe |
SK
Površine
podeželskega naselja |
SKj
Območja
historičnega oziroma funkcionalnega jedra podeželskega naselja |
Zelene površine |
/ |
/ |
Dopustna
izraba |
FZ: 0.4 0.6 |
FZ: 0.4 0.6 |
Merila in pogoji
za oblikovanje |
splošni |
Fasade:
– oblikovanje
fasad in arhitekturnih členov naj bo usklajeno s tradicionalno
značilnim stavbnim tipom;
– fasade so
lahko horizontalno in vertikalno členjene, odprtine naj bodo
praviloma v obliki pravokotnikov.
Gabariti:
– višina slemena
ne sme presegati višin slemen sosednjih objektov enake
namembnosti v oddaljenosti 100 m od roba objekta v enoti
urejanja prostora, razen pri gospodarskih objektih;
– višina
ne-stanovanjskih kmetijskih stavb ne sme presegati 13 m;
– kota pritličja
je na ravnem ali nagnjenem terenu do 10 % lahko največ 30 cm nad
koto urejenega terena ob objektu;
– osnovni kubusi
stanovanjskih stavb so praviloma pravokotne oblike z razmerjem
stranic v skladu z določili po posameznih krajinskih tipih.
Strehe:
– strehe so
praviloma dvokapne in simetrične;
– smer slemena
mora biti vzporedna z daljšo stranico;
– večkapne
(štirikapne) strehe so dovoljene v primeru, kadar je smiselno
optično zmanjšanje volumna stavbe;
– sodobno
oblikovane strehe (npr. ravne ali enokapne strehe) so dovoljene
na prizidavah.
Območje SKj:
– na območjih
SKj je poudarjena kakovostna zasnova jeder naselji in kakovostne
arhitekturne prvine objektov. Te se ohranja pri novogradnjah
upošteva.
Drugo:
Posamezne
gradnje je možno oblikovati v kontrastu z okoljem, in sicer
zaradi estetskih in simbolnih razlogov, kadar ima različnost
oziroma nasprotnost oblike za cilj vzpostaviti kvalitetno
prostorsko dominanto ali doseči večjo razpoznavnost območja,
zlasti z novogradnjami v središčih posameznih naselij, na
prometnih vozliščih, na zaključkih stavbnega niza ali v
oblikovno neenotnih oziroma degradiranih območjih. O ustreznosti
rešitve odloči občinska pristojna strokovna služba. |
Dolina Soče |
Višinski
gabariti:
P+M, P+1
Tlorisna
razmerja:
– pravokotni
tloris min. 1:1,2
Fasade:
– balkoni
praviloma na vzdolžni fasadi
Strehe:
– blag naklon –
do 30°
opečna in opečni
po strukturi in barvi podobna ali siva kritina |
Triglavski
narodni park |
Višinski
gabariti
– P+M, P+1
– visoko
pritličje ni dovoljeno
Tlorisna
razmerja:
– pravokotni
tloris min. 1:1,5
Fasade:
– okna v obliki
pokončnih pravokotnih odprtin
– razporeditev
odprtin po vertikalnih oseh
– balkoni na
čelni fasadi niso dovoljeni
– fasadne obloge
niso dovoljene
– fasada bela
ali svetlih peščenih tonov
Strehe:
– naklon strehe
od 35° do 50°
– lesena strešna
konstrukcija
– nadstreški nad
vhodi in zunanji vetrolovi niso dovoljeni
– čopi in frčade
niso dovoljeni
– skodle so
dovoljene
– opečna ali
opečni po strukturi in barvi podobna ter siva kritina |
Volčanski Ruti |
Višinski
gabariti:
P+M, P+1
Tlorisna
razmerja:
– pravokotni
tloris min. 1:1,3
Fasade:
– balkoni
praviloma na vzdolžni fasadi
Strehe:
– blag naklon –
do 30°
– opečna ali
opečni po strukturi in barvi podobna ter siva kritina |
Baška grapa |
Višinski
gabariti:
– P+1 ali P+2
Tlorisna
razmerja:
– pravokotni
tloris min. 1:1,2
Strehe:
– naklon strehe
nad 30°
– opečna ali
opečni po strukturi in barvi podobna ter siva kritina |
Šentviška
planota |
Višinski
gabariti:
– P+1 ali P+2
Tlorisna
razmerja:
– pravokotni
tloris min. 1:1,2
Fasade:
– okna praviloma
v obliki pravokotnih ali kvadratnih odprtin
Strehe:
– naklon strehe
nad 30°
– opečna ali
opečni po strukturi in barvi podobna ter siva kritina |
Dolina Idrijce |
Višinski
gabariti:
– P+1 ali P+2
Tlorisna
razmerja:
– pravokotni
tloris min. 1:1,2
Strehe:
– naklon strehe
nad 25°
– opečna ali
opečni po strukturi in barvi podobna ter siva kritina |
Gorenja Trebuša |
Višinski
gabariti:
– P+1 ali P+2
Tlorisna
razmerja:
– pravokotni
tloris min. 1:1,2
Strehe:
– naklon strehe
nad 35°
– opečna ali
opečni po strukturi in barvi podobna ter siva kritina |
Tolminski in
Kanalski Lom |
Višinski
gabariti:
– P+1 ali P+2
Tlorisna
razmerja:
– pravokotni
tloris min. 1:1,2
Strehe:
– naklon strehe
od 25° do 45°
– opečna ali
opečni po strukturi in barvi podobna ter siva kritina |
Podrobna
namenska raba |
SB –Stanovanjske
površine za posebne namene |
Zelene površine |
FZP: 0.2 |
Dopustna izraba |
FZ: 0.4 |
Merila in
pogoji za oblikovanje |
Fasade:
– oblikovanje
fasad in arhitekturnih členov naj bo usklajeno s tradicionalno
značilnim stavbnim tipom
– fasade so
lahko horizontalno in vertikalno členjene, odprtine naj bodo
praviloma v obliki pravokotnikov.
Strehe:
strehe so lahko
sodobno oblikovane |
|
|
|
|
|
|
|
119. člen |
|
(podrobni prostorski
izvedbeni pogoji za gradnjo na območjih razpršene poselitve) |
|
Območja osnovne namenske rabe »A – območja
razpršene poselitve« predstavljajo območja poselitve izven naselij kot
avtohtoni poselitveni vzorec v krajini nizke gostote pozidave, s pojavi
samotnih kmetij, zaselkov, razdrobljenih, razpršenih, raztresenih,
razpostavljenih in razloženih naselij ter drugih oblik manjših strnjenih
naselij (manjša gručasta naselja). Zanje veljajo naslednji podrobni
prostorski izvedbeni pogoji: |
Tabela 20: Podrobni prostorski izvedbeni
pogoji za gradnjo na območjih razpršene poselitve |
Namenska raba |
A – površine
razpršene poselitve |
Dopustni objekti |
Označeni v Prilogi
1 |
Dopustne
dejavnosti |
Poleg dejavnosti
bivanja, kmetijstva in gozdarstva so dopustne tudi dejavnosti
turizma in gostinstva |
Zelene površine |
/ |
Dopustna izraba |
FZ: 0.6 |
Merila in pogoji
za
oblikovanje |
Za A se
prevzemajo določila za SK. |
Posebnosti A |
– na območju
kmetij je potrebno ohranjati ali nadgrajevati prvotno zasnovo
kompleksa
– za opravljanje
dejavnosti ribištva (ribogojnice) je potrebno pridobiti
strokovno mnenje organizacije za varstvo narave |
|
|
120. člen |
|
(podrobni prostorski
izvedbeni pogoji za gradnjo na območjih centralnih dejavnosti) |
|
Območja osnovne namenske rabe »C – območja
centralnih dejavnosti« so namenjena oskrbnim, storitvenim in družbenim
dejavnostim ter bivanju; gradnja objektov, namenjenih bivanju, pa je
dovoljena le v podrobnejši namenski rabi »CU«. Zanje veljajo naslednji
podrobni prostorski izvedbeni pogoji: |
Tabela 21: Podrobni prostorski izvedbeni
pogoji za gradnjo na območjih centralnih dejavnosti |
Namenska raba |
C – območja
centralnih dejavnosti |
Dopustni
objekti |
Označeni v Prilogi
1 |
Podrobna
namenska raba |
CU
Osrednja območja
centralnih dejavnosti (kot so območja historičnega ali novih
jeder, kjer gre pretežno za prepletanje trgovskih, oskrbnih,
storitvenih, upravnih, socialnih, zdravstvenih, vzgojnih,
izobraževalnih, kulturnih, verskih in podobnih dejavnosti ter
bivanje) |
CD
Druga območja
centralnih dejavnosti (območja, kjer prevladuje določena
dejavnost, razen stanovanj) |
Členitev
podrobne namenske rabe |
|
CDk
kulturna in
verska dejavnost |
CDz
dejavnosti
zdravstva in socialnega varstva |
CDo
trgovske,
oskrbne, poslovno-storitvene, gostinske dejavnosti, manjša obrt,
javna uprava, gasilski dom |
CDi
dejavnosti
izobraževanja, vzgoje in športa |
Zelene površine |
FZP: 0.2 |
Dopustna izraba |
FZ: 0.3 |
FZ: 0.4 |
FZ: 0.4 |
FZ: 0.4 |
FZ: 0.4 |
Merila in pogoji
za oblikovanje |
gabariti |
– praviloma P+1
ali P+2 (glede na obstoječe etažnosti objektov v EUP), izjemoma
višje;
– kota pritličja
je na ravnem ali nagnjenem terenu do 10 % največ 30 cm nad koto
urejenega terena ob objektu; |
– Pri umeščanju
stavb v prostor je treba upoštevati regulacijske črte ob javnem
prostoru. |
fasade |
– objekt mora
zagotoviti skladnost s sosednjimi objekti;
– s prizidki je
treba zagotoviti skladnost celotne podobe objekta |
– Ko ne gre za
prostorsko dominanto, naj bo horizontalna in vertikalna členitev
fasad ter strukturiranje fasadnih odprtin in drugih fasadnih
elementov enostavno in poenoteno po celi fasadi, nizu, kareju
oziroma območju.
– Glavni vhod v
stavbo se oblikuje na fasadi, ki meji na najpomembnejši javni
prostor. Taka fasada objekta mora biti mestotvorno oblikovana |
streha |
– večkapne
(štirikapne) strehe so dovoljene v primeru, kadar je smiselno
optično zmanjšanje volumna stavbe;
– dovolijo se
ravne strehe;
– na posamičnih
dominantnih objektih ali zaključenih celotah objektov (primer:
cerkev, sodišče) je dovoljen drugačen naklon ter barva in oblika
kritine |
– dovoljene so
vse vrste streh (dvokapna, enokapna, večkapna, ravna);
– na posamičnih
dominantnih objektih ali zaključenih celotah objektov (primer:
cerkev, sodišče) je dovoljen drugačen naklon ter barva in oblika
kritine;
– za objekte, ki
mejijo na javni prostor, se dovolijo strehe, usklajene s
kakovostnimi obstoječimi objekti ob tem javnem prostoru.
Dovolijo se odstopanja in novosti, če se s tem doseže novo
urbanistično-arhitekturno kakovost |
drugo |
– Posamezne
gradnje je možno oblikovati v kontrastu z okoljem, in sicer
zaradi estetskih in simbolnih razlogov, kadar ima različnost
oziroma nasprotnost oblike za cilj vzpostaviti novo kvalitetno
prostorsko dominanto ali doseči večjo razpoznavnost območja,
zlasti z novogradnjami v središčih posameznih naselij, na
prometnih vozliščih, na zaključkih stavbnega niza ali v
oblikovno neenotnih oziroma degradiranih območjih. O ustreznosti
rešitve odloči občinska pristojna strokovna služba. |
posebnosti |
– Za gradnjo
novih objektov BTP, večjih od 800 m², je potrebna izdelava
variantnih rešitev. O ustreznosti variantnih rešitev na predlog
pristojne občinske strokovne službe in Odbora za okolje in
prostor odloči župan. |
|
|
121. člen |
|
(podrobni prostorski
izvedbeni pogoji za gradnjo na območjih proizvodnih dejavnosti) |
|
Območja osnovne namenske rabe »I – območja
proizvodnih dejavnosti« so pretežno namenjena industrijskim, proizvodnim
in spremljajočim storitvenim ter servisnim dejavnostim. Zanje veljajo
naslednji podrobni prostorski izvedbeni pogoji: |
Tabela 22: Podrobni prostorski izvedbeni
pogoji za gradnjo na območjih proizvodnih dejavnosti |
Namenska raba |
I – območja
proizvodnih dejavnosti |
Dopustni objekti |
Označeni v Prilogi
1 |
Podrobna
namenska raba |
IP
Površine za
industrijo (namenjene industrijskim dejavnostim) |
IG
Gospodarske cone
(namenjene obrtnim, skladiščnim, prometnim, trgovskim, poslovnim
in proizvodnim dejavnostim) |
IK
Površine z
objekti za kmetijsko proizvodnjo (namenjene kmetijskim stavbam
za intenzivno pridelavo rastlin ali rejo živali) |
Zelene površine |
FZP: 0.05 |
FZP: 0.1 |
FZP: 0.1 |
Dopustna izraba |
FZ: 0.7
Višina: 15 m |
FZ: 0.7
Višina: 15 m |
FZ: 0.7
Višina: 15 m |
Merila in pogoji
za oblikovanje |
Gabariti:
– kota pritličja
je na ravnem ali nagnjenem terenu do 10 % lahko največ 30 cm nad
koto urejenega terena ob objektu;
– tehnološki
objekti (tovarniški dimniki, silosi ipd.), ki morajo biti višji
zaradi funkcionalnih zahtev, ne smejo presegati 20 metrov.
Fasade:
– oblikovanje in
horizontalna ter vertikalna členitev fasad ter strukturiranje
fasadnih odprtin in drugih fasadnih elementov naj bodo enostavni
in poenoteni po celi fasadi, nizu, kareju oziroma območju,
– fasade stavb,
ki mejijo na javni prostor, naj bodo oblikovane kot glavne in
mestotvorne fasade, z njihovim oblikovanjem naj se zagotavljajo
kakovostni ambient.
Strehe:
– strehe so
ravne oziroma vizualno zakrite z ravnim vencem. V primeru da na
območju EUP prevladuje obstoječ tip strehe, ali gre za prizidavo
obstoječega objekta, je dopusten tudi drug tip strehe
(dvokapnica, ločne). Na IK so dopustne dvokapne strehe.
Druga merila
in pogoji:
– Objekti, ki so
zaradi funkcionalnih zahtev izrazito višji (tovarniški dimniki,
silosi ipd.), naj bodo kakovostno in prepoznavno oblikovani.
– Poslovno-upravne, administrativne, prodajne ipd. dejavnosti
naj se organizirajo predvsem ob javnem prostoru, druge
proizvodne stavbe pa v notranjosti kompleksov.
– Pri
oblikovanju objektov, ki so vir neprijetnih vonjav v okolje, je
potrebno upoštevati ukrepe za zmanjšanje emisij. Hleve za
gojenje živali je treba opremiti tako, da bodo izpusti iz
prezračevalnih naprav hleva urejeni preko streh, da se doseže
čim večje razredčenje onesnaženega zraka. Lokacijo gnojišč je
treba predvideti v čim večji oddaljenosti od sosednjih objektov
oziroma tako, da je med sosednjimi objekti in gnojiščem hlev.
– Vsaka gradbena
parcela mora imeti zasajeni vsaj dve veliki drevesi. |
|
122. člen |
|
(podrobni prostorski
izvedbeni pogoji za gradnjo na posebnih območjih) |
|
Območja osnovne namenske rabe »B – posebna
območja« so pretežno namenjena posebnim dejavnostim, kot so območja za
turizem, nakupovalna središča in podobno. Zanje veljajo naslednji
podrobni prostorski izvedbeni pogoji: |
Tabela 23: Podrobni prostorski izvedbeni
pogoji za gradnjo na posebnih območjih |
Namenska raba |
B – posebna
območja |
Dopustni objekti |
Označeni v Prilogi
1 |
Podrobna
namenska raba |
BT
Površine za
turizem (namenjene hotelom, bungalovom, in drugim objektom za
turistično ponudbo in nastanitev) |
BD
Površine drugih
območij (namenjene predvsem večjim nakupovalnim centrom,
sejmiščem, zabaviščnim parkom, prireditvenim prostorom in drugim
podobnim dejavnostim) |
Členitev
podrobne namenske rabe |
BTm
Površine za
turizem v mestnem okolju |
BTp
Površine za
turizem na podeželju |
|
Zelene površine |
FZP: 0.30 |
FZP: 0.30 |
FZP: 0.20 |
Dopustna izraba |
FZ: 0.4 |
FZ: 0.3 |
FZ: 0.35 |
Višina |
|
|
10 m |
Merila in pogoji
za oblikovanje |
Fasade:
– Oblikovanje in
horizontalna ter vertikalna členitev fasad ter strukturiranje
fasadnih odprtin in drugih fasadnih elementov naj bo enostavno
in poenoteno po celi fasadi oziroma na vseh objektih v
kompleksu.
Strehe:
– Dovolijo se
odstopanja in novosti, na podlagi izdelane strokovne podlage, ki
jo potrdi Odbor za okolje in prostor, če se s tem doseže novo
prostorsko-arhitekturno kakovost.
Druga merila
in pogoji:
– V območjih z
namensko rabo BTp se druga določila povzamejo po določilih za
SK. |
|
|
123. člen |
|
(podrobni prostorski
izvedbeni pogoji za gradnjo na območjih zelenih površin) |
|
Območja osnovne namenske rabe »Z – območja
zelenih površin« so pretežno namenjena preživljanju prostega časa,
predvsem rekreaciji in športu na prostem in izboljšavi kakovosti
bivanja. Zanje veljajo naslednji podrobni prostorski izvedbeni pogoji: |
Tabela 24: Podrobni prostorski izvedbeni
pogoji za gradnjo na območjih zelenih površin |
Namenska raba |
Z – območja
zelenih površin |
Dopustni objekti |
Označeni v Prilogi
1 |
Podrobna
namenska raba |
ZS
Površine za
oddih, rekreacijo in šport (na prostem) |
ZP
Parki (kot
urejena območja odprtega prostora v naselju) |
ZD
Druge zelene
urejene površine (kot zeleni pasovi z zaščitno oziroma drugo
funkcijo) |
ZK
Pokopališča |
Členitev
podrobne namenske rabe |
ZSi
območja športnih
igrišč |
ZSv
območja obvodnih
zelenih površin |
ZSk
območja
turističnih kampov |
|
Merila in pogoji
za oblikovanje, velikosti ter urejanje zelenih površin |
– Etažnost
objektov: max. P+M.
– Objekti in
ureditve morajo biti po celotnem kompleksu/enotah urejanja
prostora oblikovno poenoteni ter smiselno usklajeni z zunanjimi
ureditvami stičnih območij, kar se prikaže v strokovni podlagi
za obravnavano območje. Strokovno podlago potrdi Odbor za okolje
in prostor.
– Ohranjajo se
tudi vidno privlačni deli krajine, vedute oziroma kvalitetni
pogledi. |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
124. člen |
|
(podrobni prostorski
izvedbeni pogoji za gradnjo na območjih okoljske infrastrukture) |
|
Območja osnovne namenske rabe »O – območja
okoljske infrastrukture« so pretežno namenjena izvajanju dejavnosti
gospodarskih služb s področja oskrbe z vodo, čiščenja odpadnih voda ter
ravnanja z odpadki. Zanje veljajo naslednji podrobni prostorski
izvedbeni pogoji: |
Tabela 25: Podrobni prostorski izvedbeni
pogoji za gradnjo na območjih okoljske infrastrukture |
Namenska raba |
O – območja
okoljske infrastrukture |
Dopustni
objekti |
21122 Samostojna
parkirišča
2212 Daljinski
(transportni) vodovodi in pripadajoči objekti ceste 211
2222 Lokalni
cevovodi
2223 Cevovodi za
odpadno vodo
24203 Objekti za
ravnanje z odpadki
24205 Drugi
gradbeni inženirski objekti, ki niso uvrščeni drugje |
Drugi pogoji |
Na robovih
območja odlagališča odpadkov, čistilnih naprav ter drugih večjih
posegih naj se ohranja oziroma vzpostavi pas vegetacije (zelena
bariera), ki služi kot vizualna zaščitna bariera, ki zmanjšuje
vidno izpostavljenost teh območij. V primeru pogozdovanja naj se
izberejo sadike avtohtonih vrst za to območje, ki so hkrati tudi
primerne za posamezen tip zemljišča in reliefa. |
|
|
125. člen |
|
(podrobni prostorski
izvedbeni pogoji za gradnjo na območjih prometnih površin) |
|
Območja osnovne namenske rabe »P – območja
prometnih površin« so pretežno namenjena za izvajanje dejavnosti
gospodarskih služb s področja prometa. Zanje veljajo naslednji podrobni
prostorski izvedbeni pogoji: |
Tabela 26: Podrobni prostorski izvedbeni
pogoji za gradnjo na območjih prometnih površin |
Namenska raba |
P – območja
prometnih površin |
Dopustni
objekti |
124 Stavbe za
promet
211 Ceste
212 Železniške
proge
214 Mostovi,
viadukti, predori, pregrade |
|
|
126. člen |
|
(podrobni prostorski
izvedbeni pogoji za gradnjo na območjih energetske infrastrukture) |
|
Območja osnovne namenske rabe »E – območja
energetske infrastrukture« so pretežno namenjena za izvajanje dejavnosti
gospodarskih služb s področja energetike. Zanje veljajo naslednji
podrobni prostorski izvedbeni pogoji: |
Tabela 27: Podrobni prostorski izvedbeni
pogoji za gradnjo na območjih energetske infrastrukture |
Namenska raba |
E – območja
energetske infrastrukture |
Dopustni objekti |
2302 Energetski
objekti ter drugi objekti, ki so namenjeni izvajanju
gospodarskih služb s področja energetike |
Drugi pogoji |
Na območjih,
kjer je predvidena izgradnja malih hidroelektrarn, naj se v čim
večji meri ohranja naravna zarast oziroma naj se le-ta na
izpostavljenih mestih zagotovi. |
|
|
127. člen |
|
(podrobni prostorski
izvedbeni pogoji za gradnjo na območjih komunikacijske infrastrukture) |
|
Območja osnovne namenske rabe »T – območja
komunikacijske infrastrukture« so pretežno namenjena za izvajanje
dejavnosti gospodarskih služb s področja telekomunikacij. Zanje veljajo
naslednji podrobni prostorski izvedbeni pogoji: |
Tabela 28: Podrobni prostorski izvedbeni
pogoji za gradnjo na območjih komunikacijske infrastrukture |
Namenska raba |
T – območja
komunikacijske infrastrukture |
Dopustni
objekti |
12410 Postajna
poslopja, terminali, stavbe za izvajanje komunikacij ter z njimi
povezane stavbe
22130 Daljinska
(hrbtenična) komunikacijska omrežja
22240 Lokalna
(dostopovna) komunikacijska omrežja |
|
|
128. člen |
|
(podrobni prostorski
izvedbeni pogoji za gradnjo in posege na kmetijskih zemljiščih) |
|
Območja osnovne namenske rabe »K – kmetijska
zemljišča« so namenjena kmetijski pridelavi in ohranjanju kulturne
krajine. Zanje veljajo naslednji podrobni prostorski izvedbeni pogoji: |
Tabela 29: Podrobni prostorski izvedbeni
pogoji za gradnjo in posege na kmetijskih zemljiščih |
Namenska raba |
K – kmetijska
zemljišča |
Podrobnejša
namenska raba |
K1
Najboljša
kmetijska zemljišča |
K2
Druga kmetijska
zemljišča |
Dopustni
objekti |
Objekti, ki
neposredno služijo izvajanju agrarnih operacij in so označeni v Prilogi
1. |
Dopustna dela in
druge prostorske ureditve |
– Agrarne
operacije v skladu z zakonom o kmetijskih zemljiščih. |
Drugi pogoji |
– Navedeni
posegi so dopustni pod pogojem, da ne ovirajo opravljanja
osnovne dejavnosti oziroma niso v nasprotju z interesi
kmetijstva;
– gradnje morajo
biti načrtovane tako, da omogočajo lastnikom kmetijskih zemljišč
dostop do kmetijskih zemljišč. V kolikor poseg prekine obstoječi
dostop do kmetijskih zemljišč, je le-te potrebno nadomestiti;
– posegi na
kmetijska zemljišča ne smejo ovirati drugih vzporednih
dovoljenih dejavnosti na kmetijskih zemljiščih;
– posegi na
kmetijska zemljišča, predvsem postavitve ograj, ne smejo
prekinjati koridorjev gibanja prostoživečih živali ter morajo
omogočati prehodnost na planinskih poteh;
– na parcelah,
ki so v naravi in po določilih tega odloka opredeljene kot
kmetijska zemljišča, v neažuriranem zemljiškem katastru pa so
vpisane kot stavbišče, gradnja nadomestnih objektov ni
dovoljena. |
Merila in pogoji
za oblikovanje |
– Ureditve,
objekti, naprave, ograje morajo biti po celotnem kompleksu
oblikovno poenoteni ter smiselno usklajeni z zunanjimi
ureditvami stičnih območij;
– pri
oblikovanju objektov in njihovemu umeščanju v prostor se ohranja
značilen stik naselij in odprte krajine ter kakovostnih grajenih
struktur;
– ohranjajo se
tudi vidno privlačni deli krajine, vedute oziroma kvalitetni
pogledi;
– na območjih
niso dopustne spremljajoče rabe, ki zahtevajo večje spremembe
prostorskih značilnosti območja, zlasti zemeljska dela, izgubo
naravne ohranjenosti in odprtosti ter javne dostopnosti. |
|
|
129. člen |
|
(podrobni prostorski
izvedbeni pogoji za gradnjo in posege na gozdnih zemljiščih) |
|
Območja osnovne namenske rabe »G – gozdna
zemljišča« so namenjena ohranjanju in gospodarjenju z gozdom. Zanje
veljajo naslednji podrobni prostorski izvedbeni pogoji: |
Tabela 30: Podrobni prostorski izvedbeni
pogoji za gradnjo in posege na gozdnih zemljiščih |
Namenska raba |
G – gozdna
zemljišča |
Dopustni objekti |
Manjši objekti
za potrebe gozdarstva in lovstva, neobhodno potrebni za
gospodarjenje z gozdom in lovno divjadjo in so označeni v Prilogi
1. |
Dopustna dela in
druge prostorske ureditve |
– Gozdarske
prostorsko ureditvene operacije, skladno z Zakonom o gozdovih in
gozdnogojitvenimi načrti; krčitev gozdov in izkoriščanje, ki
imata za posledico spremembo gozda v pašnik, porasel z gozdnim
drevjem ali oboro za rejo divjadi na podlagi soglasja ZZG;
– ureditve za
potrebe lova in ribolova;
– sanacije
peskokopov, kamnolomov in gramoznic;
– raziskave
mineralnih surovin in geotermičnih virov. |
Drugi pogoji |
– Za vse posege
na gozdna zemljišča je treba pridobiti ustrezno soglasje
pristojne službe za urejanje in varstvo gozdov;
– posegi so
dopustni pod pogojem, da niso v nasprotju z gozdnogospodarskimi
načrti in funkcijami gozda, ne ovirajo osnovne dejavnosti
oziroma niso v nasprotju z interesi gozdarstva;
– gradnje morajo
biti načrtovane tako, da omogočajo lastnikom gozdov do gozdnih
zemljišč;
– na parcelah,
ki so v naravi in po določilih tega odloka opredeljene kot
gozdne površine, v ne-ažuriranem zemljiškem katastru pa so
vrisane kot stavbišče, gradnja nadomestnih objektov ni
dovoljena. |
Merila in pogoji
za oblikovanje |
– Pri
oblikovanju objektov in njihovem umeščanju v prostor se ohranja
značilen stik naselij in odprte krajine ter kakovostnih grajenih
struktur;
– ohranjajo se
tudi vidno privlačni deli krajine, vedute oziroma kvalitetni
pogledi. |
|
|
130. člen |
|
(podrobni prostorski
izvedbeni pogoji za gradnjo in posege na območjih površinskih voda) |
|
Območja podrobnejše namenske rabe »VC –
območja površinskih voda«, ki so namenjena za izvajanje dejavnosti s
področja rabe voda. Zanje veljajo naslednji podrobni prostorski
izvedbeni pogoji: |
Tabela 31: Podrobni prostorski izvedbeni
pogoji za gradnjo in posege na območjih površinskih voda |
Namenska raba |
V – območja
površinskih voda |
Podrobnejša
namenska raba |
VC
Površinske
celinske vode |
Dopustni objekti |
– objekti
grajenega javnega dobra,
– objekti in
obrežja javne infrastrukture,
– objekti,
potrebni za rabo vode, zagotovitev varnosti plovbe in
zagotovitev varstva pred utopitvami v naravnih kopališčih,
– objekti,
namenjeni za obrambo države, zaščiti in reševanju ljudi, živali
in premoženja ter izvajanju nalog policije,
– objekti,
namenjeni varstvu voda pred onesnaženjem,
– objekti, ki so
označeni v Prilogi 1. |
Dopustna dela in
druge prostorske ureditve |
– vzdrževanje
(obnova), spremembe namembnosti in rekonstrukcije zakonito
zgrajenih objektov in naprav,
– ukrepi, ki se
nanašajo na varstvo narave,
– posegi v zvezi
z ukrepi, ki se nanašajo na izboljšanje hidro-morfoloških in
bioloških lastnosti vode,
– odvzem proda v
skladu s pridobljeno koncesijo,
– sanacija
opuščenih peskokopov, kamnolomov, gramoznic in območij
izkoriščanja prodišč,
– ureditev
dostopov do vode in privezov za čolne in ureditev drč za
spuščanje čolnov na obstoječih jezovih,
– sanitarna
sečnja,
– raziskave
mineralnih surovin in geotermičnih virov,
– ureditve za
potrebe ribolova |
Drugi pogoji |
– za vse posege
na vodna zemljišča je treba pridobiti soglasje pristojnega
organa za vode,
– posegi so
mogoči, če se z njimi ne povečuje poplavna ogroženost, ne
poslabšuje stanje voda, je omogočeno delovanje javnih služb, se
s tem ne ovira obstoječe posebne rabe voda, ni v nasprotju s
cilji upravljanja z vodami in se z rekonstrukcijo oddaljenost od
meje vodnega zemljišča ne zmanjšuje,
– na parcelah,
ki so v naravi in po določilih tega odloka opredeljene kot vodna
zemljišča, v ne-ažuriranem zemljiškem katastru pa so vpisane kot
stavbišče, gradnja nadomestnih objektov ni dovoljena |
Merila in pogoji
za oblikovanje |
– Pri
oblikovanju objektov in njihovem umeščanju v prostor se ohranja
značilen stik naselja in odprte krajine ter kakovostnih grajenih
struktur.
– Ohranjajo se
tudi vidno privlačni deli krajine, vedute oziroma kvalitetni
pogledi.
– Rekreacijske
peš in kolesarske poti v odprti krajini naj se načeloma vodi po
obstoječih poljskih in gozdnih potek ali ob vodotokih. Za
ureditev počivališč in razgledišč ob teh poteh naj se uporablja
obstoječe atraktivne točke. Počivališča in razgledišča naj bodo
vsaj minimalno opremljena s klopjo, košen za smeti, oznako do
posameznih atraktivnosti in informativno tablo. |
|
|
131. člen |
|
(podrobni prostorski
izvedbeni pogoji za gradnjo in posege na območjih vodne infrastrukture) |
|
Območja osnovne namenske rabe »VI – območja
vodne infrastrukture« so namenjena vodnim zemljiščem površinskih voda in
vodnim objektom, kot so pregrade, jezovi in podobno. Zanje veljajo
naslednji podrobni prostorski izvedbeni pogoji: |
Tabela 32: Podrobni prostorski izvedbeni
pogoji za gradnjo in posege na območjih vodne infrastrukture |
Namenska raba |
VI – vodna
infrastruktura |
Dopustni objekti |
– objekti in
naprave, namenjeni vzdrževanju vodnih zemljišč površinskih voda
in vodnih objektov, ki so označeni v Prilogi 1 |
Dopustna dela in
druge prostorske ureditve |
– Tekoča
vzdrževalna dela, adaptacije, rekonstrukcije, gradnje in
nadomestne gradnje jezov, pregrad in drugih dopustnih objektov
ter njihovo odstranjevanje;
– raziskave
mineralnih surovin in geotermičnih virov;
– vzdrževanje
objektov in odstranitev objektov;
– na zakonito
zgrajenih objektih, ki niso skladni z namembnostjo so dopustna
samo vzdrževalna dela in odstranitev objekta |
Drugi pogoji |
Rekonstrukcija
objektov je mogoča, če se s tem ne povečuje poplavna ali
erozijska ogroženost, ne poslabšuje stanje voda, je omogočeno
delovanje javnih služb, se s tem ne ovira obstoječe posebne rabe
voda, ni v nasprotju s cilji upravljanja z vodami in se z
rekonstrukcijo ali nadomestno gradnjo oddaljenost od meje
vodnega zemljišča ne zmanjšuje. |
Merila in pogoji
za oblikovanje |
– Pri
oblikovanju objektov in njihovemu umeščanju v prostor se ohranja
značilen stik naselij in odprte krajine ter kakovostnih grajenih
struktur.
– Ohranjajo se
tudi vidno privlačni deli krajine, vedute oziroma kvalitetni
pogledi. |
|
|
132. člen |
|
(podrobni prostorski
izvedbeni pogoji za gradnjo in posege na območjih mineralnih surovin) |
|
Območja osnovne namenske rabe »L – območja
mineralnih surovin« so namenjena za izvajanje dejavnosti s področja
izkoriščanja mineralnih surovin. Zanje veljajo naslednji podrobni
prostorski izvedbeni pogoji: |
Tabela 33: Podrobni prostorski izvedbeni
pogoji za gradnjo in posege na območjih mineralnih surovin |
Namenska raba |
L – območja
mineralnih surovin |
Podrobnejša
namenska raba |
LN
površine
nadzemnega pridobivalnega prostora |
Dopustni objekti |
– 12203 Druge
poslovne stavbe
– 12420 Garažne
stavbe
– 12520
Rezervoarji, silosi in skladišče stavbe
– 12740 Druge
stavbe, ki niso uvrščene drugje (samo nadstrešnice)
– 22 Cevovodi,
komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi
– 23010 Objekti
za pridobivanje in izkoriščanje mineralnih surovin
– 23020
Elektrarne in drugi energetski objekti (skladno z drugimi
določili tega odloka)
– 24205 Drugi
gradbeno inženirski objekti, ki niso uvrščeni drugje
– 3111 Trajno
reliefno preoblikovanje terena (samo nasipi, izkopi in odkopi,
utrjene površine in utrjene brežine)
– 33140 Merilna
mesta za opazovanje naravnih pojavov, naravnih virov in stanja
okolja |
Dopustna dela in
druge prostorske ureditve |
– sanacije
peskokopov, kamnolomov in gramoznic;
– raziskave
mineralnih surovin in geotermičnih virov;
– vzdrževanje
objektov in odstranitev objektov;
– na zakonito
zgrajenih objektih, ki niso skladni z namembnostjo, so dopustna
samo vzdrževalna dela in odstranitev objekta |
Drugi pogoji |
– Za vse
površinske kope je potrebno zagotoviti sprotno in končno
sanacijo;
– na območjih
sanacij opuščenih površinskih kopov je dovoljeno saniranje in
prepuščanje naravni sukcesiji ali pa vzpostavitev prvotnega
stanja, pri čemer se ne smejo poslabšati prostorske razmere in
kakovosti okolja;
– z namestitvijo
ograj je treba zagotoviti varnost pred padcem v globino in pred
porušitvami terena.
– Pred končno
sanacijo se lahko v območje površinskih kopov umesti sončne ali
vetrne elektrarne pod pogojem, da se za umestitev le-teh izdela
OPPN ter pridobi vsa potrebna soglasja pristojnih inštitucij. |
|
|
133. člen |
|
(podrobni prostorski
izvedbeni pogoji za gradnjo in posege na območjih za potrebe obrambe) |
|
Območja osnovne namenske rabe »f – območja za
potrebe obrambe« so namenjena za izvajanje dejavnosti s področja obrambe
zunaj naselij in so določena kot območja izključne rabe prostora. Zanje
veljajo naslednji podrobni prostorski izvedbeni pogoji: |
Tabela 34: Podrobni prostorski izvedbeni
pogoji za gradnjo in posege na območjih za potrebe obrambe |
Namenska raba |
f – območja
za potrebe obrambe zunaj naselij |
Dopustni
objekti |
24201 Obrambni
objekti
24201 Vojaški
objekti
24205 Drugi
gradbeni inženirski objekti za potrebe obrambe
12740 Druge
nestanovanjske stavbe, ki niso uvrščene drugje: vojašnice ter
drugi objekti in naprave, ki so nujni za normalno funkcioniranje
območij za potrebe obrambe
21311 Letališke
steze in ploščadi: heliport – na podlagi pogojev in soglasja
pristojnih služb
2302 Energetski
objekti (fotovoltaični sistemi, ki so del strehe ali fasade
objektov) |
Dopustna dela in
druge prostorske ureditve |
– prostorske
ureditve ter gradnja objektov za potrebe obrambe (gradnja novih
objektov, rekonstrukcije objektov in odstranitev objektov)
– vzdrževalna
dela (redna, investicijska in vzdrževalna dela v javno korist)
– spremembe
namembnosti objektov
– odstranitev
objektov
– dela v zvezi z
urejanjem javnih in drugih zunanjih površin, namenjenih za
razmestitev in delo obrambnih sil, ne glede na vrsto in
zahtevnost objektov |
|
|
134. člen |
|
(podrobni prostorski
izvedbeni pogoji za gradnjo in posege na ostalih območjih) |
|
Območja osnovne namenske rabe »OO – ostala
območja« so neplodna območja, zlasti gorovja nad gozdno mejo ter
pašništvom in tista območja, ki jih ni mogoče uvrstiti v predhodne
namenske rabe. Zanje veljajo naslednji podrobni prostorski izvedbeni
pogoji: |
Tabela 35: Podrobni prostorski izvedbeni
pogoji za gradnjo in posege na ostalih območjih |
Namenska raba |
00 – ostala
območja |
Dopustni
objekti |
24205 Drugi
gradbeni inženirski objekti, ki niso uvrščeni drugje, ter
komunalna infrastruktura ob predhodni preveritvi z vidika
vplivov na okolje in naravo. |
Dopustna dela in
druge prostorske ureditve |
– vzdrževanje
objektov in odstranitev objektov,
– na zakonito
zgrajenih objektih, ki niso skladni z namembnostjo, so dopustna
samo vzdrževalna dela in odstranitev objekta,
– dopustne so
raziskave mineralnih surovin pod pogojem, da raziskave trajno ne
spreminjajo in poškodujejo naravnega stanja na površini in
podtalju in da se po raziskavah zemljišča vrnejo v prejšnje
stanje,
– odvzem proda v
skladu s pridobljeno koncesijo. |
Drugi pogoji |
– ohranjajo se
vidno privlačni deli krajine, vedute oziroma kvalitetni
pogledi. |
|
|
|
|
III.4 Posebni prostorski
izvedbeni pogoji po enotah urejanja prostora |
|
135. člen |
|
(enote urejanja prostora s
posebnimi prostorskimi izvedbenimi pogoji) |
|
(1) Za posamezne EUP veljajo namesto
posameznih splošnih oziroma podrobnih prostorskih izvedbenih pogojev
posebni prostorski izvedbeni pogoji. |
(2) Pred izdajo gradbenega dovoljenja za
gradnjo posameznih objektov v EUP, ki predstavlja nezazidano celoto za
izgradnjo več objektov, je potrebno izvesti parcelacijo za potrebe
izvedbe predpisane obvezne gospodarske javne infrastrukture za celotno
EUP oziroma najmanj za javne poti znotraj EUP, če bo ostala obvezna
gospodarska infrastruktura potekala znotraj le-teh. |
(3) Posebni prostorski izvedbeni pogoji za
posamezne enote urejanja prostora so določeni v Prilogi 2. |
|
III.5 Prostorski izvedbeni
pogoji na območjih OPPN |
|
136. člen |
|
(območja, za katere je
predvidena izdelava OPPN) |
|
(1) Enote urejanja prostora, ki se urejajo s
podrobnimi načrti, so območja, na katerih je s tem odlokom predvidena
izdelava občinskega podrobnega prostorskega načrta (OPPN). |
(2) Območja, ki se urejajo z OPPN so navedena
po enotah urejanja prostora v Prilogi 2 in določena v grafičnem delu
izvedbenega dela OPN na karti »3 – Prikaz območij enot urejanja
prostora, osnovne oziroma podrobnejše namenske rabe prostora in
prostorskih izvedbenih pogojev«. |
(3) Meja OPPN, ki je določena s tem odlokom,
se v fazi njegove priprave lahko spremeni v primeru, ko dejansko stanje
na mejah območja predvidenega OPPN odstopa od načrtovanega (nove
parcelacije zemljišč, neskladnost katastrskih načrtov z dejanskim
stanjem ipd.) ali pa je s predvideno mejo OPPN onemogočena realizacija
investicijske namere, ki je v splošnem javnem interesu. Spremembo meje
sprejme občinski svet. Pripravljavec akta o spremembi obvesti vse
lastnike prizadetih zemljišč. |
(4) Posamezna območja OPPN je dovoljeno
načrtovati po posameznih delih, vendar je v tem primeru ob pripravi akta
potrebno izdelati tudi zasnovo celotnega območja OPPN, predvsem z vidika
urejanja prometne in druge gospodarske javne infrastrukture, družbene
infrastrukture in potrebnih oskrbnih dejavnosti. |
(5) Ne glede na določbe prejšnjih odstavkov
tega člena se podrobni prostorski načrt lahko izdela za posamezno enoto
urejanja prostora ali manjše območje znotraj posamezne enote urejanja
prostora tudi, če se takšna potreba izkaže po sprejetju občinskega
prostorskega načrta. Potreba je izkazana kadar: |
– se za območje ali manjše območje znotraj
posamezne enote urejanja prostora izkaže investicijski ali širši
družbeni interes in ta ni v nasprotju s strateškim delom OPN; |
– so potrebne prostorske ureditve zaradi
posledic naravnih in drugih nesreč; |
– je na obstoječih parcelah objektov treba
izvesti predhodno komasacijo; |
– ni možno zagotoviti dostopov do gradbenih
parcel ali pa obstoječe lastništvo gradbenih parcel onemogoča gradnjo
prometne ali komunalne infrastrukture. |
(6) V primeru iz prejšnjega odstavka tega
člena se meja OPPN določi v postopku izdelave OPPN. |
|
137. člen |
|
(gradnje in drugi posegi v
prostor na območjih predvidenih OPPN) |
|
(1) V enotah urejanja prostora, kjer je
predvidena izdelava podrobnih prostorskih načrtov ali so le ti v
izdelavi, je do sprejema teh možno izvajati naslednje gradnje oziroma
posege v prostor, če le-te ne bodo ovirale kasnejšega načrtovanja in
izvedbe gradenj, načrtovanih s predvidenim podrobnim prostorskim
načrtom: |
– gradnje nezahtevnih in enostavnih objektov
v skladu z določili tega odloka, |
– gradnjo, rekonstrukcijo in vzdrževanje
komunalne opreme za oskrbo obstoječih objektov, |
– vzdrževanje in rekonstrukcije obstoječih
objektov, prizidave, |
– spremembe namembnosti obstoječih objektov
skladno z namensko rabo prostora, |
– odstranitev obstoječih objektov, če le-ta
ni prepovedana z drugimi določbami. |
(2) Rekonstrukcije in vzdrževanje obstoječih
stanovanjskih stavb znotraj nestanovanjskih namenskih rab prostora se
izvajajo skladno z določili, ki veljajo za SK. Na namenski rabi prostora
za stanovanjsko gradnjo veljajo PIP za določeno namensko rabo prostora. |
|
138. člen |
|
(namenska raba prostora in
prostorski izvedbeni pogoji na območjih predvidenih OPPN) |
|
(1) Na EUP predvidenih OPPN je s tem odlokom
določena osnovna namenska raba. Tako določene osnovne namenske rabe v
OPPN ni dovoljeno spreminjati. |
(2) Območje OPPN je lahko v karti »3 – Prikaz
območij enot urejanja prostora, osnovne oziroma podrobnejše namenske
rabe prostora in prostorskih izvedbenih pogojev« razdeljeno na več
podrobnih namenskih rab. |
(3) Na EUP predvidenih OPPN je določena
pretežna podrobnejša namenska raba. OPPN lahko določi tudi drugačno
delitev podrobnejše namenske rabe ali dodaja novo podrobnejšo namensko
rabo za spremljajočo dejavnost, ki pa ne sme presegati 50 % enote
urejanja prostora. |
(4) Kot izhodišče za prostorske izvedbene
pogoje na območjih OPPN služijo prostorski izvedbeni pogoji posameznih
osnovnih in podrobnejših namenskih rab, določenih s tem odlokom, ki se
lahko s sprejemom OPPN spremenijo, če sprememba pomeni izboljšanje
prostorskih ureditev, na področju javnih površin in javne
infrastrukture. |
|
139. člen |
|
(variantne rešitve in
urbanistično-arhitekturni natečaj) |
|
(1) Strokovne rešitve prostorskih ureditev za
OPPN se lahko pridobijo z izdelavo variantnih rešitev. Variantne rešitve
lahko izdela en ali več različnih načrtovalcev. Izdelane morajo biti
tako, da je možna njihova medsebojna primerjava. |
(2) Strokovne rešitve prostorskih ureditev za
OPPN se lahko pridobijo tudi z javnim natečajem. |
(3) Zahtevo za izvedbo in način priprave ter
izbor variantnih rešitev oziroma izvedbo javnega natečaja se določi s
tem odlokom ali s sklepom župana o pričetku postopka izdelave OPPN. |
(4) Posebni prostorski izvedbeni pogoji za
posamezne enote urejanja prostora so določeni v Prilogi 2.«. |
|
IV. KONČNI DOLOČBI |
|
17. člen |
|
(dostopnost prostorskega
akta) |
|
Ta odlok je v času uradnih ur na vpogled
javnosti na sedežu občine in na spletni strani občine. |
|
18. člen |
|
(začetek veljavnosti) |
|
Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o
občinskem prostorskem načrtu Občine Tolmin začne veljati petnajsti dan
po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. |
|
Št. 3505-0014/2014 |
Tolmin, dne 1. julija 2022 |
|
Podžupanja |
Občine Tolmin |
v funkciji županje |
Maša Klavora |
|