Na podlagi 24. člena Zakona o kmetijstvu (Uradni list RS, št. 45/08, 57/12, 90/12 – ZdZPVHVVR, 26/14 in 32/15) in 14., 23. in 114. člena Statuta Mestne občine Maribor (Medobčinski uradni vestnik, št. 10/11 in 8/14) je Mestni svet Mestne občine Maribor na drugem nadaljevanju 13. redne seje, dne 18. februarja 2016 sprejel

P R A V I L N I K

o ohranjanju in spodbujanju razvoja kmetijstva in

podeželja v Mestni občini Maribor za obdobje 2016 – 2020

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

(vsebina pravilnika)

(1)  Ta pravilnik določa področje uporabe, pogoje, vrste pomoči in druge ukrepe Mestne občine Maribor (v nadaljevanju: občina) za ohranjanje in spodbujanje razvoja kmetijstva in podeželja.

(2)  Sredstva po tem pravilniku se dodelijo za:

-   državne pomoči v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 702/2014 z dne 25. junija 2014 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči v kmetijskem in gozdarskem sektorju ter na podeželju za združljive z notranjim trgom z uporabo členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije (UL L št. 193, z dne 1. 7. 2014 str. 1 - 75, v nadaljnjem besedilu: Uredba Komisije (EU) št. 702/2014);

-   pomoči de minimis v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 1407/2013 z dne 18. decembra 2013 o uporabi členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije pri pomoči de minimis (UL L št. 352, z dne 24. 12. 2013, str. 1 - 8, v nadaljnjem besedilu: Uredba Komisije (EU) št. 1407/2013) in - druge ukrepe.

2. člen

(način in višina zagotavljanja sredstev)

Sredstva za izvedbo ukrepov po tem pravilniku se zagotavljajo v proračunu občine v višini, ki je določena z odlokom o proračunu občine za posamezno leto. Sredstva se lahko pridobivajo tudi iz drugih virov.

3. člen

(oblika pomoči)

Državne pomoči in pomoči de minimis po tem pravilniku se dodeljujejo v določeni višini za posamezne namene kot nepovratna sredstva v obliki dotacij ali v obliki subvencioniranih storitev.

4. člen

(opredelitev pojmov)

Pojmi uporabljeni v tem pravilniku imajo naslednji pomen:

1.  »pomoč« pomeni vsak ukrep, ki izpolnjuje merila iz člena

107 (1) Pogodbe o delovanju Evropske unije;

2. »MSP« ali »mikro, malo in srednje podjetje« pomeni podjetje, ki izpolnjuje merila iz Priloge I Uredbe Komisije (EU) št.

702/2014;

3. »kmetijski sektor« pomeni vsa podjetja, ki so dejavna v primarni kmetijski proizvodnji, predelavi in trženju kmetijskih proizvodov;

4.  »kmetijski proizvod« pomeni proizvode s seznama v Prilogi I k Pogodbi, razen ribiških proizvodov in proizvodov iz ribogojstva s seznama v Prilogi I k Uredbi (EU) št. 1379/2013 Evropskega parlamenta in Sveta;

5. »primarna kmetijska proizvodnja« pomeni proizvodnjo rastlinskih in živinorejskih proizvodov s seznama v Prilogi I k Pogodbi brez kakršnih koli nadaljnjih postopkov, ki bi spremenili naravo takih proizvodov;

6. »predelava kmetijskih proizvodov« pomeni vsak postopek na kmetijskem proizvodu, po katerem proizvod ostane kmetijski proizvod, razen dejavnosti na kmetiji, potrebnih za pripravo živalskega ali rastlinskega proizvoda za prvo prodajo;

7.  »trženje kmetijskih proizvodov« pomeni imeti na zalogi ali razstavljati z namenom prodaje, ponujati za prodajo, dobavljati ali na kateri koli drug način dajati na trg, razen prve prodaje primarnega proizvajalca prodajnemu posredniku ali predelovalcu, ter vsake dejavnosti, s katero se proizvod pripravi za tako prvo prodajo; prodaja, ki jo opravi primarni proizvajalec končnemu potrošniku, se šteje za trženje kmetijskih proizvodov, če se opravlja v ločenih, za to namenjenih prostorih;

8. »kmetijsko gospodarstvo« pomeni enoto, ki obsega zemljišče, objekte in naprave, ki se uporabljajo za primarno kmetijsko proizvodnjo;

9.     »nosilec ali nosilka kmetijskega gospodarstva« (v nadaljnjem besedilu: nosilec) je pravna ali fizična oseba, ki je pooblaščena ali upravičena, da za kmetijsko gospodarstvo vlaga vloge iz naslova ukrepov tega pravilnika;

10. »podjetje v težavah« pomeni podjetje v skladu s 14. točko 2. člena Uredbe Komisije (EU) št. 702/2014;

11. »opredmetena sredstva« pomenijo sredstva, ki jih sestavljajo zemljišča, stavbe in obrati, stroji in oprema;

12. »neopredmetena sredstva« pomenijo sredstva, ki nimajo fizične ali finančne oblike, kot so patenti, licence, strokovno znanje ali druga intelektualna lastnina;

13. »začetek izvajanja projekta ali dejavnosti« pomeni bodisi začetek dejavnosti ali gradbenih del, povezanih z naložbo, bodisi prvo pravno zavezujočo zavezo za naročilo opreme ali uporabo storitev ali vsako drugo zavezo, zaradi katere projekta ali dejavnosti ni več mogoče preklicati; nakup zemljišč in pripravljalna dela, kot je pridobivanje dovoljenj in opravljanje študij izvedljivosti, se ne štejejo za začetek izvajanja projekta ali dejavnosti;

14. »velika podjetja« pomeni podjetja, ki ne izpolnjujejo pogojev iz Priloge I Uredbe Komisije (EU) št. 702/2014;

15. »intenzivnost pomoči« pomeni bruto znesek pomoči, izražen kot odstotek upravičenih stroškov pred odbitkom davkov ali drugih dajatev;

16. »standard Unije« pomeni obvezen standard, predpisan z zakonodajo EU, ki določa raven, ki jo morajo doseči posamezna podjetja, zlasti glede okolja, higiene in dobrobiti živali; posledično se standardi ali cilji, zastavljeni na ravni Unije, ki so zavezujoči za države članice, ne pa tudi za posamezna podjetja, ne štejejo za standarde

Skupnosti;

17. »neproizvodna naložba« pomeni naložbo, ki ne povzroči znatnega povečanja vrednosti ali donosnosti kmetijskega gospodarstva;

18. »naložbe za skladnost s standardom Unije« pomenijo naložbe, ki se izvedejo za doseganje skladnosti s standardom Unije po zaključku prehodnega obdobja, določenega z zakonodajo Unije;

19. »nezahtevna agromelioracija« je skladno z veljavno zakonodajo, ki ureja področje kmetijskih zemljišč:

a)    izravnava zemljišča na površini do 1 ha,

b)    krčitev grmovja in dreves,

c)     izravnava mikrodepresij na njivskih površinah,

č)  nasipavanje rodovitne zemlje,

d)    odstranitev kamnitih osamelcev do skupne količine 20 m³ na površini do 1000 m²,

e)     ureditev obstoječih poljskih poti z možnostjo gramozira-

nja do 20 cm,

f)ureditev gorskih in kraških pašnikov,

g)     apnenje in

h)    založno gnojenje;

20. »mladi kmet« pomeni osebo, ki na dan predložitve vloge za pomoč ni stara več kot 40 let, ima ustrezno poklicno znanje in kompetence ter prvič vzpostavlja kmetijsko gospodarstvo kot nosilec tega gospodarstva;

21. »investicijska dela« pomenijo dela, ki jih opravijo kmet osebno ali kmetovi delavci, da ustvarijo sredstva;

22. »biogorivo na osnovi hrane« pomeni biogorivo, proizvedeno iz žitaric in drugih poljščin z visoko vsebnostjo škroba, rastlin za pridelavo sladkorja in oljnic, kot je opredeljeno v predlogu Komisije za Direktivo Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Direktive 98/70/ES o kakovosti motornega bencina in dizelskega goriva ter spremembi Direktive 2009/28/ES o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov (1);

23. »skupina in organizacija proizvajalcev« pomeni skupino ali organizacijo, ki je ustanovljena za dejavnosti, opredeljene v

43. točki 2. člena Uredbe Komisije (EU) št. 702/2014;

24. »stalni stroški, ki nastanejo zaradi sodelovanja v shemi kakovosti« pomenijo stroške, ki nastanejo zaradi vključitve v shemo kakovosti in letni prispevek za sodelovanje v njej, po potrebi pa tudi odhodke za preglede, ki so potrebni za ugotavljanje skladnosti s specifikacijami sheme kakovosti;

25. »član kmetijskega gospodinjstva« pomeni fizično ali pravno osebo ali skupino fizičnih ali pravnih oseb, ne glede na pravni status skupine in njenih članov v skladu z nacionalno zakonodajo, razen delavcev na kmetiji;

26. »predelava kmetijskih proizvodov v nekmetijske proizvode« pomeni vsak postopek na kmetijskem proizvodu, katerega rezultat je proizvod, ki ni zajet v Prilogi I Pogodbe;

27. »živila« pomenijo živila, ki niso kmetijski proizvodi in so navedena v Prilogi I k Uredbi (EU) št. 1151/2012 Evropskega parlamenta in Sveta;

28. »nekmetijske dejavnosti« pomeni dejavnosti, ki ne spadajo v področje uporabe člena 42 Pogodbe o delovanju EU (npr. ukrepi s področja gozdarstva, turizma, obrti in dejavnosti vezane na predelavo kmetijskih proizvodov v nekmetijske proizvode);

29. »enotno podjetje« pomeni vsa podjetja, ki so med seboj najmanj v enem od naslednjih razmerij:

a)    podjetje ima večino glasovalnih pravic delničarjev ali družbenikov drugega podjetja,

b)    podjetje ima pravico imenovati ali odpoklicati večino čla-

nov upravnega, poslovnega ali nadzornega organa drugega podjetja,

c)     podjetje ima pravico izvrševati prevladujoč vpliv na drugo podjetje na podlagi pogodbe, sklenjene z navedenim podjetjem, ali določbe v njegovi družbeni pogodbi ali statutu,

d)    podjetje, ki je delničar ali družbenik drugega podjetja, na podlagi dogovora z drugimi delničarji ali družbeniki navedenega podjetja sámo nadzoruje večino glasovalnih pravic delničarjev ali družbenikov navedenega podjetja.

Podjetja, ki so v katerem koli razmerju iz točk (a) do (d) tega odstavka preko enega ali več drugih podjetij, prav tako veljajo za enotno podjetje.

5. člen

(vrste pomoči in ukrepi)

Za uresničevanje ciljev ohranjanja in razvoja kmetijstva in podeželja v občini se finančna sredstva usmerjajo preko sektorskih pravil za državne pomoči, ki imajo podlago v uredbah komisije (EU), navedenih v drugem odstavku 1. člena tega pravilnika in omogočajo izvedbo naslednjih vrst pomoči oz. ukrepov:

6. člen

(upravičenci do pomoči in izvajalci storitev)

(1)  Upravičenci do sredstev državnih pomoči in pomoči de minimis so:

a)    pravne in fizične osebe, ki ustrezajo kriterijem za mikro podjetja dejavna v primarni kmetijski proizvodnji oziroma, v primerih ukrepov po členih 17, 21 in 24 Uredbe Komisije (EU) št. 702/2014 dejavna v kmetijskem sektorju in v primerih ukrepov po členih 38 in 43 Uredbe Komisije (EU) št. 702/2014 dejavna v gozdarskem sektorju ter so vpisana v register kmetijskih gospodarstev, imajo sedež na območju občine, minimalno 1 hektar primerljivih kmetijskih površin v občini ter so oddale zbirno vlogo na Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.

b)    pravne in fizične osebe ter njihovi družinski člani, ki se ukvarjajo z nekmetijsko dejavnostjo, predelavo in trženjem na kmetijskem gospodarstvu ter ustrezajo kriterijem za mikro podjetja v primerih ukrepov za pomoči de minimis po Uredbi komisije (EU) št. 1407/2013, ob pogojih, da:

-   imajo sedež kmetijskega gospodarstva na območju občine,

-   imajo sedež dejavnosti na kmetijskem gospodarstvu, ki je vpisano v register kmetijskih gospodarstev,

-   minimalno 1 hektar primerljivih kmetijskih površin v občini in

-   so oddale zbirno vlogo na Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.

c)     upravičenci do pomoči de minimis so lahko tudi pravne in fizične osebe, ki izvedejo aktivnosti promocije in trženja kmetijskih in nekmetijskih proizvodov s kmetijskih gospodarstev in so za to ustrezno registrirane.

(2)  Pomoči za izvajanje ukrepa 4 in ukrepa 5 iz 5. člena tega pravilnika, ki so namenjene upravičencem iz prve točke prvega odstavka tega člena v obliki subvencioniranih storitev, se izplačajo izvajalcem storitev (prejemnikom pomoči), ki so ustrezno registrirani za opravljanje storitev.

(3)   

7. člen

(izvzeta področja uporabe Uredbe Komisije (EU) št. 702/2014)

(1)  Do pomoči po tem pravilniku za ukrepe na podlagi Uredbe Komisije (EU) št. 702/2014 niso upravičeni subjekti, ki so:

-   naslovniki neporavnanega naloga za izterjavo na podlagi predhodnega sklepa Komisije EU, s katerim je bila pomoč

razglašena za nezakonito in nezdružljivo z notranjim trgom;

-   podjetja v težavah.

(2)  Pomoč po tem pravilniku se ne uporablja za ukrepe na podlagi Uredbe Komisije (EU) št. 702/2014 za:

-   pomoč za dejavnosti, povezane z izvozom v tretje države ali države članice, in sicer če je pomoč neposredno povezana z izvoženimi količinami, vzpostavitvijo in delovanjem distribucijske mreže ali drugimi tekočimi stroški, povezanimi z izvozno dejavnostjo;

-   pomoč, ki je odvisna od prednostne uporabe domačega blaga pred uporabo uvoženega blaga.

(3)  Pomoč po tem pravilniku za ukrepe na podlagi Uredbe Komisije (EU) št. 702/2014 se ne dodeli za davek na dodano vrednost.

8. člen

(način, pogoji in merila za dodeljevanje pomoči)

(1)  Državne pomoči in pomoči de minimis se dodeljujejo upravičencem na podlagi izvedenega javnega razpisa oziroma javnega naročila, skladno z veljavnimi predpisi s področja javnih financ in javnega naročanja ter tem pravilnikom.

(2)  V javnem razpisu oziroma naročilu se opredelijo posamezni ukrepi in višina razpoložljivih sredstev za posamezen ukrep kot to določa odlok o proračunu občine za tekoče leto.

(3)  Podrobnejša merila in kriteriji za dodeljevanje državnih pomoči in pomoči de minimis ter zahtevana dokumentacija za posamezne ukrepe po tem pravilniku se podrobneje določijo v javnem razpisu oziroma javnem naročilu.

9. člen

(spodbujevalni učinek)

(1)  Za ukrepe po Uredbi komisije (EU) št. 702/2014 se pomoč lahko dodeli, če ima spodbujevalni učinek razen v primeru podpor za publikacije iz ukrepa 5 Pomoč za spodbujevalne ukrepe za kmetijske proizvode. Pomoč ima spodbujevalni učinek, če je vloga za pomoč predložena pred začetkom izvajanja projekta ali dejavnosti.

(2)  Vloga za pomoč mora vsebovati najmanj naslednje podatke: - ime in velikost podjetja;

-   opis projekta ali dejavnosti, vključno z datumom začetka in konca;

-   lokacijo projekta ali dejavnosti;

-   seznam upravičenih stroškov;

-   vrsto (nepovratna sredstva, posojilo, jamstvo, vračljivi predujem ali drugo) in znesek javnega financiranja, potrebnega za projekt ali dejavnost ter - izjave vlagatelja:

a)    da ne prejema oziroma ni v postopku pridobivanja po-moči za iste upravičene stroške iz drugih javnih virov ter

b)    glede izpolnjevanja pogojev iz prvega odstavka 7. člena  tega pravilnika.

10. člen

(dodelitev sredstev)

(1)  O dodelitvi sredstev upravičencem po tem pravilniku, na predlog strokovne komisije, ki je imenovana s strani župana, odloča pooblaščena oseba.

(2)  Zoper odločitev iz prejšnjega odstavka lahko upravičenec vloži pritožbo županu v roku 8 dni od prejema sklepa. Odločitev župana je dokončna.

(3)  Medsebojne obveznosti med občino in prejemnikom pomoči se uredijo s pogodbo.

(4)  Datum dodelitve pomoči je datum pravnomočnosti sklepa.

11. člen

(izplačila sredstev)

Upravičencem se sredstva iz proračuna občine izplačajo na podlagi zahtevka posameznega upravičenca. Zahtevek mora vsebovati naslednjo dokumentacijo:

-   dokazila o plačilu obveznosti (račun/situacija, potrdilo/dokazilo o plačanem računu) in

-   druga dokazila, določena z javnim razpisom oziroma naročilom (poročilo ali dokazilo o opravljenem delu oziroma storitvi,…).

12. člen

(kumulacija, 19. člen Uredbe Komisije (EU) št. 702/2014)

(1)  Najvišji zneski pomoči po posameznih ukrepih, določeni v členih od 13 do vključno 17 tega pravilnika, ne smejo preseči najvišjih zneskov pomoči določenih v členih 14, 15, 17, 21, 24, 38 in 43 Uredbe Komisije (EU) št. 702/2014 ne glede na to ali se podpora za projekt ali dejavnost v celoti financira iz državnih sredstev ali pa se delno financira iz sredstev EU.

(2)  Pomoč izvzeta z Uredbo Komisije (EU) št. 702/2014 se lahko kumulira z vsako drugo državno pomočjo v zvezi z istimi upravičenimi stroški, ki se deloma ali v celoti prekrivajo samo, če se s tako kumulacijo ne preseže najvišje intenzivnosti pomoči ali zneska pomoči, ki se uporablja za zadevno pomoč v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 702/2014.

(3)  Pomoč izvzeta z Uredbo Komisije (EU) št. 702/2014, se ne kumulira s plačili iz člena 81(2) in člena 82 Uredbe (EU) št. 1305/2013 v zvezi z istimi upravičenimi stroški, če bi bila s tako kumulacijo presežena intenzivnost pomoči ali znesek pomoči, ki sta določena v Uredbi Komisije (EU) št. 702/2014.

(4)  Pomoč izvzeta z Uredbo Komisije (EU) št. 702/2014 se ne sme kumulirati z nobeno pomočjo de minimis v zvezi z istimi upravičenimi stroški, če bi bila s tako kumulacijo presežena intenzivnost pomoči ali znesek pomoči, ki sta določena v Uredbi Komisije (EU) št. 702/2014.

II. UKREPI V SKLADU Z UREDBO KOMISIJE (EU) ŠT. 702/2014

13. člen

(Ukrep 1: Pomoč za naložbe v opredmetena ali neopredmetena sredstva na kmetijskih gospodarstvih v zvezi s primarno kmetijsko proizvodnjo (14. člen Uredbe Komisije (EU) št. 702/2014))

(1)  Z naložbo se skuša doseči vsaj enega od naslednjih ciljev:

-   izboljšanje splošne učinkovitosti in trajnosti kmetijskega gospodarstva, zlasti z zmanjšanjem stroškov proizvodnje ali izboljšanjem in preusmeritvijo proizvodnje;

-   izboljšanje naravnega okolja, higienskih razmer ali standardov za dobrobit živali, če zadevna naložba presega veljavne standarde Unije;

-   vzpostavljanje in izboljšanje infrastrukture, povezane z razvojem, prilagajanjem in modernizacijo kmetijstva, vključno z dostopom do kmetijskih zemljišč, komasacijo in izboljšanjem zemljišč, oskrbo in varčevanjem z energijo in vodo.

(2)  Pomoč se ne dodeli za:

-   nakup proizvodnih pravic, pravic do plačila in letnih rastlin,

-   zasaditev letnih rastlin,

-   dela v zvezi z odvodnjavanjem,

-   nakup živali in samostojen nakup kmetijskih zemljišč,

-   naložbe za skladnost s standardi Unije, z izjemo pomoči, dodeljene mladim kmetom v 24 mesecih od začetka njihovega delovanja,

-   za že izvedena dela, razen za izdelavo projektne dokumentacije,

-   investicije, ki se izvajajo izven območja občine,

-   investicije, ki so financirane iz drugih javnih virov Republike Slovenije ali EU, vključno s sofinanciranjem prestrukturiranja vinogradov,

-   stroške, povezane z zakupnimi pogodbami,

-   obratna sredstva in

-   naložbe v zvezi s proizvodnjo biogoriv ali energije iz obnovljivih virov.

(3)  Pomoč za naložbe v kmetijska gospodarstva za primarno proizvodnjo se lahko dodeli za:

Podukrep: 1.1 Posodabljanje kmetijskih gospodarstev, Podukrep: 1.2 Urejanje kmetijskih zemljišč in pašnikov.

Podukrep 1. 1 Posodabljanje kmetijskih gospodarstev

Pomoč se lahko dodeli za naložbe v živinorejsko in rastlinsko proizvodnjo na kmetijskih gospodarstvih.

Upravičeni stroški:

-   stroški izdelave projektne dokumentacije za novogradnjo (rekonstrukcijo) hlevov in gospodarskih poslopij na kmetijskih gospodarstvih,

-   stroški gradnje, rekonstrukcije ali adaptacije hlevov in gospodarskih poslopij na kmetijskih gospodarstvih, ki služijo primarni kmetijski proizvodnji ter ureditev izpustov,

-   stroški nakupa nove kmetijske mehanizacije,

-   stroški opreme hlevov in gospodarskih poslopij,

-   stroški nakupa rastlinjaka, montaže ter opreme v rastlinjaku, z izjemo namakalnih naprav,

-   stroški nakupa računalniške programske opreme, patentov, licenc, avtorskih pravic in blagovnih znamk.

Upravičenci do pomoči so:

-   kmetijska gospodarstva, vpisana v register kmetijskih gospodarstev, ki ležijo na območju občine in katerih naložba se izvaja na območju občine.

Pogoji za pridobitev:

-   ustrezno dovoljenje za izvedbo investicije, če je s predpisi s področja gradnje objektov to potrebno,

-   projektna dokumentacija za izvedbo naložbe ter dokazila o teh stroških, kadar so upravičeni do sofinanciranja,

-   za naložbo, ki mora biti v skladu z določili 14 (5) člena Uredbe Komisije (EU) št. 702/2014, mora biti presoja vplivov na okolje, če je le ta potrebna, predložena z vlogo za pridobitev pomoči,

-   ponudbe oziroma predračun za načrtovano naložbo,

-   predložitev oddane zbirne vloge (subvencijska vloga) v tekočem oziroma preteklem letu, če rok za oddajo zbirne vloge v tekočem letu še ni potekel,

-   ustrezni poslovni načrt, ki ga lahko pripravi upravičenec ali mnenje o upravičenosti in ekonomičnosti investicije, ki ga pripravi pristojna strokovna služba in - drugi pogoji, opredeljeni z javnim razpisom.

Intenzivnost pomoči:

-   do 50 % upravičenih stroškov naložb na kmetijskem gospodarstvu.

Najvišji skupni znesek pomoči za posamezno naložbo na kmetijskem gospodarstvu lahko znaša do 5.000 EUR.

Vlogo za pomoč v okviru tega ukrepa predloži nosilec kmetijskega gospodarstva.

Podukrep: 1. 2 Urejanje kmetijskih zemljišč in pašnikov

Pomoč se lahko dodeli za namen urejanja kmetijskih zemljišč in pašnikov.

Upravičeni stroški:

-   stroški izdelave načrta ureditve kmetijskega zemljišča (nezahtevne agromelioracije, pašniki),

-   stroški izvedbe del za nezahtevne agromelioracije,

-   stroški nakupa opreme za ograditev in pregraditev pašnikov z ograjo in

-   stroški nakupa opreme za ureditev napajališč za živino.

Upravičenci do pomoči:

-   posamezna kmetijska gospodarstva in ali več kmetijskih gospodarstev, vključenih v skupno naložbo (pašna skupnost, agrarna skupnost…),

-   kmetijska gospodarstva, vpisana v register kmetijskih gospodarstev, ki ležijo na območju občine in katerih naložba se izvaja na območju občine.

Pogoji za pridobitev:

-   ustrezna dovoljenja oziroma projektna dokumentacija za izvedbo naložbe ter dokazila o teh stroških, kadar so upravičeni do sofinanciranja,

-   predračun stroškov, za katere se uveljavlja pomoč,

-   program del, ki ga pripravi pristojna strokovna služba, kadar je predmet podpore nezahtevna agromelioracija,

-   ustrezni poslovni načrt, ki ga lahko pripravi upravičenec ali mnenje o upravičenosti in ekonomičnosti investicije, ki ga pripravi pristojna strokovna služba, kadar je predmet podpore ureditev pašnika,

-   predložitev oddane zbirne vloge (subvencijska vloga) v tekočem oziroma preteklem letu, če rok za oddajo zbirne vloge v tekočem letu še ni potekel,

-   dovoljenje lastnika zemljišča za izvedbo naložbe v primeru zakupa zemljišča in - drugi pogoji, opredeljeni z razpisom.

Intenzivnost pomoči:

-   do 50 % upravičenih stroškov naložb na kmetijskem gospodarstvu.

Najvišji skupni znesek pomoči za posamezno naložbo na kmetijskem gospodarstvu lahko znaša do 5.000 EUR.

Vlogo za pomoč v okviru tega ukrepa predloži nosilec kmetijskega gospodarstva oziroma pooblaščena oseba, ki jo pooblastijo vsi nosilci kmetijskih gospodarstev, ki so vključeni v skupno naložbo.

14. člen

(Ukrep 2: Pomoč za zaokrožitev (komasacijo) kmetijskih in gozdnih zemljišč (15. in 43. člen Uredbe Komisije (EU) št. 702/2014))

Cilj pomoči je zaokrožitev kmetijskih oz. gozdnih zemljišč za zmanjšanje razdrobljenosti in racionalnejšo rabo kmetijskih oz. gozdnih zemljišč.

Upravičeni stroški:

-   stroški pravnih in upravnih postopkov pri medsebojni menjavi kmetijskih oz. gozdnih zemljišč, vključno s stroški pregleda.

Upravičenci do pomoči:

-   kmetijska gospodarstva, vpisana v register kmetijskih gospodarstev in imajo kmetijska zemljišča vključena v zaokrožitev na območju občine ter

-   zasebni lastniki gozdov, ki ustrezajo kriterijem za mikro podjetja, so vpisana v register kmetijskih gospodarstev in imajo gozdna zemljišča vključena v zaokrožitev na območju občine.

Pogoji za pridobitev:

-   načrt o nameravani zaokrožitvi kmetijskih /gozdnih zemljišč,

-   mnenje o upravičenosti zaokrožitve pristojne strokovne službe,

-   predložitev oddane zbirne vloge (subvencijska vloga) v tekočem oziroma preteklem letu, če rok za oddajo zbirne vloge v tekočem letu še ni potekel, - predračun (ocena upravičenih stroškov) in - drugi pogoji, opredeljeni z razpisom.

Intenzivnost pomoči:

-   do 100% upravičenih stroškov pravnih in upravnih postopkov, vključno s stroški pregleda.

Vlogo za pomoč v okviru tega ukrepa predloži nosilec kmetijskega gospodarstva.

15. člen

(Ukrep 3: Pomoč za naložbe v zvezi s predelavo in trženjem kmetijskih proizvodov (17. člen Uredbe Komisije (EU) št. 702/2014))

Cilj ukrepa je sofinanciranje naložb, ki se nanašajo na predelavo in trženje kmetijskih proizvodov.

Upravičeni stroški:

-   gradnja ali izboljšanje nepremičnin, namenjenih predelavi in trženju kmetijskih proizvodov,

-   nakup novih strojev in opreme,

-   nakup in razvoj računalniške opreme ter patentov, licenc, avtorskih pravic in blagovnih znamk. Pomoč se ne dodeli:

-   za obratna sredstva,

-   za že izvedena dela, razen za izdelavo projektne dokumentacije,

-   za stroške, povezane z zakupnimi pogodbami,

-   za naložbe v zvezi s proizvodnjo biogoriv na osnovi hrane,

-   za naložbe za skladnost z veljavnimi standardi Unije,

-   ob kršenju kakršnih koli prepovedi ali omejitev, določenih v Uredbi (EU) št. 1308/2013, tudi kadar se take prepovedi ali omejitve nanašajo le na podporo Unije, določeno v navedeni uredbi.

Pogoji za pridobitev:

-   dokazila o registraciji dejavnosti in izpolnjevanju pogojev za opravljanje dejavnosti, v kolikor upravičenec še nima registrirane dejavnosti, jo mora registrirati v dveh letih od prejema pomoči,

-   predložitev ustreznega dovoljenja za izvedbo investicije, če je s predpisi s področja gradnje objektov to potrebno,

-   projektno dokumentacijo za izvedbo naložbe ter dokazila o teh stroških, kadar so upravičeni do sofinanciranja,

-   naložba mora biti skladna z zakonodajo Unije in nacionalnimi predpisi s področja varstva okolja,

-   za naložbo, ki mora biti v skladu z določili 17(4) člena Uredbe 702/2014, mora biti presoja vplivov na okolje, če je le ta potrebna, predložena z vlogo za pridobitev pomoči,

-   predračun za načrtovano naložbo,

-   ustrezni poslovni načrt, ki ga lahko pripravi upravičenec ali mnenje o upravičenosti in ekonomičnosti investicije, ki ga pripravi pristojna strokovna služba,

-   predložitev oddane zbirne vloge (subvencijska vloga) v tekočem oziroma preteklem letu, če rok za oddajo zbirne vloge v tekočem letu še ni potekel,

-   dejavnost se mora izvajati na kmetijskem gospodarstvu še vsaj dve leti po zaključeni naložbi in - drugi pogoji, opredeljeni z javnim razpisom.

Upravičenci do pomoči:

-   kmetijska gospodarstva, dejavna na področju predelave in/ali trženja kmetijskih proizvodov, vpisana v register kmetijskih gospodarstev, s sedežem dejavnosti na območju občine.

Intenzivnost pomoči:

-   do 50 % upravičenih stroškov.

Najvišji skupni znesek pomoči za posamezno naložbo na kmetijskem gospodarstvu lahko znaša do 5.000 EUR.

Vlogo za pomoč v okviru tega ukrepa predloži nosilec kmetijskega gospodarstva oziroma pooblaščena oseba.

16. člen

(Ukrep 4: Pomoč za dejavnosti prenosa znanja in informiranja (21. in 38. člen Uredbe Komisije (EU) št. 702/2014))

Cilj pomoči je zagotavljanje višjega nivoja strokovne izobraženosti in usposobljenosti v kmetijskem in gozdarskem sektorju.

Pomoč se ne dodeli za usposabljanja, ki so del javno veljavnih izobraževalnih programov poklicnega, srednjega in višjega strokovnega izobraževanja ter javno veljavnih študijskih programov.

Upravičeni stroški:

-   stroški za izobraževanje, usposabljanje in informiranje ter izvajanje delavnic.

Upravičenci do pomoči:

-   člani in delavci na kmetijskih gospodarstvih, ki so vpisana v register kmetijskih gospodarstev, imajo sedež na območju občine ter se ukvarjajo z dejavnostmi v kmetijskem in gozdarskem sektorju.

Izvajalci storitev prenosa znanja in informiranja:

-   pravna ali fizična oseba, ne glede na njeno velikost, ki je ustrezno registrirana in zagotavlja ustrezno zmogljivost v obliki usposobljenosti in rednega izobraževanja osebja za opravljanje dejavnosti prenosa znanja in informiranja.

Prejemniki pomoči:

-   pomoč se izplača izvajalcem storitev prenosa znanja in informiranja.

Pogoji za pridobitev:

-   dokazila o ustrezni registraciji in usposobljenosti,

-   program dejavnosti prenosa znanja in informiranja s predračunom stroškov in

-   drugi pogoji, opredeljeni z javnim naročilom.

Do subvencionirane storitve so na podlagi objektivno opredeljenih pogojev upravičena vsa kmetijska gospodarstva, ki se ukvarjajo s kmetijsko in/ali gozdarsko dejavnostjo na območju občine in izpolnjujejo kriterije iz prve točke 6. člena tega pravilnika.

Vsebina in način izvedbe dejavnosti prenosa znanja in informiranja, pogoji, ki jih mora izpolnjevati izvajalec usposabljanja, merila za izbor najugodnejšega izvajalca in druge morebitne obveznosti izvajalca usposabljanj se določijo v razpisni dokumentaciji za oddajo javnega naročila.

Če dejavnosti prenosa znanja in informiranja zagotavljajo skupine in organizacije proizvajalcev, članstvo v takih skupinah ali organizacijah ni pogoj za dostop do navedenih dejavnosti. Vsak prispevek nečlanov za kritje upravnih stroškov zadevne skupine ali organizacije proizvajalcev je omejen na stroške zagotavljanja zadevne dejavnosti, ki je predmet podpore.

Intenzivnost pomoči:

-    do 100% upravičenih stroškov.

17. člen

(Ukrep 5: Pomoč za spodbujevalne ukrepe za kmetijske proizvode (24. člen Uredbe Komisije (EU) št. 702/2014))

Cilj pomoči je zagotavljanje večje prepoznavnosti kmetijskih proizvodov in ozaveščanje širše javnosti o kmetijskih proizvodih.

Upravičeni stroški:

-   Stroški organizacije tekmovanj, sejmov ali razstav ter udeležbe na njih vključujejo: a) stroške udeležbe,

b)    potne stroške in stroške prevoza živali,

c)     stroške publikacij in spletnih mest, v katerih je dogodek napovedan,

d)    najemnine razstavnih prostorov in stojnic ter stroške njihove postavitve in razstavljanja,

e)     simbolične nagrade do vrednosti 1 000 EUR na nagrado in zmagovalca tekmovanja.

-   Stroški publikacij, katerih cilj je ozaveščanje širše javnosti o kmetijskih proizvodih vključujejo:

f)stroške tiskanih in elektronskih publikacij, spletišč in spotov v elektronskih medijih, na radiu ali televiziji, namenjenih predstavljanju dejanskih informacij o upravičencih iz določene regije ali proizvajalcih določenega kmetijskega proizvoda, če so informacije nevtralne in imajo zadevni upravičenci enake možnosti, da so predstavljeni v publikaciji.

Publikacije ne smejo vsebovati navedb podjetij, blagovne znamke ali poreklo, z izjemo:

-   shem kakovosti iz člena 20(2)(a) Uredbe Komisije (EU) št. 702/2014, če takšna navedba natanko ustreza označbi zaščiteni v Uniji in

-   sheme kakovosti iz člena 20(2)(b) in (c) Uredbe Komisije (EU) št. 702/2014, če je takšna navedba sekundarna v sporočilu.

Upravičenci do pomoči:

-   člani in delavci na kmetijskih gospodarstvih, ki so vpisana v register kmetijskih gospodarstev, imajo sedež na območju občine ter se ukvarjajo z dejavnostmi v kmetijskem in gozdarskem sektorju.

Izvajalci storitev spodbujevalnih ukrepov:

-   pravna ali fizična oseba, ne glede na njeno velikost, ki je ustrezno registrirana.

Prejemniki pomoči:

-   pomoč se izplača izvajalcem storitev, ki so ustrezno registrirani.

Pogoji za pridobitev:

-   dokazila o ustrezni registraciji dejavnosti,

-   program dejavnosti spodbujevalnih ukrepov s predračunom stroškov in

-   drugi pogoji, opredeljeni z javnim naročilom.

Do subvencionirane storitve so na podlagi objektivno opredeljenih pogojev upravičena vsa kmetijska gospodarstva, ki se ukvarjajo z dejavnostmi v kmetijskem in gozdarskem sektorju na območju občine in izpolnjujejo kriterije iz prve točke 6. člena tega pravilnika.

Vsebina in način izvedbe spodbujevalnih ukrepov za kmetijske proizvode, pogoji, ki jih mora izpolnjevati izvajalec spodbujevalnih ukrepov, merila za izbor najugodnejšega izvajalca in druge morebitne obveznosti izvajalca spodbujevalnih ukrepov se določijo v razpisni dokumentaciji za oddajo javnega naročila.

Če dejavnosti spodbujevalnih ukrepov zagotavljajo skupine in organizacije proizvajalcev, članstvo v takih skupinah ali organizacijah ni pogoj za dostop do navedenih dejavnosti. Vsak prispevek nečlanov za kritje upravnih stroškov zadevne skupine ali organizacije proizvajalcev je omejen na stroške zagotavljanja zadevne dejavnosti, ki je predmet podpore.

Intenzivnost pomoči:

-    do 100% upravičenih stroškov.

III. UKREPI DE MINIMIS V SKLADU Z UREDBO KOMISIJE (EU) ŠT. 1407/2013

18. člen

(splošne določbe de minimis Uredbe Komisije (EU) št.

1407/2013)

(1)  Do de minimis pomoči v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 1407/2013 z dne 18. decembra 2013 niso upravičena podjetja iz sektorjev:

-   ribištva in akvakulture,

-   primarne proizvodnje kmetijskih proizvodov iz seznama v Prilogi I k Pogodbi o delovanju Evropske unije,

-   predelave in trženja kmetijskih proizvodov iz seznama v Prilogi I k Pogodbi o delovanju Evropske unije v naslednjih primerih:

a)    če je znesek pomoči določen na podlagi cene ali količine

zadevnih proizvodov, ki so kupljeni od primarnih proizvajalcev ali jih zadevna podjetja dajo na trg;

b)    če je pomoč pogojena s tem, da se delno ali v celoti prenese na primarne proizvajalce.

(2)  Pomoč ne bo namenjena izvozu oz. z izvozom povezane dejavnosti v tretje države ali države članice, kot je pomoč, neposredno povezana z izvoženimi količinami, z ustanovitvijo in delovanjem distribucijske mreže ali drugimi tekočimi izdatki, povezanimi z izvozno dejavnostjo.

(3)  Pomoč ne bo pogojena s prednostno rabo domačih proizvodov pred uvoženimi.

(4)  Pomoč ne bo namenjena za nabavo vozil za prevoz tovora v podjetjih, ki opravljajo komercialni cestni tovorni prevoz.

(5)  Do finančnih spodbud niso upravičeni tisti subjekti, ki nimajo poravnanih zapadlih obveznosti do občine ali do države ter davčni dolžniki.

(6)  Do sredstev za razvoj niso upravičena mikro, majhna in srednje velika podjetja, ki so po Zakonu o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (Uradni list RS, št. 10/15 – UPB8) v prisilni poravnavi, stečaju ali likvidaciji ter so kapitalsko neustrezna, kar pomeni, da je izguba tekočega leta skupaj s prenesenimi izgubami dosegla polovico osnovnega kapitala družbe.

(7)  Skupna vrednost pomoči, dodeljena istemu upravičencu oziroma enotnemu podjetju na podlagi pravila »de minimis« v skladu z Uredbo Komisije (ES) št. 1407/2013 z dne 18. decembra 2013 o uporabi členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije pri pomoči de minimis  (UL L  352, 24. 12. 2013) ne sme preseči 200.000 EUR (v primeru podjetij, ki delujejo v komercialnem cestnem tovornem prometu, znaša zgornja dovoljena meja pomoči 100.000 EUR) v obdobju zadnjih treh proračunskih let, ne glede na obliko in namen pomoči ter ne glede na to, ali se pomoč dodeli iz sredstev države, občine ali Unije.

(8)  Če je podjetje dejavno v sektorjih iz prvega odstavka tega člena, ter je poleg tega dejavno v enem ali več sektorjih, ali opravlja še druge dejavnosti, ki sodijo na področje uporabe Uredbo Komisije (ES) št. 1407/2013, se ta uredba uporablja za pomoč, dodeljeno v zvezi s slednjimi sektorji ali dejavnostmi, če podjetje na ustrezen način, kot je ločevanje dejavnosti ali razlikovanje med stroški, zagotovi, da dejavnosti v sektorjih, ki so izključeni iz področja uporabe te uredbe, ne prejemajo pomoči de minimis na podlagi Uredbe Komisije (ES) št. 1407/2013.

(9)  Pomoč po tem pravilniku za ukrepe na podlagi Uredbe Komisije (EU) št. 1407/2013 se ne dodeli za davek na dodano vrednost.

19. člen

(kumulacija de minimis pomoči)

Pri dodeljevanju pomoči po pravilu de minimis se upošteva kumulacija pomoči:

-   Pomoč de minimis se ne sme kumulirati z državno pomočjo v zvezi z istimi upravičenimi stroški ali državno pomočjo za isti ukrep za financiranje tveganja, če bi se s takšno kumulacijo presegla največja intenzivnost pomoči ali znesek pomoči.

-   Pomoč de minimis, dodeljena v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 1407/2013, se lahko kumulira s pomočjo de minimis, dodeljeno v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 360/2012 do zgornje meje, določene v Uredbi Komisije (EU) št. 360/2012.

-   Pomoč de minimis, dodeljena v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 1407/2013 se lahko kumulira s pomočjo de minimis, dodeljeno v skladu z drugimi uredbami de minimis do ustrezne zgornje meje (200.000 EUR oz. 100.000 EUR).

20. člen

(obveznosti prejemnika pomoči de minimis in občine)

(1)  Prejemnik podpore mora imeti za nakazilo dodeljenih sredstev odprt transakcijski račun v Republiki Sloveniji.

(2)  Prejemnik mora k vlogi predložiti:

-   pisno izjavo o vseh drugih pomočeh de minimis, ki jih je upravičenec oziroma enotno podjetje prejelo na podlagi te ali drugih uredb de minimis v predhodnih dveh in v tekočem proračunskem letu,

-   pisno izjavo o drugih že prejetih (ali zaprošenih) pomočeh za iste upravičene stroške in zagotovil, da z dodeljenim zneskom pomoči de minimis ne bo presežena zgornja meja de minimis pomoči ter intenzivnosti pomoči po drugih

predpisih,

-   seznam podjetij, s katerimi je lastniško povezan, tako da se preveri skupen znesek že prejetih de minimis pomoči za vsa, z njim povezana podjetja,

-   izjavo o ločitvi dejavnosti oziroma stroškov vezano na določilo osmega odstavka 18. člena tega pravilnika,

-   pisno izjavo, da redno izplačuje plače in socialne prispevke v kolikor je to dolžan in

-   pisno izjavo, da ni davčni dolžnik.

(3)  Občina bo s sklepom pisno obvestila prejemnika:

-   da je pomoč dodeljena po pravilu de minimis v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 1407/2013 z dne 18. decembra 2013 o uporabi členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije pri pomoči de minimis (UL L 352, 24. 12.

2013),

-   o odobrenem znesku de minimis pomoči.

21. člen

(Ukrep 6: Pomoč za naložbe v nekmetijsko dejavnost na kmetijskem gospodarstvu – de minimis)

Cilj pomoči je diverzifikacija dejavnosti na kmetijskih gospodarstvih v nekmetijske proizvode in širjenje nekmetijskih dejavnosti na kmetijskih gospodarstvih.

Upravičeni stroški:

-   stroški izdelave projektne dokumentacije za naložbe v nekmetijske dejavnosti na kmetijskih gospodarstvih,

-   stroški gradnje ali obnove objekta za nekmetijske dejavnosti na kmetijskih gospodarstvih in

-   stroški nakupa nove opreme in naprav za nekmetijske dejavnosti na kmetijskih gospodarstvih.

Upravičenci do pomoči:

-   kmetijska gospodarstva, ki se ukvarjajo z nekmetijskimi dejavnostmi in izpolnjujejo pogoje iz b. točke 6. člena tega Pravilnika.

Pogoji za pridobitev sredstev:

-   dokazilo o registraciji dejavnosti, v kolikor upravičenec pomoči še nima dovoljenja za opravljanje dejavnosti, ga mora predložiti v roku dveh let po prejemu sredstev,

-   dejavnost se mora izvajati na kmetijskem gospodarstvu še vsaj dve leti po zaključeni naložbi,

-   predložitev ustreznega dovoljenja za izvedbo investicije, če je s predpisi s področja gradnje objektov to potrebno,

-   projektno dokumentacijo za izvedbo naložbe ter dokazila o teh stroških, kadar so upravičeni do sofinanciranja,

-   ustrezni poslovni načrt, ki ga lahko pripravi upravičenec ali mnenje o upravičenosti in ekonomičnosti investicije, ki ga pripravi pristojna strokovna služba,

-   račun in dokazila o plačilu stroškov, za katere se uveljavlja pomoč in

-   drugi pogoji, opredeljeni z javnim razpisom.

Intenzivnost pomoči:

-   do 100 % upravičenih stroškov, vendar največ do 5.000 EUR za posamezno naložbo.

22. člen

(Ukrep 7: Pomoč za izobraževanje in usposabljanje na področju nekmetijskih dejavnosti na kmetijskem gospodarstvu ter predelave in trženja)

Cilj pomoči je doseganje višje ravni strokovne izobraženosti in usposobljenosti kmetov in njihovih družinskih članov s področja nekmetijskih dejavnosti na kmetijskih gospodarstvih ter predelave in trženja kmetijskih proizvodov, ki niso proizvodi primarne kmetijske proizvodnje.

Upravičeni stroški:

-   stroški kotizacije in šolnin za tečaje, seminarje, predavanja in strokovne ekskurzije povezane z nekmetijskimi dejavnostmi ter predelavo in trženjem kmetijskih proizvodov,

-   stroški prevoza in stroški vstopnin za strokovne oglede povezane z nekmetijskimi dejavnostmi ter predelavo in trženjem kmetijskih proizvodov,

-   stroški strokovnih gradiv, pomembnih za izobraževanje in usposabljanje povezano z nekmetijskimi dejavnostmi ter predelavo in trženjem kmetijskih proizvodov,

-   stroški udeležbe na sejmih, povezanih z nekmetijskimi dejavnostmi ter predelavo in trženjem kmetijskih proizvodov.

Upravičenci do pomoči:

-   pravne in fizične osebe ter njihovi družinski člani, ki se ukvarjajo z nekmetijsko dejavnostjo ter predelavo ali trženjem na kmetijskem gospodarstvu, ki izpolnjujejo pogoje iz b. točke 6. člena tega Pravilnika. Pogoji za pridobitev sredstev:

-   potrdilo o registraciji dejavnosti,

-   račun in dokazila o plačilu stroškov, za katere se uveljavlja pomoč,

-   program izobraževanja oziroma usposabljanja povezanega z nekmetijskimi dejavnostmi na kmetijskem gospodarstvu, predelavo ali trženjem kmetijskih proizvodov in - drugi pogoji, opredeljeni z javnim razpisom.

Intenzivnost pomoči:

-   do 100 % upravičenih stroškov, vendar največ do 5.000 EUR za posamezno kmetijsko gospodarstvo.

23. člen

(Ukrep 8: Pomoč za promocijo in trženje nekmetijskih dejavnosti na kmetijskem gospodarstvu ter predelavo in trženje)

Cilj pomoči je povečanje prepoznavnosti storitev in proizvodov s kmetijskih gospodarstev, ki niso proizvodi in storitve primarne kmetijske proizvodnje.

Upravičeni stroški:

-   stroški promocije in trženja (sejmi, katalogi, zloženke, razstave, raziskave, svetovalne storitve, stojnice…).

Upravičenci do pomoči:

-   kmetijska gospodarstva, ki se ukvarjajo s predelavo in trženjem oziroma z nekmetijskimi dejavnostmi, ki izpolnjujejo pogoje iz b. točke 6. člena tega Pravilnika.

-   pravne osebe, ki izvedejo aktivnost za namen promocije in trženja kmetijskih in nekmetijskih proizvodov s kmetijskih gospodarstev in so za to ustrezno registrirane.

Pogoji za pridobitev sredstev:

-   potrdilo o registraciji dejavnosti,

-   račun in dokazila o plačilu stroškov, za katere se uveljavlja pomoč,

-   v primeru iz druge alineje prejšnjega odstavka, dokazilo o vključenosti pravnih oziroma fizičnih oseb, ki se ukvarjajo z nekmetijsko dejavnostjo ali predelavo kmetijskih proizvodov in so vpisani v register kmetijskih gospodarstev ter imajo v lasti oziroma v zakupu kmetijska zemljišča, ki ležijo na

območju občine in

-   drugi pogoji, opredeljeni z javnim razpisom.

Intenzivnost pomoči:

-   do 100 % upravičenih stroškov, vendar največ do 5.000 EUR za posamezno kmetijsko gospodarstvo.

IV. OSTALI UKREPI OBČINE

24. člen

(projekti in programi za razvoj podeželja)

Občina lahko za potrebe razvoja podeželja izvaja aktivnosti: -   v okviru lokalne akcijske skupine,

-   sodelovanja v občinskih, regijskih, nacionalnih ali mednarodnih projektih za razvoj kmetijstva in podeželja,

-   naročil strateških in drugih projektov ter programov razvoja podeželja,

-   podpore informiranja javnosti o pomenu kmetijstva in zdrave prehrane.

V. NADZOR IN SANKCIJE

25. člen

(nadzor in sankcije)

(1)  Namensko porabo proračunskih sredstev za ohranjanje in spodbujanje razvoja kmetijstva in podeželja v občini, pridobljenih po tem pravilniku, spremlja in preverja pri prejemnikih pristojna občinska strokovna služba za področje kmetijstva oziroma druga pooblaščena oseba.

(2)  V primeru ugotovljene nenamenske porabe sredstev mora prejemnik vrniti odobrena sredstva v celoti s pripadajočimi zakonitimi zamudnimi obrestmi, če se ugotovi:

-   da so bila dodeljena sredstva delno ali v celoti nenamensko porabljena,

-   da je upravičenec za katerikoli namen pridobitve sredstev navajal neresnične podatke,

-   da je upravičenec za isti namen in iz istega naslova že pridobil finančna sredstva in

-   pri drugih ugotovljenih kršitvah ali nepravilnostih.

(3)  V navedenih primerih ugotovljene nenamenske porabe sredstev upravičenec izgubi pravico do pridobitve sredstev po tem pravilniku za naslednji dve leti.

VI. HRAMBA DOKUMENTACIJE

26. člen

Upravičenec in občina morata hraniti vso dokumentacijo, ki je bila podlaga za odobritev pomoči po tem pravilniku, deset let od datuma prejema pomoči iz tega pravilnika.

VII. KONČNE DOLOČBE

27. člen

Z dnem uveljavitve tega pravilnika preneha veljati Pravilnik o dodeljevanju državnih pomoči, pomoči de minimis in izvajanju drugih ukrepov razvoja podeželja v Mestni občini Maribor (Medobčinski uradni vestnik, št. 14/07).

28. člen

Ta pravilnik začne veljati 30. dan po objavi v Medobčinskem uradnem vestniku.

Številka: 00700-8/2015-49                                                                                           Župan

Datum: 18. februar 2016                                                                                  Dr. Andrej Fištravec, s.r.