Na podlagi
3. in 7. člena
Zakona o gospodarskih javnih službah
(Uradni list RS, št. 32/93, 30/98, 27/06, 38/10 – ZUKN, 57/11), 149.
člena
Zakona o varstvu okolja
(Uradni list RS, št. 39/06 – uradno prečiščeno besedilo, 49/06 – ZMetD,
66/06 – odločba US, 33/07 – ZPNačrt, 70/08, 108/09, 108/09 – ZPNačrt-A,
48/12, 57/12, 97/12 Odl. US: U-I-88/10-11), 3. in 17. člena Zakona
o prekrških
(Uradni list RS, št. 29/11 – UPB8, 43/11 Odl. US: U-I-166/10-8, 21/13),
Zakon o graditvi objektov
(Uradni list RS, št. 102/04 – UPB1, 14/05 – popr, 115/05 – odl. US,
120/06 – odl. US, 126/07, 57/09 – odl. US, 108/09, 57/12),
Zakona o javnem naročanju
(Uradni
list RS, št. 12/13, ZJN-2-UPB5),
Zakona o javnem naročanju na vodnem, energetskem, transportnem področju
in področju poštnih storitev (ZJNVETPS),
(Uradni list RS, št. 128/06, 16/08, 19/10, 43/11, 72/11, 90/12),
Uredbe o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih
gospodarskih javnih služb varstva okolja
(Uradni list RS, št. 87/12, 109/12),
Uredbe o oskrbi s pitno vodo
(Uradni list RS, št. 88/12),
Statuta Občine Škocjan
(Uradni list RS, št. 101/06),
Odloka o gospodarskih javnih službah v Občini Škocjan
(Uradni list RS, št. 40/97 in 51/01) je Občinski svet Občine Škocjan na
24. redni seji dne 17. 12. 2013 sprejel |
O D L O K |
o oskrbi s
pitno vodo na območju Občine Škocjan |
I. SPLOŠNE
DOLOČBE |
(Vsebina) |
Ta odlok
ureja zahteve za oskrbo s pitno vodo in zahteve pri lastni oskrbi s
pitno vodo, način opravljanja obvezne občinske gospodarske javne službe
oskrbe s pitno vodo (v nadaljnjem besedilu: javna služba) in lastne
oskrbe prebivalcev s pitno vodo ter pravice in dolžnosti uporabnikov in
upravljavcev na območju Občine Škocjan, tako da določa: |
I. Splošne
določbe |
II.
Upravljanje vodovodov |
III.
Standarde opremljenosti |
IV.
Načrtovanje vodovoda |
V. Obvezne
storitve in naloge javne službe |
VI. Viri
financiranja in način obračunavanja storitev |
VII.
Meritve in odčitavanje |
VIII.
Evidence uporabnikov |
IX.
Prekinitev dobave |
X. Nadzor
in kazenske določbe |
XI.
Prehodne in končne določbe. |
Podrobnejša vsebina o tehnični izvedbi in uporabi objektov in naprav za
izvajanje javne službe je opredeljena v Tehničnem pravilniku o javnem
vodovodu na območju Občine Škocjan. |
1. člen |
(Namen) |
Namen tega
odloka je: |
–
zagotavljanje varne in zanesljive oskrbe s pitno vodo z učinkovitim
izvajanjem javne službe, |
–
uskladitev s predpisi, ki se nanašajo na oskrbo s pitno vodo in varstvo
virov pitne vode, |
–
obveznosti občin, izvajalcev in uporabnikov javne službe oskrbe s pitno
vodo, |
–
zagotavljanje trajnostnega razvoja dejavnosti, virov financiranja in
nadzora nad izvajanjem javne službe. |
2. člen |
(Pomen
izrazov) |
(1)
Izrazi, uporabljeni v tem odloku, imajo naslednji pomen: |
1. interno
vodovodno omrežje je vodovod z vsemi elementi, ki so priključeni za
obračunskim vodomerom, |
2. izgube
pitne vode iz vodovoda (v nadaljnjem besedilu: vodne izgube) so razlika
med načrpano ali odvzeto pitno vodo iz zajetja ali zajetij za pitno
vodo, ki napaja vodovod, in pitno vodo, ki je iz vodovoda dobavljena
uporabnikom javne službe, uporabnikom posebnih storitev ali prebivalcem
pri lastni oskrbi s pitno vodo, |
3. javna
površina je površina grajenega javnega dobra lokalnega ali državnega
pomena, katere uporaba je pod enakimi pogoji namenjena vsem,
|
4. javni
vodovod je vodovod, ki je kot občinska gospodarska javna infrastruktura
namenjen izvajanju javne službe; del javnega vodovoda je tudi zunanje
hidrantno omrežje za gašenje požarov, ki je neločljivo hidravlično
povezano z javnim vodovodom, |
5. javno
hidrantno omrežje so objekti in naprave namenjeni izključno za gašenje
požarov, |
6. lastna
oskrba s pitno vodo je oskrba stavb in gradbenih inženirskih objektov s
pitno vodo na območjih, kjer občina javne službe ne zagotavlja in se pri
odvzemu vode iz podzemnih ali površinskih voda izvaja na podlagi vodnega
dovoljenja, izdanega v skladu s predpisi, ki urejajo vode, |
7. območje
javnega vodovoda je območje, ki vključuje območja poselitve, obstoječa
in predvidena poselitvena območja ali njihove dele ter posamezne stavbe
ali gradbene inženirske objekte, za katere občina zagotavlja izvajanje
javne službe ali je v občinskih predpisih zanje predvideno izvajanje
javne službe iz enega javnega vodovoda, |
8. območje
poselitve je območje, določeno v operativnem programu oskrbe s pitno
vodo, |
9.
obračunski vodomer je naprava za merjenje porabe pitne vode iz javnega
vodovoda, ki je nameščen pred odjemnim mestom in je osnova za obračun
izvedenih storitev javne službe, |
10.
obstoječa stavba je stavba, zgrajena v skladu s predpisi, ki urejajo
graditev, |
11.
odjemno mesto je mesto spoja interne vodovodne napeljave z obračunskim
vodomerom; |
12. pitna
voda je pitna voda v skladu s predpisom, ki ureja pitno vodo,
|
13.
posebna storitev je oskrba z vodo iz javnega vodovoda, ki se ne šteje za
javno službo, |
14.
priključek stavbe ali gradbenega inženirskega objekta na javni vodovod
(v nadaljnjem besedilu: vodovodni priključek) je cevovod od javnega
vodovoda do odjemnega mesta in njegova oprema; elementi spoja na javni
vodovod, odjemno mesto in obračunski vodomer so sestavni deli
vodovodnega priključka, |
15.
priprava pitne vode je obdelava vode s postopki, ki zagotavljajo
skladnost in zdravstveno ustreznost pitne vode v skladu s predpisom, ki
ureja pitno vodo, |
16.
rezervno zajetje za pitno vodo je objekt, ki je kot aktivna rezerva
namenjen neposrednemu odvzemu vode iz vodnega telesa za oskrbo javnega
vodovoda s pitno vodo, |
17. sistem
za oskrbo s pitno vodo (v nadaljnjem besedilu: vodovodni sistem ali
vodovod) je sistem elementov vodovoda, kot so cevovodi, črpališča,
vodohrani, naprave za pripravo pitne vode in druga pripadajoča oprema,
ki pretežni del rednega obratovanja deluje kot samostojen sistem,
hidravlično ločen od drugih vodovodov in ima enega upravljavca;
priključki so del vodovoda, |
18.
upravljavec javnega vodovoda je pravna oseba, ki jo v skladu s predpisi,
ki urejajo javno službo, občina določi ali izbere za izvajalca javne
službe, |
19.
upravljavec zasebnega vodovoda je pravna ali fizična oseba, s katero
imajo lastniki zasebnega vodovoda sklenjeno pogodbo o njegovem
upravljanju, |
20.
vodovarstveno območje je območje, določeno v skladu s predpisi, ki
urejajo vode, |
21.
zajetje za pitno vodo je objekt, ki je namenjen neposrednemu odvzemu
vode iz vodnega telesa za oskrbo s pitno vodo, |
22.
zasebni vodovod je vodovod, ki je v zasebni lasti in namenjen lastni
oskrbi s pitno vodo, |
23. zbirni
kataster gospodarske javne infrastrukture je zbirni kataster o omrežjih
in objektih gospodarske javne infrastrukture, ki ga vodi Geodetska
uprava Republike Slovenije na podlagi predpisov, ki urejajo prostorsko
načrtovanje, |
24.
uporabnik je fizična ali pravna oseba, ki odvzema vodo iz javnega
vodovoda. |
(2) Izrazi
uporabljeni v tem odloku, katerih pomen ni določen v prejšnjem odstavku,
imajo enak pomen, kot ga določajo predpisi, ki urejajo vode. |
3. člen |
(Javna
služba) |
(1) V
okviru javne službe se izvaja oskrba stavb in gradbenih inženirskih
objektov s pitno vodo iz javnega vodovoda, če se v njih zadržujejo
ljudje ali se pitna voda uporablja za oskrbo živali. |
(2) Ne
glede na prejšnji odstavek se za javno službo ne šteje oskrba
nestanovanjskih stavb in gradbenih inženirskih objektov ter
nestanovanjskih prostorov v stanovanjskih stavbah s pitno vodo ne glede
na to, ali se zagotavlja iz javnega vodovoda, če: |
– se voda
rabi za namen, ki ni oskrba s pitno vodo in za katerega je treba
pridobiti vodno pravico v skladu s predpisom, ki ureja vode, in
|
– iz vode
nastaja industrijska odpadna voda v skladu s predpisom, ki ureja emisije
snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno
kanalizacijo. |
(3) Ne
glede na prejšnji odstavek se takrat, kadar se oskrba s pitno vodo
zagotavlja iz javnega vodovoda, za javno službo šteje: |
– oskrba
stavb ali gradbenih inženirskih objektov s pitno vodo v delu, kjer se v
njih izvajajo državne ali občinske javne službe, |
– oskrba s
pitno vodo za pranje ali namakanje javnih površin, |
– oskrba
javnega hidrantnega omrežja za gašenje požarov s pitno vodo,
|
– oskrba s
pitno vodo, ki je na javnih površinah namenjena splošni rabi,
|
– oskrba s
pitno vodo za pranje ali namakanje površin, ki pripadajo stavbi iz
prvega odstavka tega člena, če letna količina vode ne presega 50 m3. |
4. člen |
(Zagotavljanje javne službe) |
(1) Občina
zagotavlja javno službo za območje celotne občine. |
(2) Za
rabo vode za oskrbo s pitno vodo, ki se izvaja kot gospodarska javna
služba, mora vodno dovoljenje, v skladu s predpisi, ki urejajo vode,
pridobiti občina. Postopek pridobitve vodnega dovoljenja vodi
upravljavec. |
5. člen |
(Uporabniki javne službe in njihove obveznosti) |
(1)
Uporabniki javne službe so lastniki stavbe, dela stavbe ali gradbenega
inženirskega objekta, ki je priključen na javni vodovod in se zanj
zagotavlja javna služba. |
(2) Če je
stavba, del stavbe ali gradbeni inženirski objekt v solastnini, lahko
obveznosti uporabnikov javne službe iz prejšnjega odstavka prevzame eden
od solastnikov, če je med njimi o tem dosežen pisni dogovor.
|
(3) V
večstanovanjskih stavbah, v katerih ni zagotovljenega ločenega odjema
pitne vode po posameznih stanovanjskih enotah, obveznosti uporabnikov
javne službe izvršuje upravnik stavbe, ki zagotavlja porazdelitev
stroškov med lastniki delov stavbe v skladu s predpisom, ki ureja
upravljanje večstanovanjskih stavb. |
(4)
Obveznosti uporabnika so: |
– redno
vzdrževanje internega vodovodnega omrežja; |
– zaščita
vodomernega jaška in vodomera pred poškodbami in zmrzaljo; |
–
omogočanje dostopa do vodomernega jaška in vodovodnega priključka;
|
– pisno
obveščanje upravljavca o spremembi naslova, lastništva in spremembah na
stavbi ali inženirskem objektu, ki imajo vpliv na odvzem in obračun
vode; |
– redno
plačevanje storitev upravljavcu; |
– urejanje
medsebojnih delitev stroškov v večstanovanjskih stavbah; |
–
upoštevanje ukrepa racionalne rabe zaradi pomanjkanja vode ali drugih
izrednih dogodkov. |
6. člen |
(Lastna
oskrba s pitno vodo) |
Lastna
oskrba prebivalcev s pitno vodo se lahko izvaja na območju poselitve,
kjer se oskrba s pitno vodo ne zagotavlja v okviru storitev javne
službe, če je vodovod v zasebni lasti, vodni vir pa oskrbuje poselitveno
območje z manj kot 50 prebivalcev s stalnim prebivališčem in z letno
povprečno zmogljivostjo oskrbe s pitno vodo, manjšo od 10 m3 pitne vode
na dan. |
II.
UPRAVLJANJE VODOVODOV |
7. člen |
(Določitev
območij javnih vodovodov) |
Območja
javnega vodovoda so določena s predpisom občine in so lokacijsko
opredeljena s topološko pravilnimi poligoni, ki jih določajo točke z
ravninskimi koordinatami v državnem koordinatnem sistemu in so prikazana
v katastru javnega vodovodnega omrežja izvajalca javne službe oskrbe s
pitno vodo, ločeno za: |
– območja
javnega vodovoda, kjer se v skladu s prvim ali drugim odstavkom 9. člena
Uredbe o oskrbi s pitno vodo izvaja javna služba, |
– območja
javnega vodovoda, kjer je v skladu s prvim ali drugim odstavkom 9. člena
Uredbe o oskrbi s pitno vodo predvideno izvajanje javne službe,
|
– območja
javnega vodovoda, kjer se javna služba izvaja, čeprav ne gre za območja
javnega vodovoda iz 1. točke tega odstavka in |
– območja
javnega vodovoda, kjer je predvideno izvajanje javne službe, čeprav ne
gre za območja javnega vodovoda iz 2. točke tega odstavka. |
8. člen |
(Določitev
upravljavca vodovoda) |
(1)
Izvajalec obvezne javne službe oskrbe s pitno vodo in upravljavec vseh
javnih vodovodnih omrežij in naprav na območju Občine Škocjan je javno
podjetje Komunala Novo mesto, d.o.o. |
(2) V
primeru lastne oskrbe s pitno vodo mora zasebni vodovod imeti
upravljavca, če oskrbuje: |
– eno ali
več stanovanjskih stavb, v katerih je skupno pet ali več stanovanj, v
katerih prebivajo osebe s stalnim prebivališčem, |
– eno ali
več stanovanjskih stavb z oskrbovanimi stanovanji, stanovanjskih stavb
za posebne namene, gostinskih stavb, upravnih ali pisarniških stavb,
trgovskih ali drugih stavb za storitvene dejavnosti, stavb za promet ali
stavb za izvajanje elektronskih komunikacij, industrijskih stavb ali
skladišč in stavb splošnega družbenega pomena in |
– eno ali
več stavb ali gradbenih inženirskih objektov, kjer je omogočena splošna
raba vode iz zasebnega vodovoda. |
(3)
Lastniki zasebnega vodovoda iz prejšnjega odstavka morajo skleniti
pogodbo o upravljanju zasebnega vodovoda s pravno ali fizično osebo in o
upravljavcu zasebnega vodovoda pisno obvestiti občino. |
(4) Ne
glede na prejšnji odstavek se pogodba o upravljanju zasebnega vodovoda
ne sklene, če imajo stavbe iz tretjega odstavka tega člena enega
lastnika, ki je hkrati upravljavec zasebnega vodovoda. Lastnik zasebnega
vodovoda mora o njegovem upravljanju pisno obvestiti občino.
|
(5) Občina
zagotavlja vodenje evidence zasebnih vodovodov in njenih upravljavcev na
svojem območju. |
(6) Občina
Škocjan je soustanoviteljica JP Komunala Novo mesto d.o.o., na osnovi
Odloka o ustanovitvi JP Komunala Novo mesto, d.o.o. (Uradni list RS, št.
118/05) in družbene pogodbe Javnega podjetja Komunala Novo mesto, d.o.o.
z dne 27. 8. 2009, opr. št. SV-266/09, zato se določila slednjih aktov
in tega odloka smiselno uporabljajo, kolikor ni v nasprotju z zakonom
ali drugimi predpisi, tudi za investicije v komunalno gospodarsko
infrastrukturo v lasti občine in druge dejavnosti ter pravna razmerja
(blago, storitve, gradnje) z občinami ustanoviteljicami. Navedene
dejavnosti lahko javno podjetje opravlja na podlagi Zakona o javnem
naročanju kot notranje naročilo. |
III.
STANDARDI OPREMLJENOSTI |
9. člen |
(Opremljenost naselij) |
(1)
Poselitveno območje z gostoto prebivalstva s stalnim prebivališčem več
kot 5 prebivalcev na ha površine mora biti opremljeno z enim,
funkcionalno zaokroženim javnim vodovodom, če je število prebivalcev, ki
stalno prebivajo na tem območju, večje od 50 ali če je letna povprečna
zmogljivost oskrbe s pitno vodo večja od 10 m3 pitne vode na dan.
|
(2)
Poselitveno območje z gostoto prebivalstva s stalnim prebivališčem manj
kot 5 prebivalcev na ha površine mora biti opremljeno z enim ali več
vodovodi, ki jih upravljajo: |
–
izvajalci javne službe, če na oskrbovalnemu območju posameznega vodovoda
stalno prebiva več kot 50 prebivalcev ali če letna povprečna zmogljivost
oskrbe s pitno vodo presega 10 m3 pitne vode na dan ali |
–
upravljavci zasebnih vodovodov, namenjenih lastni oskrbi s pitno vodo,
če niso izpolnjeni pogoji oskrbe iz prejšnje alineje. |
10. člen |
(Obveznost
priključitve na javni vodovod) |
(1) Stavba
ali gradbeni inženirski objekt iz prvega odstavka 3. člena tega odloka,
ki leži znotraj območja javnega vodovoda, kjer se izvaja javna služba in
so izpolnjeni tehnično dobavni pogoji, mora biti priključena na javni
vodovod v skladu s tehničnim pravilnikom. |
(2) Na
javni vodovod mora biti priključena vsaka stavba ali gradbeni inženirski
objekt posebej, zanje pa mora biti zagotovljeno merjenje porabe pitne
vode z obračunskim vodomerom. |
(3) V
večstanovanjskih stavbah mora biti za posamezne dele stavbe
(stanovanjske in poslovne) zagotovljeno merjenje porabe pitne vode z
ločenimi obračunskimi vodomeri. |
(4)
Merjenje porabe pitne vode v stavbi ali gradbenem inženirskem objektu
mora biti zagotovljeno pred odjemnim mestom, do katerega lahko dostopa
izvajalec javne službe. |
(5) Ne
glede na drugi odstavek tega člena se v primerih, ko se na kmetijskem
gospodarstvu ali v nestanovanjskih stavbah, ki predstavljajo zaokroženo
celoto in imajo enega lastnika, s pitno vodo iz javnega vodovoda
oskrbuje več stavb, lahko zagotavlja odjem pitne vode na enem odjemnem
mestu. |
(6) Ne
glede na določbe drugega odstavka tega člena se lahko za posamezno
stavbo ali gradbeno inženirski objekt izvede tudi več vodovodnih
priključkov, kolikor so izpolnjeni pogoji, opredeljeni v tehničnem
pravilniku. |
(7)
Načrtovanje in gradnjo vodovodnega priključka, mora zagotoviti lastnik
najkasneje v šestih mesecih po prejemu obvestila o priključitvi. |
11. člen |
(Prepoved
priključitve na javni vodovod) |
(1) Stavbe
ali gradbenega inženirskega objekta, za katerega odvajanje in čiščenje
komunalne odpadne vode, ni urejeno v skladu s predpisi, ki urejajo
emisije snovi pri odvajanju odpadne vode, in predpisi, ki urejajo
odvajanje in čiščenje komunalne in padavinske odpadne vode, izvajalec
javne službe ne sme priključiti na javni vodovod. |
(2) Če
lastnik stavbe ali gradbenega inženirskega objekta za rabo pitne vode iz
javnega vodovoda, ki ne šteje za javno službo, ni pridobil vodne pravice
v skladu s predpisi, ki urejajo vode, izvajalec javne službe stavbe ali
gradbenega inženirskega objekta, ne sme priključiti na javni vodovod. |
12. člen |
(Prepoved
lastne oskrbe s pitno vodo) |
(1) V
stavbi, ki leži znotraj območja javnega vodovoda, kjer se izvaja javna
služba, ni dovoljena lastna oskrba prebivalcev s pitno vodo.
|
(2)
Zajetja za pitno vodo, iz katerega se s pitno vodo oskrbuje javni
vodovod, se ne smejo uporabljati za lastno oskrbo prebivalcev s pitno
vodo ali druge rabe vode, razen če gre za oskrbo s pitno vodo iz javnega
vodovoda, za katero je pridobljena vodna pravica v skladu s predpisi, ki
urejajo vode. |
IV.
NAČRTOVANJE VODOVODA |
13. člen |
(Javna
pooblastila) |
(1)
Upravljavec, kot nosilec urejanja prostora, izdaja smernice in mnenja k
medobčinskim in občinskim prostorskim aktom, za kar mora pripravljavec
prostorskega akta predložiti dokumentacijo, ki jo določa Zakon o
prostorskem načrtovanju. |
(2)
Upravljavec, kot pristojni soglasodajalec, izdaja soglasja in projektne
pogoje k projektnim dokumentacijam za pridobitev gradbenega dovoljenja
in projektnim dokumentacijam za izvedbo, če nameravana gradnja leži na
območju varovalnega pasu gospodarske javne infrastrukture v pristojnosti
upravljavca, ali če nameravana gradnja predstavlja gradnjo gospodarske
javne infrastrukture v pristojnosti upravljavca, za kar mora investitor
predložiti dokumentacijo, ki jo določa Zakon o graditvi objektov.
|
(3)
Upravljavec, kot pristojni soglasodajalec, izdaja soglasja za
priključitev, če se nameravana gradnja priključi na gospodarsko javno
infrastrukturo v pristojnosti upravljavca, za kar mora investitor
predložiti dokumentacijo, ki jo določa Zakon o graditvi objektov.
Namesto soglasja za priključitev se lahko pridobi soglasje k projektu za
pridobitev gradbenega dovoljenja. |
(4)
Upravljavec, kot pristojni soglasodajalec, sodeluje v postopkih
pridobitve uporabnih dovoljenj. |
(5)
Stroške za izdajo dokumentov definiranih v točki 1, 2 in 3, ter
sodelovanje v postopkih, definiranih v točki 4, upravljavec zaračuna
občini. |
14. člen |
(Gradnja
novega vodovoda) |
(1) Pri
načrtovanju novih javnih vodovodov morajo lastniki, investitorji,
načrtovalci in upravljavci zagotoviti načrtovanje, ki bo zagotavljalo
gospodarno, ekonomično in varno vodovodno omrežje z prednostnim
izkoriščanjem obstoječega vodovoda ter prednostno in racionalno rabo
obstoječih vodnih virov. |
(2) Pri
načrtovanju in gradnji javnih vodovodov je potrebno prednostno
zagotavljati, da se povečuje izkoriščenost že izvedenega vodovodnega
omrežja, zaradi česar se prednostno načrtuje in izvaja tekoče
investicijsko vzdrževanje obstoječega vodovodnega sistema. |
(3) Pri
načrtovanju in gradnji javnih vodovodov je potrebno upoštevati vso
veljavno zakonodaji in predpise, še posebno določbe uredbe, tega odloka
in tehničnega pravilnika. |
(4) Pri
načrtovanju vodovoda je investitor dolžan pridobiti soglasja definirana
v 13. členu tega odloka. |
(5)
Investitor je dolžan pridobiti soglasja definirana v 13. členu tega
odloka tudi v primerih, ko se za izvedbo vodovoda izdeluje le projekt za
izvedbo. V tem primeru je potrebno pridobiti soglasja k projektu za
izvedbo. |
(6)
Investitor je dolžan pridobiti soglasje k projektni dokumentaciji za
izvedbo tudi v primeru, če to od njega, v sklopu izdaje soglasja k
projektni dokumentaciji za pridobitev gradbenega dovoljenja, zahteva
upravljavec, za kar mora investitor predložiti projektno dokumentacijo
za izvedbo. |
(7) Če
priključitev novega javnega vodovoda ali porabnikov pitne vode na
obratujoči javni vodovod ni možna zaradi nezadostne tehnološke
zmogljivosti obratujočega javnega vodovoda, ima obnova oziroma
rekonstrukcija obratujočega javnega vodovoda, zlasti z vidika
zmanjševanja vodnih izgub, prednost pred zagotavljanjem novih vodnih
virov pitne vode za nov javni vodovod. |
(8) Če
priključitev novega javnega vodovoda na obratujoči javni vodovod ni
možna zaradi nezadostnih količin pitne vode iz vodnih virov pitne vode
obratujočega javnega vodovoda, ima povečanje zmogljivosti vodnih virov
obratujočega javnega vodovoda ali njihova nadomestitev z drugimi
obratujočimi vodnimi viri prednost pred zagotavljanjem novih vodnih
virov pitne vode za nov javni vodovod. |
(9) Če je
za priključitev novega javnega vodovoda na obratujoči javni vodovod
treba zagotoviti nove vodne vire pitne vode, ima priključitev na nov ali
obratujoči transportni vodovod prednost pred zagotavljanjem novih vodnih
virov pitne vode. |
(10)
Načrtovalec mora merila iz tega člena upoštevati pri izboru variante
oskrbe s pitno vodo pri izvedbi prostorskega akta, ki je podlaga za
poseg v prostor objektov in opreme komunalnega opremljanja predvidenega
poselitvenega območja. |
15. člen |
(Prednostna raba vode iz vodovoda) |
(1) Pri
načrtovanju in zagotavljanju odvzema pitne vode iz vodovodov se
upošteva, da ima raba vode za oskrbo s pitno vodo prednost pred rabo
vode za druge namene. |
(2) Če
javni vodovod ne more zagotavljati oskrbe s pitno vodo sočasno z
zagotavljanjem pogojev za obratovanje zunanjega hidrantnega omrežja za
gašenje požarov, se viri za zadostno oskrbo z vodo za gašenje zagotovijo
na drug način v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo pred požarom, pri
čemer morajo biti drugi viri hidravlično ločeni od javnega vodovoda.
|
(3) Če se
v skladu s prejšnjim odstavkom požarna varnost zagotavlja z hidrantnim
omrežjem za gašenje požarov, ki ni del javnega vodovoda, mora biti to
hidravlično ločeno od javnega vodovoda. S priključkom na javni vodovod
se lahko izvede tudi napajanje požarnega bazena, kateri mora biti prav
tako hidravlično ločen od javnega vodovoda. V obeh primerih mora biti
priključitev na javni vodovod izvedena preko merilnika pretoka, in
sicer, skladno s postopkom za priključitev na javni vodovod.
|
(4) V
primeru pomanjkanja pitne vode ali poškodb javnega vodovoda, zaradi
katerih je lahko ogrožena zmogljivost oskrbe s pitno vodo, lahko
upravljavec vodovoda omeji odjem pitne vode iz javnega vodovoda, pri
čemer mora upoštevati, da ima oskrba s pitno vodo prednost pred drugimi
rabami vode. |
16. člen |
(Rezervne
zmogljivosti in varno obratovanje vodovoda) |
(1) Javni
vodovodi se načrtujejo tako, da imajo zagotovljena rezervne kapacitete
virov pitne vode ali rezervna zajetja za pitno vodo, s katerimi se
povečujeta zanesljivost in varnost obratovanja javnega vodovoda.
|
(2) Pri
načrtovanju rezervnih zmogljivosti javnih vodovodov se poleg območij
poselitve upoštevajo tudi obstoječa in predvidena poselitvena območja,
za katera je predvideno, da se bodo s pitno vodo oskrbovala iz javnega
vodovoda. |
(3) Vsak
javni vodovod mora imeti zagotovljena rezervna zajetja za pitno vodo, iz
katerih se lahko v nujnih primerih zagotavlja oskrba s pitno vodo na
območju javnega vodovoda, vsaj v nujnem obsegu porabe pitne vode, pri
čemer se za nujni obseg porabe pitne vode šteje zagotavljanje pitne vode
za pitje in osnovno higieno prebivalstva ter nujne dejavnosti za delo in
življenje na območju javnega vodovoda, kar pomeni najmanj 10 litrov vode
na prebivalca na dan. |
(4)
Rezervno zajetje za pitno vodo je drugo neodvisno zajetje za pitno vodo,
ki napaja isti javni vodovod. |
(5) Za
rezervno zajetje za pitno vodo se lahko šteje tudi drug neodvisen javni
vodovod, če je izvedena ustrezna povezava in je v programu oskrbe s
pitno vodo opredeljen režim obratovanja obeh javnih vodovodov v primeru
njegove uporabe. |
(6) Šteje
se, da je rezervno zajetje za pitno vodo neodvisno, če se rezervno
zajetje ali zajetja javnega vodovoda iz prejšnjega odstavka nahajajo
izven območja zajetja za pitno vodo, ki je v skladu s predpisom, ki
ureja kriterije za določitev vodovarstvenega območja, določeno za ožje
vodovarstveno območje ali izpolnjuje kriterije za ožje vodovarstveno
območje. |
(7)
Izvajalec javne službe lahko nadomesti rezervna zajetja za pitno vodo z
dovažanjem pitne vode za javne vodovode, ki oskrbujejo s pitno vodo manj
kot 300 prebivalcev s stalnim prebivališčem, pri čemer mora za vsakega
prebivalca zagotoviti najmanj nujni obseg porabe pitne vode iz tretjega
odstavka tega člena. |
17. člen |
(Zmanjševanje vodnih izgub vodovoda) |
(1)
Izvajalec javne službe mora vodne izgube iz javnega vodovoda spremljati
in evidentirati v vodni bilanci. |
(2)
Izvajalec javne službe mora pripraviti program ukrepov za zmanjšanje
vodnih izgub, ki je sestavni del programa oskrbe s pitno vodo.
|
(3)
Lastnik javnega vodovoda zagotavlja izvedbo investicij in
investicijskega vzdrževanja v skladu s programom za zmanjšanje vodnih
izgub iz prejšnjega odstavka. |
(4)
Upravljavec javnega vodovoda mora zagotavljati izvedbo rednega
vzdrževanja in ukrepov za zmanjšanje vodnih izgub, ki nastajajo pri
rednem obratovanju javnega vodovoda. |
(5) Z
izvedbo ukrepov za zmanjšanje vodnih izgub morata lastnik in upravljavec
javnega vodovoda vodne izgube zmanjšati na dopustno raven vodnih izgub.
|
(6) Kot
dopustna raven vodnih izgub se v skladu s 33. členom uredbe o oskrbi s
pitno vodo šteje 25 odstotkov celotne količine pitne vode, določene v
vodnem dovoljenju za oskrbo s pitno vodo. |
18. člen |
(Priključitev stavb ali gradbeno inženirskih objektov na javni vodovod) |
(1) Za
načrtovanje in izgradnjo vodovodnega priključka je odgovoren lastnik
stavbe ali gradbeno inženirskega objekta. |
(2) Za
priključitev stavbe ali gradbeno inženirskega objekta na javni vodovod
mora lastnik stavbe ali gradbeno inženirskega objekta, ali njegov
pooblaščenec, pri upravljavcu izvesti prijavo vodovodnega priključka ter
skleniti pogodbo o priključitvi na javni vodovod. |
(3) K
prijavi vodovodnega priključka mora lastnik stavbe ali gradbeno
inženirskega objekta, ali njegov pooblaščenec, priložiti: |
– gradbeno
ali uporabno dovoljenje za stavbo ali gradbeno inženirski objekt, ali
potrdilo upravne enote, da je bila stavba ali gradbeno inženirski objekt
zgrajen pred l. 1967, |
– izjavo
lokalne skupnosti, v primeru izvedbe vodovodnega priključka skladno z
določili 4. točke tega člena, |
– odločbo
o odmeri komunalnega prispevka po veljavnem Odloku o odmeri komunalnega
prispevka, |
– dokazilo
o poravnanem komunalnem prispevku (kolikor odločba določa, da se
komunalni prispevek plačuje v več obrokih, je potrebno predložiti
dokazilo o poravnanih zapadlih obveznosti), |
– dokazila
o pridobljenih pravicah graditve vodovodnega priključka po zemljiščih,
ki niso v lasti lastnika stavbe ali gradbeno inženirskega objekta,
|
– osebne
podatke. |
(4)
Vodovodni priključek se lahko izvede tudi na zemljiščih, na katerih je
predvidena raba pitne vode za kmetijske ali druge namene, kar mora
določati izjava pristojne lokalne skupnosti. V tem primeru so vse
obveznosti in dolžnosti prenesene na lastnika zemljišča. |
(5)
Vodovodni priključek se lahko izvede le ob izpolnjevanju vseh pogojev,
ki jih določa tretji odstavek tega člena, in sicer kot stalni vodovodni
priključek, ki je v uporabi celotno življenjsko dobo stavbe ali gradbeno
inženirskega objekta oziroma do njegove ukinitve. |
(6)
Ukinitev vodovodnega priključka se izvede ali na osnovi pisne vloge,
katero mora lastnik stavbe ali gradbeno inženirskega objekta vložiti pri
upravljavcu, ali izredno, kolikor so izpolnjeni pogoji, definirani v
tehničnem pravilniku. V obeh primerih vsi stroški ukinitve vodovodnega
priključka bremenijo lastnika stavbe ali gradbeni inženirskega objekta. |
19. člen |
(Začasni
vodovodni priključek) |
(1) Ne
glede na določbe petega odstavka 18. člena tega odloka se lahko za
obstoječo stavbo v kateri se zadržujejo ljudje ali se pitna voda
uporablja za oskrbo živali in ki nima izpolnjenih vseh pogojev za
pridobitev vodovodnega priključka, izvede začasni vodovodni priključek.
Začasni vodovodni priključek se izvede na osnovi Izjave o izvedbi
začasnega vodovodnega priključka, ki jo izda pristojna lokalna skupnost,
največ za obdobje 10 let. |
(2) Za
začasno priključitev stavbe na javni vodovod, mora lastnik stavbe, ali
njegov pooblaščenec, pri upravljavcu izvesti prijavo o priključitvi na
javni vodovod ter z upravljavcem skleniti pogodbo o priključitvi na
javni vodovod. |
(3) K
prijavi začasnega vodovodnega priključka mora lastnik stavbe, ali njegov
pooblaščenec, priložiti: |
– izjavo o
izvedbi začasnega vodovodnega priključka, |
– odločbo
o odmeri komunalnega prispevka po veljavnem Odloku o odmeri komunalnega
prispevka, |
– dokazilo
o poravnanem komunalnem prispevku (kolikor odločba določa, da se
komunalni prispevek plačuje v več obrokih, je potrebno predložiti
dokazilo o poravnavi zapadlih obveznosti), |
– dokazila
o pridobljenih pravicah graditve vodovodnega priključka po zemljiščih,
ki niso v lasti lastnika stavbe ali gradbeno inženirskega objekta,
|
– osebne
podatke. |
(4)
Lastnik stavbe, z izvedenim začasnim vodovodnim priključkom, je dolžan,
v roku trajanja začasnega vodovodnega priključka, urediti vse pogoje za
pridobitev stalnega vodovodnega priključka, ter najkasneje na dan poteka
začasnega vodovodnega priključka pri upravljavcu urediti stalni
vodovodni priključek, skladno z določili 18. člena tega odloka.
|
(5)
Kolikor lastnik stavbe, z izvedenim začasnim vodovodnim priključkom, v
roku ne uredi vse potrebne pogoje za pridobitev stalnega vodovodnega
priključka ter ne poda prijavo za stalni vodovodni priključek, mora
upravljavec izvesti izredno ukinitev začasnega vodovodnega priključka.
Vsi stroški povezani z izredno ukinitvijo začasnega vodovodnega
priključka bremenijo lastnika stavbe z izvedenim začasnim vodovodnim
priključkom. |
20. člen |
(Gradbiščni vodovodni priključek) |
(1) Ne
glede na določbe petega odstavka 18. člena tega odloka se lahko za čas
gradnje stavbe ali gradbeno inženirskega objekta, z izdanim gradbenim
dovoljenjem, izvede gradbiščni vodovodni priključek. |
(2) Za
gradbiščni vodovodni priključek mora lastnik stavbe ali gradbeno
inženirskega objekta, ali njegov pooblaščenec, pri upravljavcu izvesti
prijavo vodovodnega priključka ter z upravljavcem skleniti pogodbo o
priključitvi na javni vodovod. V primeru, če je lastnik objekta ali
gradbeno inženirskega objekta, ali njegov pooblaščenec, pravna oseba,
lahko namesto sklenitve pogodbe o izvedbi gradbiščnega priključka,
upravljavcu preda naročilnico za izvedbo gradbiščnega vodovodnega
priključka. |
(3) K
prijavi vodovodnega priključka mora lastnik stavbe ali gradbeno
inženirskega objekta, ali njegov pooblaščenec, priložiti: |
– gradbeno
dovoljenje za stavbo ali gradbeno inženirski objekt, |
– osebne
podatke. |
(4) Rok
trajanja gradbiščnega priključka sovpada s trajanjem izgradnje stavbe
ali gradbeno inženirskega objekta, vendar najdlje do začetka uporabe
stavbe ali gradbeno inženirskega objekta. |
(5)
Ukinitev gradbiščnega vodovodnega priključka se izvede ali na osnovi
vloge za ukinitev gradbiščnega vodovodnega priključka, katero mora
lastnik stavbe ali gradbeno inženirskega objekta, ali njegov
pooblaščenec, vložiti pri upravljavcu, ali izredno, kolikor so
izpolnjeni pogoji, definirani v tehničnem pravilniku. V obeh primerih
vsi stroški ukinitve vodovodnega priključka bremenijo lastnika stavbe
ali gradbeni inženirskega objekta. |
V. OBVEZNE
STORITVE IN NALOGE JAVNE SLUŽBE |
21. člen |
(Obseg
storitev javne službe) |
V okviru
storitev javne službe mora upravljavec javnega vodovoda na celotnem
oskrbovalnem območju zagotoviti: |
– oskrbo s
pitno vodo vsem uporabnikom javne službe v skladu s predpisi, standardi
in normativi, ki urejajo pitno vodo in oskrbo s pitno vodo, |
–
obveščanje uporabnikov o izvajanju javne službe, |
– redno
vzdrževanje javnega vodovoda in javnega hidrantnega omrežja,
|
–
vzdrževanje vodovodnih priključkov, |
– menjavo
obračunskih vodomerov v skladu z veljavno zakonodajo, |
–
izvajanje notranjega nadzora in drugih nalog, določenih v skladu s
predpisi, ki urejajo pitno vodo, |
–
monitoring kemijskega in mikrobiološkega stanja vode iz zajetja za pitno
vodo, |
–
označevanje vodovarstvenih območij in izvajanje drugih ukrepov v skladu
s predpisi, ki urejajo vodovarstvena območja, |
– občasno
hidravlično modeliranje javnega vodovoda, |
– izdelavo
programa ukrepov v primeru izrednih dogodkov na javnem vodovodu,
|
–
priključevanje novih uporabnikov javne službe, |
–
izvajanje in priprava programa razvoja javnega vodovoda, |
– vodenje
evidenc v skladu s 24. členom Uredbe o oskrbi s pitno vodo, |
– izdelavo
programa oskrbe s pitno vodo v skladu s 25. členom Uredbe o oskrbi s
pitno vodo, |
–
poročanje v skladu s 26. členom Uredbe o oskrbi s pitno vodo. |
22. člen |
(Oskrba s
pitno vodo iz zasebnih vodovodov) |
V okviru
lastne oskrbe s pitno vodo iz zasebnega vodovoda mora upravljavec
zasebnega vodovoda zagotoviti izvajanje javne službe skladno z Uredbo o
oskrbi s pitno vodo. |
23. člen |
(Storitve
v zvezi s priključki stavb – vodovodnimi priključki) |
(1)
Vodovodni priključek je del vodovoda, ki povezuje javno javni vodovod in
vodomerni jašek z vgrajenim obračunskim vodomerom. |
(2)
Lokacijo vodomernega jaška določi upravljavec in se praviloma postavlja
na parcelni meji, ki je najbližja javnemu vodovodu. |
(3)
Obračunski vodomer predstavlja razmejitveno mesto vodovodnega priključka
in internega vodovodnega omrežja. Vsi elementi za obračunskim vodomerom
so del interne instalacije, ki je v upravljanju in vzdrževanju lastnika
oziroma uporabnika. |
(4)
Vodovodni priključek je last uporabnika in se prenese v upravljanje
upravljavcu javnega vodovoda na osnovi pogodbe za izgradnjo vodovodnega
priključka. |
(5)
Upravljavec javnega vodovoda mora voditi kataster vodovodnih
priključkov. |
(6)
Upravljavec javnega vodovoda mora vzdrževati vodovodne priključke in
obračunske vodomere v skladu z veljavno zakonodajo ki ureja meroslovje.
|
(7)
Poškodba priključka ali vodomera kot posledica izvajanja zemeljskih del
ali zmrzali se ne krije iz naslova vzdrževanja vodovnih priključkov in
bremenijo uporabnika. |
24. člen |
(Prenos
novozgrajenih vodovodov v last lokalne skupnosti in prenos v poslovni
najem) |
(1) Vsa
novo zgrajena vodovodna omrežja s pripadajočimi objekti, ki jih
prostorski akti definirajo kot javna, in ki jih, na osnovi pogodbe o
komunalnem opremljanju, gradijo zasebni investitorji, morajo zasebni
investitorji, po izgradnji predati v last pristojni lokalni skupnosti,
skladno z določili pogodbe o komunalnem opremljanju. |
(2) Za
prevzem objektov in omrežij vodovoda iz prvega odstavka tega člena mora
biti predložena naslednja dokumentacija: |
–
Projektna dokumentacija, izdelana v skladu z veljavno zakonodajo, v
obsegu PGD, PZI, PID, |
–
Geodetski načrt novega stanja zemljišča, izdelan skladno z veljavno
zakonodajo in internimi navodili upravljavca. |
– Dokazilo
o zanesljivosti objekta, izdelan v skladu z veljavno zakonodajo, z vsemi
prilogami, navedenimi na tabelaričnem seznamu prilog, |
–
garancije, |
– Overjene
služnostne pogodbe ali druge veljavne pogodbe. |
(3)
Novozgrajeno ali obnovljeno vodovodno infrastrukturo je lokalna skupnost
dolžna predati v poslovni najem upravljavcu, pri čemer je dolžna predati
vso dokumentacijo iz 2. točke tega člena. |
25. člen |
(Kataster
javnega vodovoda) |
(1)
Vzpostavitev, vodenje in vzdrževanje katastra javnega vodovodnega
omrežja izvaja upravljavec v skladu z zakonodajo. Stroški izvajanja se
krijejo iz proračunskih sredstev pristojne lokalne skupnosti.
|
(2) V
katastru javnega vodovoda se vodijo podatki o vseh objektih, omrežju in
napravah javnega vodovoda. |
26. člen |
(Uporaba
javnih hidrantov) |
(1)
Hidranti na javnem omrežju so objekti in naprave kolektivne rabe,
namenjeni zagotavljanju požarne varnosti, zato morajo biti vedno
dostopni in v brezhibnem stanju. Sredstva za pokrivanje stroškov
vzdrževanja, obratovanja hidrantnega omrežja in porabljene pitne vode
upravljavcu javnega vodovoda zagotavlja pristojna lokalna skupnost.
|
(2)
Hidranti se smejo uporabljati za gašenje požarov in za druge
intervencije ob naravnih in drugih nesrečah brez poprejšnjega soglasja
upravljavca. V tem primeru mora uporabnik naknadno obvestiti upravljavca
vodovoda o uporabi, trajanju in količini odvzete vode. |
(3) Odvzem
vode iz javnega hidranta, ki ni namenjena gašenju požara, je dovoljena
samo s predhodnim pisnim soglasjem upravljavca, ki določi mesto in način
odvzema vode. |
27. člen |
(Varovanje
obstoječe infrastrukture) |
(1)
Vsakdo, ki na trasi ali v varovalnem območju javnega vodovodnega omrežja
ali vodovodnega priključka namerava izvajati dela, ki lahko škodno
vplivajo na javni vodovod ali vodovodni priključek, je dolžan, pred
pričetkom del, pri upravljavcu naročiti odkaz obstoječega javnega
vodovodnega omrežja ali vodovodnega priključka. |
(2) V
primeru povzročitve poškodbe javnega vodovodnega omrežja ali vodovodnega
priključka je povzročitelj poškodbe dolžan takoj obvestiti upravljavca o
vrsti, kraju in času nastale poškodbe. |
(3) Vse
povzročene poškodbe na javnem vodovodnem omrežju ali vodovodnih
priključkih lahko odpravlja izključno upravljavec, na stroške
povzročitelja poškodbe. |
(4)
Kakršnekoli posege na javnem vodovodu in vodovodnih priključkih lahko
izvaja izključno le upravljavec. |
VI. VIRI
FINANCIRANJA IN NAČIN OBRAČUNAVANJA STORITEV |
28. člen |
(Viri
financiranja) |
Viri
financiranja javne službe so: |
– prihodek
od izvajanja storitev oskrbe s pitno vodo, |
–
subvencije, |
– sredstva
občinskega proračuna, |
– sredstva
državnega proračuna in državnih skladov, |
– druga
sredstva. |
29. člen |
(Vrste
uporabnikov) |
Uporabniki, ki uporabljajo storitve gospodarske javne službe oskrbe s
pitno vodo, so razdeljeni v naslednje skupine: |
–
gospodinjstva in ostali uporabniki, ki ne opravljajo pridobitne
dejavnosti, |
– vsi
ostali uporabniki, ki opravljajo pridobitno dejavnost. |
30. člen |
(Zaračunavanje storitev) |
(1) V
okviru javne službe oskrbe s pitno vodo se uporabnikom zaračunavajo
naslednje storitve: |
–
Omrežnina |
–
Vodarina. |
(2)
Uporabniki so dolžni kriti stroške storitev oskrbe s pitno vodo od dneva
priključitve na javni vodovod. |
31. člen |
(Elementi
cene storitve gospodarske javne službe) |
Cena
storitve javne službe oskrbe s pitno vodo je sestavljena iz omrežnine in
vodarine, ki se pri kalkulaciji cene in na računu prikazujejo ločeno. |
32. člen |
(Omrežnina
in plačilo za vodno pravico) |
(1)
Omrežnino predstavljajo stroški javne infrastrukture na območju občine,
ki je potrebna za izvajanje gospodarske javne službe oskrbe s pitno
vodo, in zajemajo: |
– stroške
amortizacije osnovnih sredstev in naprav, ki so javna infrastruktura ali
stroške najemnine infrastrukture te javne službe (stroški amortizacije
se izračunavajo po metodi časovnega amortiziranja, glede na stopnjo
izkoriščenosti zmogljivosti infrastrukture javne službe ob upoštevanju
življenjske dobe v skladu z amortizacijskimi stopnjami predpisov, ki
urejajo oblikovanje cen komunalnih storitev), |
– stroške
zavarovanja infrastrukture javne službe, |
– stroške
odškodnin, ki vključujejo odškodnine za služnost, povzročeno škodo,
povezano z gradnjo, obnovo in vzdrževanjem infrastrukture javne službe,
|
– stroške
obnove in vzdrževanja priključkov na javni vodovod, ki obsega prvo,
drugo in tretjo alinejo 3. točke 22. člena Uredbe o pitni vodi,
|
– stroške
nadomestil za zmanjšanje dohodka iz kmetijske dejavnosti v skladu s
predpisi, ki urejajo nadomestilo za zmanjšanje dohodka iz kmetijske
dejavnosti zaradi prilagoditve ukrepom vodovarstvenega režima,
|
– plačilo
za vodno pravico v skladu s prepisi, ki urejajo vode, in |
– odhodke
financiranja v okviru stroškov omrežnine, ki vključujejo obresti in
druge stroške, povezane z dolžniškim financiranjem gradnje in obnove
infrastrukture javne službe oskrbe s pitno vodo. Pri tem se upošteva
višina stroškov na podlagi podpisanih pogodb. |
(2)
Omrežnina se zaračunava uporabnikom za storitve oskrbe s pitno vodo,
določi se na letni ravni in se lahko obračuna mesečno v evrih glede na
faktor, oblikovan po različnih zmogljivostih vodovodnih priključkov,
določenih z nazivnim premerom vodomera (DN), skladno z naslednjo
preglednico |
+----------------------------------+--------------------+ |
|
PREMER VODOMERA | FAKTOR OMREŽNINE | |
+----------------------------------+--------------------+ |
| DN
< / = 20 | 1 | |
+----------------------------------+--------------------+ |
| 20 <
DN < 40 | 3 | |
+----------------------------------+--------------------+ |
| 40 < /
= DN < 50 | 10 | |
+----------------------------------+--------------------+ |
| 50 < /
= DN < 65 | 15 | |
+----------------------------------+--------------------+ |
| 65 < /
= DN < 80 | 30 | |
+----------------------------------+--------------------+ |
| 80 < /
= DN < 100 | 50 | |
+----------------------------------+--------------------+ |
| 100 < /
= DN < 150 | 100 | |
+----------------------------------+--------------------+ |
| 150
< / = DN | 200 | |
+----------------------------------+--------------------+ |
(3) V
primeru, da je stavba opremljena z obračunskim vodomerom, ki ni naveden
v preglednici iz prvega odstavka tega člena, se za tak vodomer izračuna
sorazmeren faktor omrežnine z upoštevanjem dejanskega nazivnega premera
tega vodomera. |
(4) Če je
stavba opremljena s kombiniranim obračunskim vodomerom, se za tak
vodomer upošteva faktor, določen za vodomer z višjim premerom.
|
(5) Če
stavba, za katero se opravljajo storitve javne službe oskrbe s pitno
vodo, nima obračunskega vodomera, se omrežnina obračuna glede na
zmogljivost priključka, določeno s premerom priključka, v skladu s
preglednico iz prvega odstavka tega člena. |
(6) V
večstanovanjskih stavbah, v katerih posamezne stanovanjske enote nimajo
obračunskih vodomerov, se za vsako stanovanjsko enoto obračuna omrežnina
za priključek s faktorjem omrežnine 1 v skladu z zgornjo preglednico.
|
(7)
Plačilo za vodno pravico se za posameznega uporabnika določi ob smiselni
uporabi prvega, drugega, tretjega, četrtega in prejšnjega odstavka tega
člena. |
33. člen |
(Vodarina) |
(1)
Vodarina je tisti del cene, ki krije stroške opravljanja javne službe.
|
(2) V
vodarino se lahko vključijo le stroški, ki jih je mogoče povezati z
opravljanjem storitev javne službe in vključujejo naslednje skupine:
|
–
neposredne stroške materiala in storitev, |
–
neposredne stroške dela, |
– druge
neposredne stroške, |
– splošne
(posredne) proizvajalne stroške, ki vključujejo stroške materiala,
amortizacije poslovno potrebnih osnovnih sredstev, storitev in dela,
|
– splošne
nabavno prodajne stroške, ki vključujejo stroške materiala, amortizacije
poslovno potrebnih osnovnih sredstev, storitev in dela, |
– splošne
upravne stroške, ki vključujejo stroške materiala, amortizacije poslovno
potrebnih osnovnih sredstev, storitev in dela, |
– obresti
zaradi financiranja opravljanja storitev javne službe, |
–
neposredne stroške prodaje, |
– stroške
vodnega povračila za prodano pitno vodo in za vodne izgube do dopustne
ravni vodnih izgub v skladu s predpisom, ki ureja oskrbo s pitno vodo,
|
– druge
poslovne odhodke in |
– donos v
skladu s 16. točko 2. člena Uredbe o metodologiji za oblikovanje cen
storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja. |
34. člen |
(Obračun
vodarine) |
(1)
Količina porabljene vode iz javnega vodovodnega omrežja se meri v m3 po
stanju, odčitanem na vodomeru. Stanje na vodomeru se odčitava najmanj
dvakrat letno za gospodinjstva, za večje odjemalce (industrijo in
večstanovanjske stavbe) pa vsak mesec. Znotraj obračunskega obdobja
uporabnik mesečno plačuje akontacije za predvideno porabo vode, ki je
enaka povprečni porabi vode posameznega uporabnika v preteklem
obračunskem obdobju. Upravljavec lahko določi akontacije tudi drugače.
|
(2) Višino
akontacije praviloma določi upravljavec, uporabnik pa ima pravico
zahtevati spremembo višine akontacije. |
(3) V
primeru, da upravljavec ali uporabnik ugotovi, da je vodomer v okvari in
ni mogoče odčitati dejanske porabe vode, se za čas od zadnjega odčitka
do ugotovitve okvare vodomera poraba pitne vode obračuna v višini
uporabnikove povprečne porabe v preteklem letu. |
(4)
Količina porabljene vode pri nedovoljenem odvzemu, se določi na osnovi
predpisane količine iz uredbe o okoljskih dajatvah. Pri nedovoljenem
odvzemu vode se uporabniku obračuna porabljena voda za celotno obdobje
obstoja nedovoljenega odvzema oziroma najmanj za obdobje enega leta.
|
(5)
Uporabnik brez predhodnega dogovora z upravljavcem ne sme odvzemati
pitne vode iz javnega hidranta. Za posamezen nedovoljen odvzem vode iz
javnega hidranta se kršitelju zaračuna porabljena voda v višini
predpisane količine za zagotavljanje požarne varnosti, ki znaša 72 m3.
|
(6)
Normirana poraba se za stavbe, opremljene z obračunskimi vodomeri,
določi z upoštevanjem zmogljivosti vodomerov in faktorjev, navedenih v
preglednici iz drugega odstavka 30. člena, pri čemer se za vodomer DN 20
upošteva normalna poraba, ki znaša 1,2 m3 pitne vode na dan. V
večstanovanjskih stavbah se normirana poraba lahko določi glede na
dejansko število oseb, ki prebivajo v stavbi, s tem da se upošteva
poraba 0,15 m3 na osebo na dan. |
(7) Ne
glede na določbe prejšnjega odstavka tega člena se za nestanovanjske
stavbe, stanovanjske stavbe za posebne namene in gradbene inženirske
objekte celotna poraba upošteva kot normalna poraba pitne vode.
|
(8) Poraba
pitne vode, ki je na letni ravni večja od normirane porabe iz drugega in
tretjega odstavka tega člena, je prekomerna poraba pitne vode, katere
cena se poveča za 50 %. Obračunava se lahko v mesečnih akontacijah,
določenih glede na dejansko prekomerno porabo v preteklem obračunskem
obdobju. Tako pridobljen prihodek zniža obračunsko ceno za to javno
službo. |
35. člen |
(Cene
storitev GJS) |
(1) Cene
storitev gospodarske javne službe oskrbe s pitno vodo za območje občine
predlaga izvajalec javne službe skladno z določili 1. točke 5. člena
Uredbe o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih
gospodarskih javnih služb varstva okolja in jo predloži pristojnemu
občinskemu organu v potrditev. |
(2) Na
potrjene cene se obračuna še DDV v skladu z Zakonom o DDV. |
(3)
Izvajalec za preteklo obračunsko obdobje ugotovi razliko med potrjeno in
obračunsko ceno storitev. |
(4)
Ugotovljena razlika med potrjeno in obračunsko ceno glede na dejansko
količino opravljenih storitev v preteklem obračunskem obdobju se v
elaboratu upošteva pri izračunu predračunske cene za prihodnje obdobje.
|
(5)
Izvajalec enkrat letno pripravi elaborat. Če razlika iz prejšnjega
odstavka presega deset odstotkov od potrjene cene, mora elaborat poslati
pristojnemu občinskemu organu, ki mora začeti postopek potrjevanja cene. |
36. člen |
(Subvencioniranje storitve GJS) |
(1) Če se
ob potrditvi cene iz elaborata pristojni občinski organ odloči za nižjo
zaračunano ceno, ki se zaračuna uporabnikom, mora za razliko občina
oblikovati subvencijo iz proračuna občine. |
(2) Občina
lahko prizna subvencijo iz prejšnjega odstavka v izračunu cen storitev
za uporabnike, ki so gospodinjstva ali izvajalci nepridobitnih
dejavnosti. |
37. člen |
(Odpis
vodarine) |
Izvajalec
javne službe lahko uporabniku, pri katerem se zaradi okvare na notranji
vodovodni napeljavi pojavi izjemno velika poraba vode, delno odpiše
stroške vodarine v skladu z Internim pravilnikom upravljavca o načinu
obračunavanja vode v primeru večjega izliva. |
38. člen |
(Plačilo,
ugovor na račun in opominjanje) |
(1)
Uporabnik mora plačati zaračunano storitev najpozneje v osemnajstih dneh
od datuma izstavitve računa, razen če sklenjena pogodba oziroma zakon ne
določata drugače. Reklamacija uporabnika na prejeti račun mora biti
pisna, podana v roku osmih dni od datuma izstavitve računa. |
(2) Zaradi
neplačevanja oziroma zamud pri plačevanju zaračunanih stroškov oskrbe s
pitno vodo lahko izvajalec gospodarske javne službe uporabniku po
izpeljanem postopku obveščanja v skladu z odlokom o oskrbi s pitno vodo
odklopi vodovodni priključek oziroma začne postopek izterjave po sodni
poti. |
39. člen |
(Posebne
storitve) |
(1)
Posebne storitve izvajalca so storitve, ki jih izvajalec opravlja in pri
tem uporablja javno infrastrukturo, zagotovitev uporabe javne
infrastrukture za drugo neposredno rabo vode (tehnološke vode) v skladu
z zakonom, ki ureja vode, uporabnikom ki niso uporabniki storitev javne
službe. |
(2)
Izvajalec lahko opravlja poseben storitve iz prejšnjega odstavka v
soglasju z lastnikom javne infrastrukture, pri čemer ne sme ustvarjati
negativne razlike med prihodki in odhodki, ki izvirajo iz tega naslova.
|
(3)
Prihodki posebnih storitev se upoštevajo tako, da se zmanjša lastna cena
posamezne javne službe. |
VII.
MERITVE IN ODČITAVANJE |
40. člen |
(Uporaba
vodomerov) |
(1) Glavni
obračunski vodomer je sestavni del vodovodnega priključka in je namenjen
merjenju porabe pitne vode. |
(2) Tip
vodomera določi upravljavec. |
(3)
Odčitavanje vodomera je v pristojnosti upravljavca in se izvaja najmanj
dvakrat letno. |
(4)
Vodomer se vgrajuje v predpisan vodomerni jašek, ki ga določi
upravljavec. |
(5)
Vodomer mora biti pregledan in overjen po predpisih za standardizacijo
in meroslovje. |
(6)
Vodomere namešča, zamenjuje in vzdržuje izključno upravljavec.
|
(7)
Uporabnik lahko od upravljavca zahteva izredno kontrolo vodomerne
naprave. Če vodomer deluje izven meja predpisane točnosti v škodo
uporabnika, nosi vse stroške upravljavec, v nasprotnem primeru pa
uporabnik. |
(8)
Stroški ki nastanejo zaradi poškodbe ali zmrzali vodomera, se ne krijejo
iz naslova redne menjave in bremenijo uporabnika. |
(9)
Odštevalni vodomeri, ki so nameščeni za obračunskim vodomerom so del
interne instalacije, zato niso v upravljanju in vzdrževanju upravljalca. |
VIII.
EVIDENCE UPORABNIKOV |
41. člen |
(Evidence
uporabnikov) |
(1) Za
potrebe poslovanja upravljavec vodi in vzdržuje evidenco uporabnikov.
|
(2)
Osnovna evidenca uporabnikov za fizične osebe vsebuje naslednje podatke:
|
– šifro
uporabnika, |
– ime,
priimek in naslov stalnega ali začasnega prebivališča nosilca
gospodinjstva (ulica, kraj, hišna številka, število oseb v
gospodinjstvu), |
– znesek
poravnanih in neporavnanih obveznosti, |
– datum
vnosa podatkov. |
(3)
Upravljavec lahko za posameznega uporabnika z njegovim soglasjem zbira
tudi podatke o: |
–
zaposlitvi, |
– številki
osebnega računa, |
– davčni
številki, |
– deležu
lastništva, |
– EMŠO.
|
(4)
Evidenca uporabnikov za pravne osebe in samostojne podjetnike vsebuje
naslednje podatke: |
– šifro
uporabnika in plačnika, |
– šifro
dejavnosti (SKD) |
– naziv
firme oziroma samostojnega podjetnika, |
– naslov,
|
–
transakcijski račun, |
– davčno
številko, |
– znesek
poravnanih in neporavnanih obveznosti, |
– datum
vnosa podatkov. |
(5) Poleg
navedenih podatkov vsebujeta evidenci tudi naslednje podatke:
|
– podatke
o merilnih napravah in priključnem cevovodu, |
–
lastništvo nepremičnine. |
42. člen |
(Dodatne
evidence v večstanovanjskih stavbah) |
(1)
Lastniki, najemniki in upravniki večstanovanjskih stavb morajo
upravljavca pravočasno pisno obveščati o: |
–
statusnih in lastninskih spremembah, ki vplivajo na razmerje med
dobaviteljem in odjemalcem; |
– vseh
spremembah naslova za dostavo računov in drugih podatkih ter skrbeti, da
tudi njihov pravni naslednik vstopi v obstoječe razmerje. |
(2) Pisno
obvestilo iz predhodnega odstavka velja od prvega naslednjega
obračunskega obdobja in obsega: |
– ime,
priimek in novi naslov dotedanjega in novega odjemalca, |
– listino
o prenosu lastninske pravice (razen upravnik), |
– številko
in naslov odjemnega mesta, |
–
podpisano izjavo novega lastnika, najemnika na obrazcu upravljavca, da
vstopa v že sklenjeno pogodbeno razmerje. |
(3) Do
prejema popolnega obvestila je za vse obveznosti zavezan dotedanji
lastnik, najemnik. |
43. člen |
(Pridobivanje evidenc) |
Upravljavec pridobiva evidence od uporabnikov, upravnikov, organov
lokalne skupnosti, državnih organov in služb, ustanovljenih na podlagi
Zakona o lokalni samoupravi, Zakona o javnih gospodarskih službah.
Zbrani podatki so varovani na podlagi Zakona o varovanju osebnih
podatkov. |
44. člen |
(Izstavitev računa za večstanovanjski objekt) |
Če je v
stavbi več uporabnikov in je nameščen samo en glavni obračunski vodomer,
se račun lahko izstavi: |
–
upravniku večstanovanjske stavbe; v tem primeru upravnik razdeli stroške
na posamezne uporabnike znotraj stavbe in v celoti poravna račun
upravljavcu; |
– vsakemu
uporabniku posebej, če vsi uporabniki v stavbi ali upravnik v njihovem
imenu sklenejo pisni dogovor z upravljavcem glede načina obračuna,
ključa delitve, ki mora biti za vse uporabnike enoten in načinom plačila
nastalih stroškov takšne delitve; |
– v
primerih solastništva stavbe je plačnik računa komunalne storitve
solastnik v razmerju do deleža lastnine vpisane v zemljiško knjigo ali
drugo ustrezno listino, ki je podlaga za solastništvo. Solastniki stavbe
lahko sklenejo medsebojni pisni dogovor s katerim uredijo drugačen način
plačevanja in ta pisni dogovor predložijo izvajalcu javne službe. |
IX.
PREKINITEV DOBAVE |
45. člen |
(Prekinitev dobave uporabniku po uradni dolžnosti in na zahtevo
uporabnika) |
(1)
Upravljavec je dolžan uporabniku prekiniti dobavo pitne vode v
naslednjih primerih: |
– če je
bil priključek na javni vodovod izdelan brez soglasja oziroma v
nasprotju s soglasjem upravljavca ali brez nadzora ter prevzema s strani
upravljavca; |
– če
vodomerni jašek ali interna instalacija uporabnika ni tehnično ustrezna
in je zaradi tega oteženo vzdrževanje ali ogrožena kakovost pitne vode;
|
– če
uporabnik odvzema vodo pred vodomerno napravo; |
– če
uporabnik brez soglasja upravljavca dovoli priključitev drugega
uporabnika na svoje interno omrežje; |
– če
notranje instalacije in naprave uporabnika ovirajo redno dobavo vode
drugim uporabnikom in uporabnik oviranja noče odstraniti; |
– če
uporabnik brez privolitve upravljavca odstrani plombo (na vodomeru) ali
kako drugače spremeni način izvedbe priključka; |
– če
uporabnik brez soglasja upravljavca opravlja posege v naprave in
objekte, ki jih ima v upravljanju upravljavec; |
– če
uporabnik krši navodila, priporočila in predpise o varčevanju z vodo v
izrednih primerih (redukcije); |
– če
uporabnik ne dopusti upravljavcu opravljati nujnih vzdrževalnih del na
javnem vodovodu ali vodovodnemu priključku; |
– če
uporabnik onemogoča upravljavcu odčitavanje in pregled vodomerne
naprave; |
– če
uporabnik ne plača računa za dobavo vode; |
– če
uporabniku preneha veljavnost začasnega priključka. |
(2) Dobava
vode se prekine do odprave vzroka za prekinitev. Za vnovično
vzpostavitev dobave vode mora uporabnik plačati vse nastale stroške
odklopa, priklopa ali poskusa odklopa po ceniku upravljavca.
|
(3) Na
zahtevo uporabnika lahko upravljavec izvede začasen odklop vodovodnega
priključka. Stroške začasnega odklopa in vnovične priključitve pitne
vode plača uporabnik po ceniku upravljavca. |
46. člen |
(Prekinitev dobave uporabnikom za krajši čas) |
(1)
Upravljavec javnega vodovoda lahko uporabniku javne službe prekine
oskrbo s pitno vodo, če uporabnik s svojim ravnanjem ogroža nemoteno in
varno oskrbo s pitno vodo drugih uporabnikov javne službe. |
(2)
Upravljavec javnega vodovoda lahko začasno prekine ali omeji oskrbo s
pitno vodo v primeru izvedbe vzdrževalnih del na javnem vodovodu ali
vodovodnih priključkih. |
(3) V
primeru načrtovanih vzdrževalnih del upravljavec javnega vodovoda o
predvidenem času in trajanju prekinitve ali omejitve oskrbe s pitno vodo
uporabnike javne službe obvesti najmanj en dan pred predvideno
prekinitvijo na krajevno običajen način in z objavo na svoji spletni
strani. |
(4) V
primeru nepredvidljivih vzdrževalnih del upravljavec javnega vodovoda o
predvidenem trajanju prekinitve ali omejitve oskrbe s pitno vodo
uporabnike javne službe obvesti na krajevno običajen način in z objavo
na svoji spletni strani. |
(5) V
primeru prekinitve ali omejitve oskrbe s pitno vodo, ki nastopi zaradi
višje sile ali zaradi preprečitve ogrožanja zdravja ter življenja ljudi
in živali, upravljavec javnega vodovoda o predvidenem trajanju
prekinitve ali omejitve oskrbe s pitno vodo uporabnike javne službe
obvesti na krajevno običajen način takoj, ko je to mogoče, najpozneje pa
v roku 24 ur po prekinitvi ali omejitvi. |
(6) V
primeru prekinitve oskrbe s pitno vodo, ki je daljša od 24 ur, mora
upravljavec javnega vodovoda uporabnikom javne službe zagotoviti pitno
vodo vsaj za nujni obseg porabe. |
47. člen |
(Ukrepi ob
pomanjkanju vode) |
V primeru
pomanjkanja pitne vode v vodovodnem sistemu, lahko upravljavec izda
ukrep o racionalni rabi, s katerim omeji uporabo pitne vode. |
X. NADZOR
NAD IZVAJANJEM TEGA ODLOKA IN KAZENSKE DOLOČBE |
48. člen |
(Inšpekcijski organ) |
(1) Nadzor
nad izvajanjem določb tega odloka opravlja medobčinski inšpektorat.
|
(2)
Izvajalec javne službe in uporabniki so dolžni kršitve določil odloka in
kršitelje prijaviti medobčinskemu inšpektoratu. |
49. člen |
(Globe) |
(1) Z
globo 1400 evrov se kaznuje za prekršek pravna oseba – upravljavec
javnega vodovoda, če: |
– ravna v
nasprotju z 11. členom, |
– ravna v
nasprotju s prvim in drugim odstavkom 17. člena, |
– ravna v
nasprotju z 21. členom, |
– ravna v
nasprotju s 25. členom, |
– ravna v
nasprotju s 45. členom. |
(2) Z
globo 400 evrov se kaznuje za prekršek iz prvega odstavka tega člena
odgovorna oseba pravne osebe. |
(3) Z
globo 1400 evrov se kaznuje za prekršek uporabnik – pravna oseba,
samostojni podjetnik posameznik in posameznik, ki samostojno opravlja
dejavnost, če: |
– ravna v
nasprotju s tretjo in sedmo alinejo četrtega odstavka 5. člena,
|
– ravna v
nasprotju s sedmim odstavkom 10. člena, |
– ravna v
nasprotju z 12. členom, |
– ravna v
nasprotju z drugim in tretjim odstavkom 26. člena, |
– ravna v
nasprotju s prvim odstavkom 27. člena, |
– ravna v
nasprotju s petim odstavkom 34. člena, |
– ravna v
nasprotju z vsebino od prve do desete alineje prvega odstavka 45. člena.
|
(4) Z
globo 400 evrov se kaznuje za prekršek iz tretjega odstavka tega člena
odgovorna oseba pravne osebe in odgovorna oseba samostojnega podjetnika
posameznika ter posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost.
|
(5) Z
globo 400 evrov se kaznuje za prekršek posameznik – uporabnik, če:
|
– ravna v
nasprotju s tretjo in sedmo alinejo četrtega odstavka 5. člena,
|
– ravna v
nasprotju s sedmim odstavkom 10. člena, |
– ravna v
nasprotju z 12. členom, |
– ravna v
nasprotju z drugim in tretjim odstavkom 26. člena, |
– ravna v
nasprotju s prvim odstavkom 27. člena, |
– ravna v
nasprotju s petim odstavkom 34. člena, |
– ravna v
nasprotju z vsebino prve do desete alineje prvega odstavka 45. člena.
|
(6) Z
globo 1400 evrov se kaznuje za prekršek upravnik večstanovanjske stavbe
pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik in posameznik, ki
samostojno opravlja dejavnost, če ravna v nasprotju z tretjim odstavkom
5. člena. |
(7) Z
globo 400 evrov se kaznuje za prekršek iz šestega odstavka tega člena
odgovorna oseba pravne osebe in odgovorna oseba samostojnega podjetnika
posameznika ter posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost. |
XI.
PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE |
50. člen |
(Prehodni
roki) |
Tehnični
pravilnik o javnem vodovodu se uskladi z vsebino odloka in potrdi s
strani Občine Škocjan v roku enega leta od uveljavitve tega odloka. |
51. člen |
(Prenehanje veljavnosti) |
Z dnem
uveljavitve tega odloka preneha veljati Odlok o oskrbi s pitno vodo v
Občini Škocjan (Uradni list RS, št. 49/10). |
52. člen |
(Veljavnost odloka) |
Ta odlok
začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike
Slovenije. |
|
Št.
354-007/2013 |
Škocjan,
dne 20. decembra 2013 |
|
Župan |
Občine Škocjan |
Jože Kapler l.r. |
|