Na podlagi 119. člena v povezavi z 298. členom
Zakona o urejanju prostora
(Uradni list RS, št. 61/17 in 199/21 – ZUreP-3), 29. člena
Zakona o lokalni samoupravi
(Uradni list RS, št. 94/07 – UPB, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 – ZUJF,
14/15 – ZUUJFO, 11/18 – ZSPDSLS-1 in 30/18) ter 16. člena
Statuta Občine Moravske Toplice
(Uradni list RS, št. 35/14, 21/15 in 25/17) je Občinski svet Občine
Moravske Toplice na 3. seji dne 14. 2. 2023 sprejel |
|
O D L O K |
o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za del območja EUP MT 33 –
»Papičov breg« |
|
1 UVODNE DOLOČBE |
|
1. člen |
|
(predmet odloka) |
|
(1) S tem odlokom se sprejme Občinski podrobni prostorski načrt za del
enote urejanja prostora MT 33 (v nadaljnjem besedilu: občinski podrobni
prostorski načrt). |
(2) Identifikacijska številka občinskega podrobnega prostorskega načrta
v zbirki prostorskih aktov je 2575. |
|
2. člen |
|
(vsebina odloka) |
|
Ta odlok določa območje občinskega podrobnega prostorskega načrta,
prostorsko ureditev, ki se načrtuje z občinskim podrobnim prostorskim
načrtom, umestitev načrtovane ureditve v prostor, zasnovo projektnih
rešitev in pogojev glede priključevanja objektov na gospodarsko javno
infrastrukturo in grajeno javno dobro, rešitve in ukrepe za celostno
ohranjanje kulturne dediščine, rešitve in ukrepe za varovanje okolja,
naravnih virov ter ohranjanja narave, rešitve in ukrepe za obrambo ter
varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred
požarom, etapnost izvedbe prostorske ureditve, velikost dopustnih
odstopanj od funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih rešitev, druge
pogoje in zahteve za izvajanje občinskega podrobnega prostorskega načrta
ter usmeritve za določitev meril in pogojev po prenehanju veljavnosti
občinskega podrobnega prostorskega načrta. |
|
3. člen |
|
(vsebina občinskega podrobnega prostorskega načrta) |
|
(1) Občinski podrobni prostorski načrt vsebuje tekstualni in grafični
del. |
(2) Tekstualni del občinskega podrobnega prostorskega načrta vsebuje
besedilo odloka. |
(3) Grafični del občinskega podrobnega prostorskega načrta vsebuje
naslednje grafične načrte: |
– izsek iz grafičnega načrta kartografskega dela občinskega prostorskega
načrta s prikazom lege prostorske ureditve na širšem območju v merilu
1:5000, |
– območje občinskega podrobnega prostorskega načrta z obstoječim
parcelnim stanjem v merilu 1:1000, |
– prikaz vplivov in povezav s sosednjimi območji v merilu 1:1000, |
– zazidalna oziroma ureditvena situacija v merilu 1:500, |
– prikaz ureditev glede poteka omrežij in priključevanja objektov na
gospodarsko javno infrastrukturo ter grajeno javno dobro v merilu 1:500, |
– prikaz ureditev, potrebnih za obrambo ter varstvo pred naravnimi in
drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom v merilu 1:500, |
– načrt parcelacije v merilu 1:500. |
|
4. člen |
|
(spremljajoče gradivo občinskega podrobnega prostorskega načrta) |
|
Spremljajoče gradivo občinskega podrobnega prostorskega načrta je: |
– izvleček iz hierarhično višjega prostorskega akta, |
– izhodišča za pripravo prostorskega izvedbenega akta, |
– podatki iz prikaza stanja prostora in drugi podatki, na katerih
temeljijo rešitve akta, |
– strokovne podlage, na katerih temeljijo rešitve občinskega podrobnega
prostorskega načrta, |
– konkretne smernice in mnenja, |
– obrazložitev in utemeljitev občinskega podrobnega prostorskega načrta, |
– povzetek za javnost. |
|
2 OBMOČJE OBČINSKEGA PODROBNEGA PROSTORSKEGA NAČRTA |
|
5. člen |
|
(območje občinskega podrobnega prostorskega načrta) |
|
(1) Območje občinskega podrobnega prostorskega načrta zajema glede na
Občinski prostorski načrt občine Moravske Toplice (Uradni list RS,
št. 67/17, 66/20, 108/21 in 184/21) (v nadaljnjem besedilu: občinski
prostorski načrt) del območja enote urejanja prostora MT 33. |
(2) Območje občinskega podrobnega prostorskega načrta obsega zemljišče s
parcelno številko 12/1 k.o. Moravci, skupne površine 1966,6 m2. |
(3) Območje občinskega podrobnega prostorskega načrta je po podrobnejši
namenski rabi opredeljeno kot površine podeželskega naselja, z oznako
podrobnejše namenske rabe prostora SK. |
(4) Območje občinskega podrobnega prostorskega načrta se nahaja na
ekološko pomembnem območju (EPO), Naturi 2000, zavarovanem območju
narave (Krajinski park Goričko) in erozijskem območju. |
(5) Območje občinskega podrobnega prostorskega načrta komunalno ni
opremljeno, na vzhodnem robu (ob lokalni cesti) poteka javni vodovod, na
južnem robu parcele pa je izveden nizkonapetostni el. vod. |
|
3 PROSTORSKA UREDITEV, KI SE NAČRTUJE Z OBČINSKIM PODROBNIM PROSTORSKIM
NAČRTOM |
|
6. člen |
|
(načrtovana prostorska ureditev) |
|
Z občinskim podrobnim prostorskim načrtom se načrtuje: |
– gradnja objekta namenjenega bivanju, |
– gradnja gradbenih inženirskih objektov (prometna, okoljska, energetska
in komunikacijska infrastruktura), |
– gradnja enostavnih in nezahtevnih objektov, |
– ureditev zunanjih površin (utrjene in zelene površine …), |
– drugi gradbeni posegi. |
|
4 UMESTITEV NAČRTOVANE UREDITVE V PROSTOR |
|
4.1 Vplivi in povezave prostorske ureditve s sosednjimi območji |
|
7. člen |
|
(vplivi in povezave prostorske ureditve s sosednjimi območji) |
|
Posegi izven območja občinskega podrobnega prostorskega načrta so
dovoljeni za izgradnjo, prestavitev in rekonstrukcijo prometne,
okoljske, energetske in komunikacijske infrastrukture za potrebe
priključevanja območja občinskega podrobnega prostorskega načrta. |
|
4.2 Rešitve načrtovanih objektov in površin |
|
8. člen |
|
(rešitve načrtovanih objektov in površin) |
|
(1) Načrtovane objekte in površine se oblikuje ter umešča v prostor na
podlagi začrtanih robnih pogojev in usmeritev za projektiranje in
gradnjo občinskega podrobnega prostorskega načrta, ki omogočajo
fleksibilnost in prilagodljivost glede na potrebe investitorja, hkrati
pa zagotavljajo utemeljeno in premišljeno umeščanje v prostor. |
(2) Rešitve načrtovanih objektov in površin so lahko tudi drugačne, v
kolikor so v skladu z določbami glede pogojev in usmeritev za
projektiranje in gradnjo tega odloka. |
|
4.3 Pogoji in usmeritve za projektiranje in gradnjo |
|
9. člen |
|
(vrste gradenj in drugih posegov ter ureditev) |
|
Na območju občinskega podrobnega prostorskega načrta so dopustne
naslednje izvedbe del: |
– pripravljalna in zemeljska dela, |
– novogradnja, |
– rekonstrukcija, |
– manjša rekonstrukcija, |
– vzdrževanje objekta, |
– vzdrževalna dela v javno korist, |
– odstranitev, |
– sprememba namembnosti. |
|
10. člen |
|
(vrste objektov glede na zahtevnost in namen) |
|
(1) Na območju občinskega podrobnega prostorskega načrta so dopustne
naslednje vrste manj zahtevnih objektov glede na namen: |
– enostanovanjske stavbe, |
– dvostanovanjske stavbe, |
– lokalni vodovodi za pitno vodo in cevovodi za tehnološko vodo, |
– cevovodi za odpadno vodo (kanalizacija), |
– lokalni (distribucijski) elektroenergetski vodi, |
– lokalne ceste in javne poti, nekategorizirane ceste in gozdne ceste. |
(2) Na območju občinskega podrobnega prostorskega načrta so dopustne
gradnje nezahtevnih in enostavnih objektov v skladu z veljavno
zakonodajo. |
|
11. člen |
|
(vrste dejavnosti) |
|
Na območju občinskega podrobnega prostorskega načrta je predvidena
gradnja objekta namenjenega bivanju. |
|
12. člen |
|
(lega, velikosti in oblikovanje objektov) |
|
(1) Stavbe, ki glede na predpis o razvrščanju objektov izpolnjuje merila
za manj zahteven objekt: |
– lega: znotraj regulacijske linije, ki je prikazana v grafičnem delu; |
– tlorisni gabarit: omejen s faktorjem zazidanosti parcele (z), kateri
je največ 0,4. Faktor zazidanosti parcele, namenjene gradnji, se določi
kot razmerje med zazidano površino in celotno površino parcele,
namenjene gradnji; |
– višinski gabarit: največ K+P+M. Nad zadnjo etažo oziroma na strehi je
dopustna izvedba tehničnih naprav, proizvodnih naprav na obnovljive vire
energije, strojnic, dostopov na streho, dimnikov ipd.; |
– fasada: svobodno zasnovana s kakovostnimi in trajnimi materiali ter
tako, da se barva in material fasade zgleduje po tradicionalnih
primerih. Prevladujejo naj svetli toni in naravni odtenki; |
– streha: simetrična dvokapnica v naklonu od 30 do 45 stopinj, s smerjo
slemena po daljši stranici objekta in z opečno, sivo ali rjavo barvo
kritine. Del stavbe se lahko kombinira z ravno ali enokapno tako, da je
ca. 2/3 objekta dvokapna streha (zajema večji del stavbe in vizualno
prevladuje ter sledi vzorcu pozidave) ter max. 1/3 objekta ravna ali
enokapna streha, ki mora biti nižje od slemena dvokapnice. Ravni ali
enokapni del strehe je lahko v večjem deležu, če se nahaja v notranjosti
dvokapnega dela objekta, ki ni višji od dvokapnega dela objekta. Manjši
nakloni strešin so dopustni pri enostavnih ter nezahtevnih objektih. Na
strehah se lahko uredijo frčade, strešna in pultna okna. Na strehe se
lahko namestijo tudi sončni sprejemniki. |
(2) Gradbeni inženirski objekti: |
– lega: na celotnem območju občinskega podrobnega prostorskega načrta; |
– velikost: prilagodi se kapacitetnim zahtevam in namenu; |
– oblikovanje: prilagodi se tehnološkim zahtevam in namenu. Pristope do
objektov in zemljišč ter funkcionalne prometne površine ob objektih se
primerno utrdi. |
(3) Objekti, ki glede na predpis o razvrščanju objektov izpolnjujejo
merila za nezahteven ali enostaven objekt: |
– lega: najbolj izpostavljeni deli objekta so od meje sosednjega
zemljišča odmaknjeni najmanj 1,00 m, s soglasjem lastnika sosednjega
zemljišča pa tudi manj, ograja in objekt, ki nima višine, pa se lahko
gradita do meje sosednjega zemljišča, s soglasjem lastnika sosednjega
zemljišča pa tudi na mejo; |
– velikost: višina ograje je do 1,6 m, ob javni cesti in dovozu do 1,2
m; |
– oblikovanje: objekte se oblikuje tako, da se ne kvari splošnega videza
prostora. |
(4) Gradnja objektov in posegi v območju varovalnega pasu gospodarske
javne infrastrukture, erozijskih in ekološko pomembnih območjih so
dopustni le pod pogoji in s soglasjem oziroma mnenjem pristojnega organa
oziroma upravljavca. |
|
13. člen |
|
(ureditev in oblikovanje zunanjih površin) |
|
Na območju občinskega podrobnega prostorskega načrta je treba upoštevati
naslednje pogoje za ureditev zunanjih površin: |
– zunanje ureditve morajo biti prilagojene terenu in višinskim potekom
cest; |
– zunanje ureditve se izvede na način, ki omogoča neoviran dostop in
uporabo funkcionalno oviranim osebam; |
– na parceli namenjeni gradnji stanovanjske stavbe se zagotovi najmanj
dve parkirni mesti na bivalno enoto. V primeru opravljanja dejavnosti je
treba zagotoviti dodatna parkirna mesta glede na dejavnost; |
– neutrjene zunanje površine se prilagodi višinskim kotam raščenega
terena na meji območja občinskega podrobnega prostorskega načrta in
višinskim kotam pritličij stavb ter v čim večji meri zatravi; |
– na celotnem območju občinskega podrobnega prostorskega načrta se
zasaditve izvajajo tako, da se uporabljajo le avtohtone rastlinske
vrste, značilne za to območje. |
|
14. člen |
|
(merila za parcelacijo) |
|
Načrt parcelacije je prikazan v grafičnem delu. |
|
5 ZASNOVA PROJEKTNIH REŠITEV IN POGOJEV GLEDE PRIKLJUČEVANJA OBJEKTOV NA
GOSPODARSKO JAVNO INFRASTRUKTURO IN GRAJENO JAVNO DOBRO |
|
15. člen |
|
(splošni pogoji) |
|
(1) Pri projektiranju gospodarske javne infrastrukture se upoštevajo
veljavni predpisi, normativi in zakonodaja s posameznega področja. |
(2) Detajlni pogoji za priključitev objektov na načrtovano gospodarsko
javno infrastrukturo se določijo v fazi izdelave projektne dokumentacije
posameznega objekta v skladu s pozitivnimi mnenji, vključno s
projektnimi pogoji k temu občinskemu podrobnemu prostorskemu načrtu. |
(3) Gospodarska javna infrastruktura mora biti dimenzionirana na končno
načrtovano kapaciteto območja občinskega podrobnega prostorskega načrta. |
|
16. člen |
|
(prometno urejanje) |
|
Dostopno cesto in cestni priključek se izvede v protiprašni izvedbi z
elementi, ki omogočajo osnovne dostope in uporabo tudi za funkcionalno
ovirane ljudi ter opremi z vertikalno in horizontalno prometno
signalizacijo. |
|
17. člen |
|
(odvajanje in čiščenje odpadnih voda) |
|
(1) Za zbiranje in odvajanje padavinskih in komunalnih odpadnih voda se
izvede ločeni kanalizacijski sistem. |
(2) Komunalne odpadne vode se odvaja v malo komunalno čistilno napravo. |
(3) Padavinske odpadne vode z utrjenih površin in streh se odvaja v
teren s ponikanjem. |
(4) Pri projektiranju kanalizacije se upoštevajo veljavni tehnični
predpisi o javni kanalizaciji. |
|
18. člen |
|
(oskrba z vodo) |
|
(1) Za oskrbo s pitno, sanitarno in požarno vodo se dogradi javno
vodovodno omrežje in izvede priključke. |
(2) Podrobnejša merila (velikost cevovoda, potek trase vodovoda ipd.) se
določijo v projektni dokumentaciji. |
(3) Pri projektiranju vodovodnega omrežja se upoštevajo veljavni
tehnični predpisi o javnem vodovodu. |
|
19. člen |
|
(oskrba z električno energijo) |
|
(1) Za oskrbo z električno energijo se dogradi električno omrežje na
podlagi Smernic Elektra Maribor d.d. |
(2) Vsa elektroenergetska infrastruktura se projektno obdela v skladu s
tehničnimi pogoji, veljavno tipizacijo, veljavnimi tehničnimi predpisi
in standardi. |
(3) Vsi posegi in priključki na elektroenergetsko omrežje se izvedejo
pod pogoji upravljavca elektroenergetskega omrežja. |
|
20. člen |
|
(zagotavljanje elektronskih komunikacijskih storitev) |
|
Za zagotavljanje elektronskih komunikacijskih storitev se zgradi
telekomunikacijska kabelska kanalizacija. |
|
21. člen |
|
(javna razsvetljava) |
|
Znotraj območja občinskega prostorskega načrta javna razsvetljava ni
predvidena. Zunanje površine ob stavbah se osvetli z interno
razsvetljavo. |
|
6 REŠITVE IN UKREPI ZA CELOSTNO OHRANJANJE KULTURNE DEDIŠČINE |
|
22. člen |
|
(varstvo kulturne dediščine) |
|
(1) Na območju občinskega podrobnega prostorskega načrta ni
registriranih enot kulturne dediščine. |
(2) Ob vseh posegih v zemeljske plasti velja obvezujoč splošni
arheološki varstveni režim, ki najditelja ob odkritju arheološke
ostaline zavezuje, da najdbo zavaruje nepoškodovano na mestu odkritja in
o najdbi takoj obvesti pristojno enoto Zavoda za varstvo kulturne
dediščine Slovenije, ki situacijo dokumentira v skladu z določili
arheološke stroke. |
(3) Zaradi varstva arheoloških ostalin je potrebno pristojni osebi
Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije omogočiti dostop do
zemljišč, kjer se bodo izvajala zemeljska dela, in opravljanje
strokovnega nadzora nad posegi. |
|
7 REŠITVE IN UKREPI ZA VAROVANJE OKOLJA, NARAVNIH VIROV TER OHRANJANJA
NARAVE |
|
23. člen |
|
(varstvo voda) |
|
(1) Kanalizacijski sistem mora biti v celoti načrtovan vodotesno ter v
ločeni izvedbi za odvajanje komunalnih odpadnih in prečiščenih
padavinskih vod. Kanalizacijski sistem za komunalne in padavinske
odpadne vode mora biti zgrajen v neprepustni izvedbi v skladu s
standardom SIST EN 1610. |
(2) Odvajanje čistih padavinskih voda s strešin in utrjenih površin je
treba urediti tako, da bo v čim večji možni meri zmanjšan hipni odtok
padavinskih voda z urbanih površin, kar pomeni, da je treba predvideti
zadrževanje padavinskih voda pred morebitnim iztokom v površinske
odvodnike (zatravitve, travne plošče, zadrževalni bazeni, suhi
zadrževalniki ipd.). |
(3) Padavinske vode s streh objektov, parkirišč in cest je treba
odvajati preko zbiralnikov padavinskih vod v ustrezno dimenzionirane in
zgrajene ponikovalnice, pri čemer je treba upoštevati, da mora biti
ponikovalnica locirana izven povoznih in manipulativnih površin. |
(4) V primeru ogrevanja s toplotno črpalko tipa voda-voda, si mora
investitor, za poseg v podzemno vodo, predhodno pred izdajo vodnega
soglasja pridobiti vodno dovoljenje za neposredno rabo vode za
pridobivanje toplote. V kolikor bo vrtina globlja od 30 m si mora
investitor pridobiti še dovoljenje za raziskavo podzemnih voda. |
(5) V primeru ogrevanja s toplotno črpalko tipa zemlja-voda (geosonda),
si mora investitor, za poseg v podzemno vodo, predhodno pred izdajo
vodnega soglasja pridobiti dovoljenje za raziskavo podzemnih voda
(izvedba vrtine). |
(6) Za vsako rabo vodnega vira (podtalnica, geotermalni vir, javni
vodovod.), ki presega meje splošne rabe (ogrevanje, tehnološka voda,
zalivanje ipd.) je treba pridobiti vodno pravico na podlagi vodnega
dovoljenja ali koncesije. |
(7) Vsi posegi v prostor, ki bi lahko trajno ali začasno vplivali na
vodni režim ali stanje voda se lahko izvedejo samo na podlagi mnenj, ki
ju v sklopu postopka za pridobitev gradbenega dovoljenja izda
Ministrstvo za okolje in prostor, Direkcija Republike Slovenije za vode. |
|
24. člen |
|
(varstvo tal) |
|
(1) Ob izkopu gradbene jame je treba vse izkopane plasti tal deponirati
ločeno glede na njihovo sestavo. Pri odstranjevanju gornjih plasti
zemljine se rodovitna zemlja odlaga v pasovih, ki se jih ustrezno
zaščiti pred erozijo in onesnaženjem ter nato uporabi pri končni
ureditvi območja. Površine, ki so bile v času zemeljskih del razgaljene,
se v najkrajšem možnem času ponovno zatravijo oziroma zasadijo. |
(2) Možen vpliv na tla bo največji v času zemeljskih in gradbenih del. V
času gradnje bo poseg v tla posledica gradbenih del. Potencialni vir
onesnaženja tal predstavlja možnost izlitja olj ali maziv iz gradbene
mehanizacije in transportnih vozil, zato je dopustno uporabljati zgolj
tehnično brezhibne stroje in vozila. |
(3) Investitorji morajo pri izdelavi projektne dokumentacije zagotoviti
zakonsko določene zaščitne ukrepe za varstvo tal. |
|
25. člen |
|
(ohranjanje narave) |
|
(1) Območje občinskega podrobnega prostorskega načrta se nahaja na
ekološko pomembnem območju (EPO), Naturi 2000, zavarovanem območju
narave (Krajinski park Goričko). |
(2) Na vzhodnem delu območja (v površini cca 20 x 20 m) se naj ohranja
ekstenzivno gojeni travnik z eno do dvakratno košnjo letno. |
|
26. člen |
|
(varstvo zraka) |
|
(1) Objekti in naprave ne smejo povzročati prekomernega onesnaževanja
zunanjega zraka. Obremenitev zraka ne sme presegati dovoljenih
koncentracij v skladu z določili oziroma z veljavnimi predpisi s
področja varovanja kakovosti zunanjega zraka. |
(2) Prezračevanja objektov se spelje nad strehe objektov. |
(3) Dimovodne naprave se gradi tako, da se zagotavlja varno, zanesljivo
in trajno delovanje kurišča in da se ne presega dovoljenih emisije
določenih v veljavnem predpisu. |
(4) Onesnaževanje zraka z izpušnimi plini transportnih vozil in delovnih
strojev med gradnjo se omili z ustreznim načrtovanjem poteka gradnje in
uporabo tehnično brezhibnih vozil in strojev. |
(5) Novogradnje je treba projektirati na način, da pri najbližjih
stavbah z varovanimi prostori ne bodo presežene mejne vrednosti za
kakovost zraka. |
|
27. člen |
|
(varstvo pred hrupom) |
|
(1) V skladu s predpisom, ki ureja mejne vrednosti kazalcev hrupa v
okolju je za del območja občinskega podrobnega prostorskega načrta z
oznako podrobnejše namenske rabe SK (površine podeželskega naselja)
določena III. stopnja varstva pred hrupom, za del območja občinskega
podrobnega prostorskega načrta z oznako podrobnejše namenske rabe PC
(površine cest) pa IV. stopnja varstva pred hrupom. |
(2) Za območje varstva pred hrupom so predpisane mejne in kritične
vrednosti hrupa, ki ne smejo biti presežene zaradi hrupa v okolju, ki ga
povzročajo stalne ali občasne emisije hrupa enega ali več virov
obremenjevanja okolja s hrupom. |
(3) Novogradnje je treba projektirati na način, da pri najbližjih
stavbah z varovanimi prostori ne bodo presežene mejne vrednosti za hrup. |
(4) Strojne naprave je treba namestiti na tiste strani fasad objektov,
kjer ni stanovanjskih objektov na katere bi imelo obratovanje teh naprav
s stališča varovanja pred hrupom negativne vplive na okolje, kar je
treba preveriti s strokovno oceno obremenitve okolja s hrupom. |
|
28. člen |
|
(varstvo pred svetlobnim onesnaženjem) |
|
(1) Postavitev in jakost svetilk mora izpolnjevati zahteve glede
zastrtosti bleščanja in svetlobnega onesnaževanja v skladu s predpisi o
mejnih vrednostih svetlobnega onesnaženja. |
(2) Stalna zunanja osvetlitev stavb ni dovoljena. |
|
29. člen |
|
(varovanje naravnih virov) |
|
Na območju občinskega podrobnega prostorskega načrta se zagotovi: |
– stalna oskrba z vodo, pri tem ne smejo biti ogroženi vodni viri
občine, |
– racionalna raba virov (zaprti sistemi, varčno ravnanje s pitno vodo). |
|
30. člen |
|
(učinkovita raba energije) |
|
(1) Pri gradnji novih stavb se spodbuja uporabo okolju prijazne in
učinkovite rabe energije ter uporabo obnovljivih virov energije.
Obnovljivi viri energije so viri energije, ki se v naravi ohranjajo in v
celoti ali pretežno obnavljajo, zlasti pa energija vetra in biomase ter
geotermalna in neakumulirana sončna energija. |
(2) Učinkovito rabo energije se zagotavlja s priključevanjem objektov in
naprav na ekološko čiste vire energije, z racionalno rabo energije in z
zmanjševanjem porabe tako, da se: |
– izboljšuje toplotna izolacija objektov, |
– spodbuja pasivne oziroma energetsko učinkovite gradnje, |
– pri načrtovanju prenov in novogradenj objektov predvidi uporabo
sodobnih izolacijskih materialov ter tehnološke opreme, |
– zamenjuje fosilna goriva z gorivi, ki vsebujejo manj ogljika ali z
biomaso. |
(3) Pri gradnji novih stavb in pri rekonstrukciji stavb, kjer se
zamenjuje sistem oskrbe z energijo, je treba izdelati študijo
izvedljivosti alternativnih sistemov za oskrbo z energijo, kjer se
upošteva tehnična, funkcionalna, okoljska in ekonomska izvedljivost
alternativnih sistemov za oskrbo z energijo. Kot alternativni sistemi se
štejejo: |
– decentralizirani sistemi na podlagi obnovljivih virov energije, |
– soproizvodnja, |
– daljinsko ali skupinsko ogrevanje ali hlajenje, če je na voljo, |
– toplotne črpalke. |
(4) Študija izvedljivosti alternativnih sistemov za oskrbo z energijo je
obvezna sestavina projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja za
določene stavbe iz predpisov s področja energetike in učinkovite rabe
energije. Če je v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja določeno,
da bo več kot dve tretjini potreb stavbe po toploti zagotovljeno iz
enega ali več alternativnih sistemov za oskrbo stavbe z energijo, se
šteje, da je zahteva za izdelavo študije izvedljivosti alternativnih
sistemov za oskrbo z energijo izpolnjena. |
|
31. člen |
|
(ravnanje z odpadki) |
|
Ravnanje s komunalnimi odpadki se izvaja v skladu z občinskim predpisom,
ki določa način ravnanja s komunalnimi odpadki. |
|
8 REŠITVE IN UKREPI ZA OBRAMBO TER VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI
NESREČAMI, VKLJUČNO Z VARSTVOM PRED POŽAROM |
|
32. člen |
|
(obramba) |
|
Na območju občinskega podrobnega prostorskega načrta ni potrebnih
posebnih rešitev in ureditev za izvajanje dejavnosti obrambe. |
|
33. člen |
|
(varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami) |
|
(1) Območje občinskega podrobnega načrta predstavlja erozijsko ogroženo
območje, kjer je potrebno izvajati običajne zaščitne ukrepe. K projektni
dokumentaciji za pridobitev mnenj in gradbenega dovoljenja (DGD) si je
potrebno pridobiti geotehnično mnenje o ustreznosti temeljenja stavb. |
(2) Pri načrtovanju objektov se upošteva projektni pospešek tal 0.100
[g]. |
(3) Površine, na katerih se bodo zbirale in skladiščile okolju škodljive
snovi, se izvedejo tako, da bo preprečeno neposredno izpiranje ali
odtekanje škodljivih snovi v površinske vode ali tla (neprepustnost,
robniki, padci proti požiralnikom ipd.). |
|
34. člen |
|
(varstvo pred požarom) |
|
Za zaščito pred požarom se zagotovi: |
– pogoje za varen umik ljudi in premoženja, |
– potrebne odmike od meje parcel in med objekti ali potrebne
protipožarne ločitve, |
– dovozne poti za gasilska vozila, dostopne poti za gasilce,
postavitvene površine in delovne površine za gasilska vozila v skladu z
zahtevami standarda SIST DIN 14090 ali usklajeno z lokalno pristojno
gasilsko enoto, kadar se jih ne da urediti v skladu s standardom SIST
DIN 14090, |
– vire za zadostno oskrbo z vodo za gašenje. |
|
9 ETAPNOST IZVEDBE PROSTORSKE UREDITVE |
|
35. člen |
|
(etapnost izvedbe) |
|
(1) Časovna izvedba prostorskih ureditev, kakor tudi zaporedje izvedbe
posamezne prostorske ureditve in njenih etap je odvisna od izkazanega
interesa investitorja. |
(2) Za vsako etapo je treba zagotoviti prometni dostop do stavbe,
zadostno število parkirnih mest in tisti del okoljske, energetske in
komunikacijske infrastrukture, ki je potrebna za priključitev in oskrbo
ter za obratovanje stavbe. |
|
10 VELIKOST DOPUSTNIH ODSTOPANJ OD FUNKCIONALNIH, OBLIKOVALSKIH IN
TEHNIČNIH REŠITEV |
|
36. člen |
|
(dopustna odstopanja od načrtovanih rešitev) |
|
(1) Dopustna so odstopanja od tlorisne velikosti objekta, prikazane v
grafičnem delu, za 2 m v smeri, ki ni omejena z regulacijsko linijo. |
(2) Dopustna so odstopanja od zasnove zunanjih ureditev. |
(3) Dopustna so odstopanja od poteka mej parcel zaradi prilagoditve
dejansko izvedenemu stanju na terenu. |
(4) Dopustna so odstopanja od poteka tras, površin, objektov, naprav in
priključkov oziroma tehničnih rešitev prometne, energetske in
komunikacijske infrastrukture v primeru, da se v fazi priprave projektne
dokumentacije ali med gradnjo pojavijo utemeljeni razlogi, ustreznejše
tehnološke, okoljevarstvene, geološko-geomehanske, hidrološke,
prostorske in ekonomske rešitve ali drugih utemeljenih razlogov.
Odstopanja ne smejo biti v nasprotju z javnimi interesi. Z rešitvami
morajo soglašati pristojni upravljavci oziroma nosilci urejanja
prostora, ki jih ta odstopanja zadevajo. |
|
11 DRUGI POGOJI IN ZAHTEVE ZA IZVAJANJE OBČINSKEGA PODROBNEGA
PROSTORSKEGA NAČRTA |
|
37. člen |
|
(obveznosti investitorjev in izvajalcev) |
|
(1) Pri izvajanju občinskega podrobnega prostorskega načrta in
projektiranju je potrebno upoštevati vse določbe tega odloka, ter
projektne pogoje, pridobljene z dnem izdaje mnenj k temu občinskemu
podrobnemu prostorskemu načrtu. |
(2) V času gradnje je investitor oziroma izvajalec del dolžan zagotoviti
vse potrebne varnostne ukrepe in tako organizacijo gradbišča, da bo
preprečeno onesnaženje okolja in voda, izlitje nevarnih snovi na prosto,
ter izliv padavinskih voda na sosednja zemljišča. |
|
12 USMERITVE ZA DOLOČITEV MERIL IN POGOJEV PO PRENEHANJU VELJAVNOSTI
OBČINSKEGA PODROBNEGA PROSTORSKEGA NAČRTA |
|
38. člen |
|
(usmeritve po prenehanju veljavnosti občinskega podrobnega prostorskega
načrta) |
|
Merila in pogoji tega odloka se smiselno povzamejo v hierarhično višjem
prostorskem aktu. |
|
13 KONČNI DOLOČBI |
|
39. člen |
|
(hramba in vpogled) |
|
Občinski podrobni prostorski načrt se hrani in je na vpogled javnosti na
sedežu Občinske uprave Občine Moravske Toplice. |
|
40. člen |
|
(začetek veljavnosti) |
|
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike
Slovenije. |
|
Št. 350-0101/2021-45 |
Moravske Toplice, dne 16. februarja 2023 |
|
Župan |
Občine Moravske Toplice |
Alojz Glavač |