Na podlagi 23. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02 in 8/03) in 10. člena Statuta Občine Slovenska Bistrica (Uradni list RS, št. 34/95, 72/99 in 65/02) je Občinski svet občine Slovenska Bistrica na redni 18. seji, dne 16. 5. 2005, sprejel

O D L O K

o lokacijskem načrtu stanovanjske zazidave Drozg v Zgornji Polskavi

I. SPLOŠNI DOLOČBI

1. člen

S tem odlokom se sprejme lokacijski načrt za stanovanjsko zazidavo Drozg v Zgornji Polskavi, ki ga je pod številko 01/04-LN izdelal BIRO 2001 Maksimilijana Ozimič Zorič s.p. Trg Alfonza Šarha 1, Slovenska Bistrica.

2. člen

Lokacijski načrt iz prejšnjega člena vsebuje tekstualne opise in grafične prikaze, ki se nanašajo na mejo območja ter na lego, zmogljivost, potek, oblikovanje in velikost objektov, naprav in ureditve. Lokacijski načrt vsebuje naslednje sestavine:

I.   Splošni del s smernicami in mnenji za načrtovanje

II.  Tekstualni del z utemeljitvami predvidene ureditve

III. Grafični del

Grafični del obsega:

1.   Izsek iz grafičnega dela plana in PUP               M 1:5000

2.   Načrt parcel                                        M 1:1000

3.   Situacija obstoječega stanja                         M 1:500

4.   Parcelacijski načrt                                  M 1:500

5.   Arhitektonska situacija                              M 1:500

6.   Kotirana situacija z elementi zakoličbe              M 1:500

7.   Prometna, energetska, vodovodna in druge

     komunalne ureditve                                   M 1:500

8.   Etapnost izvedbe in tolerance                        M 1:500

II. MEJA IN OBSEG OBMOČJA OBRAVNAVE

3. člen

Meja območja lokacijskega načrta je določena z obodno parcelacijo (območje obdelave) s parcelami, ki so navedene v tekstualnem delu lokacijskega načrta, in sicer parc. št. 904/3, 904/4, 904/5, 904/6 in del 904/1 v pasu 1 m za ureditev razširitve dovozne ceste, vse k.o. Zgornja Polskava.

Opis meje območje poteka od izhodiščne točke A v severovzhodnem vogalu parc. št. 904/3 v smeri urinega kazalca. Meja območja lokacijskega načrta poteka ob javni cesti proti jugu, kjer se po ca. 48 m zasuče proti zahodu in poteka v severnem delu parc. št. 904/1 (v odmiku 1 m od parc. št. 904/6) do parc. št. 905, kjer se ponovno obrne proti severu do parc. št. 904/2 in po tej parcelni meji konča v izhodiščni točki.

Meja območja lokacijskega načrta poteka po obodu parcel št. 904/3, 904/4, 904/5 in 904/6 vse k.o. 742 Zgornja Polskava. Območje je veliko 2873 m^2.

Izven območja bo potrebno zagotoviti zemljišča za navezavo območja na primarno infra strukturno omrežje in ceste. V ta namen bo s soglasjem potrebno posegati na parcele številka 683/1 in 902 k.o. Zgornja Polskava, ki v naravi predstavljajo asfaltirano Zidanškovo ulico.

4. člen

Ureditveno območje obsega naslednje parcele št.

904/3, 904/4, 904/5, 904/6 in del 904/1 v širini 1 m za ureditev razširitve dovozne ceste, vse k.o. Zgornja Polskava.

Površina ureditvenega območja obsega 2973 m2 (2538 m2 za gradbene parcele in 435 m2 za cesto).

III. FUNKCIJA, NAMEMBNOST OBMOČJA

5. člen

Znotraj območja lokacijskega načrta je predvidena gradnja individualnih stanovanjskih objektov s potrebno prometno, komunalno in energetsko infrastrukturo:

– gradnja treh stanovanjskih objektov na parcelah velikih od 700 m2 do 900 m2, pri spremenjeni parcelaciji poenotimo parcele na velikost ca. 850 m2,

– gradnja dovozne ceste z obračališčem za osebna vozila in tovornjake do 8 m.

– gradnja treh stanovanjskih objektov dvojčkov na zemljiških parcelah velikih od 370 m² do 430 m²

– gradnja dovozne ceste širine 6 m.

IV. POGOJI ZA URBANISTIČNO IN ARHITEKTONSKO OBLIKOVANJE

6. člen

Pogoji za oblikovanje objektov

Gradnja objektov znotraj območja lokacijskega načrta je dovoljena pod naslednjimi pogoji:

– tlorisne površine predvidenih objektov (okvirno 12 m x 10 m) ne smejo presegati maksimalnih gabaritov znotraj opredeljenega zazidljivega območja, ki je prikazano v grafičnih prilogah lokacijskega načrta,

– tloris podolgovat, razmerje med osnovnima stranicama mora biti 1:1,2 ali več,

– možne so prizidave na severu ali jugu za garažo ali bivanje znotraj opredeljenega zazidljivega območja,

– predvidena je gradnja v dveh etažah (P+M), pritličje je dvignjeno nad nivo terena za ca. 50 cm – 80 cm, kolenčni zid v podstrešju je visok maks. 1,20 m,

– višina kapne lege je lahko maks. 3 m nad koto urejenega terena,

– strehe objektov so simetrične dvokapnice s poudarjeno glavno smerjo slemena, ki poteka vzporedno z daljšo stranico objekta, minimalnega naklona 35°-40°, krite z opečno kritino oziroma po izgledu njej sorodno,

– dovoljena je izvedba dodatnih streh nad izzidanimi deli objekta, s smermi slemen pravokotno na osnovno sleme,

– fasade so gladke, v pastelnih naravnih tonih. Odprtine na fasadi so razporejene glede na funkcionalnost objekta,

– dovozna cesta za interni promet se protiprašno utrdi v širini 3 m, bankine se makadamsko utrdijo. Priključek se opremi s prometnim znakom » ustavi« (II-2),

– gradnja pomožnih enostavnih objektov za lastne potrebe je možna po pogojih veljavne zakonodaje.

Gradnja objektov znotraj območja lokacijskega načrta je dovoljena pod naslednjimi pogoji:

– dvojček je pravokotne tlorisne zasnove zunanjega gabarita 13.50 m x 8.50 m, z izzidkom na južni strani 3.00 m x 8.00 m, z možno toleranco ±1.00 m znotraj gradbene meje, etažnost je pritličje in mansarda, višine 8 m ±0.50 m v slemenu in ne sme odstopati od višine sosednjih objektov,

– objekti so postavljeni ob gradbeno linijo, ki je črta, do katere sega severna fasada dvojčkov,

– strehe stanovanjskih objektov so dvokapnice z naklonom strešine med 35º in 40º. Smer slemena je vzporedna z daljšo stranico objekta. Nad izzidkom je dvokapnica s smerjo slemena, ki je pravokotna na smer osnovnega slemena. Nad zunanjo teraso so dopustne ravne strehe,

– za doseganje naravne svetlobe v mansardah stanovanjskih objektov je dovoljeno vgraditi mansardna okna v ravnini strešine,

– fasade so ometane, v manjšem delu so lahko kombinirane z lesom, kamnom, kovino ali steklom (vetrolov in izzidek dnevnega prostora),

– vsi objekti in posamezni gabariti objektov na parceli morajo biti medsebojno oblikovno usklajeni,

– zelenice in vrtovi se nahajajo v okviru predvidenih zemljiških parcel. Za zasaditev zelenih površin naj se uporabljajo avtohtone travne, grmovne in drevesne vrste,

– ograje okoli zemljiških parcel so višine največ 1.20 m in v transparentni izvedbi, obsajene z zelenjem. Ograje ne smejo posegati v območje javnih prometnih in zelenih površin. Višina in izvedba ograj ob priključkih dovoznih poti na glavno cesto mora biti takšna, da omogoča preglednost v križišču in varno priključevanje,

– parkirne površine in terase je možno pokriti z nadstrešnicami, strehe so lahko ravne,

– za vsako stanovanjsko enoto sta predvideni dve parkirni mesti za osebne avtomobile.

Gradnja nezahtevnih in enostavnih objektov se izvaja skladno z veljavnimi predpisi ter v okviru tega odloka. Znotraj območja sprememb in dopolnitev odloka o LN Drozg je dovoljena gradnja in ureditev naslednjih nezahtevnih in enostavnih objektov:

– nadstrešnice za osebne avtomobile

– zimski vrtovi, senčnice, vrtne lope, utrjene dovozne poti,

– ograje do višine 1.20 m.

Manj zahtevni objekti morajo biti odmaknjeni od parcelne meje vsaj 4,00 m, nezahtevni 1,50 m, enostavni objekti pa minimalno 0,30 m. Manjši odmik je možen le s soglasjem lastnika zemljiške parcele, na katerega mejijo. Ograje so lahko postavljene do parcelne meje oziroma na parcelni meji, če je pridobljeno soglasje soseda.

7. člen

Tolerance

Tolerance ter območja toleranc so prikazani na grafični prilogi list št. 8:

1. Tolerance pri parcelaciji so naslednje:

Dovoljena je sprememba parcelacije s pomikom parcelnih mej za 2,5 m oziroma 5 m proti zahodu za dosego velikostno enotnejših parcel povprečne velikosti 850 m2.

Dovoljeno je lastniško združevanje dveh parcel.

2. Tolerance pri umestitvi objekta na parcelo so naslednje:

– osnovna zazidana površina objekta je 120 m2 (12 m x 10 m)

– dovoljena je izvedba izzidkov znotraj zazidljivega območja, ki ne sme presegati 70 m2, skupna zazidana površina tako ne sme presegati 190 m2 (120 m2 + 70 m2).

3. Tolerance pri višinski umestitvi objekta na teren.

Kota pritličja je predvidena na višini ±0.00 = 291,50m, z odstopanjem ± 25cm. V zaprtih objektih mora biti kota pritličja višja od kote okoliškega urejenega terena za vsaj 10 cm.

Tolerance v velikosti objektov:

Tlorisno ± 1.0 m znotraj gradbene meje, višinsko ± 0.50 m.

Strehe nad teraso in na nezahtevnih in enostavnih objektih so lahko tudi ravne.

Objekti so lahko do 10 % manjši od načrtovanih.

Tolerance pri parcelaciji:

Dopustna odstopanja so lahko do 15 %. Končne vrednosti so posledica upravnega postopka geodetske odmere.

8. člen

Funkcija cone se lahko spremeni pod pogojem, da se s spremembo ne povečajo škodljivi vplivi na okolje oziroma ne presegajo predpisane mejne vrednosti prvotno predvidene funkcije. V tem primeru je treba opraviti spremembo lokacijskega načrta v skladu z zakonodajo (skrajšan postopek).

V. POGOJI ZA PROMETNO, KOMUNALNO IN ENERGETSKO UREJANJE OBMOČJA

9. člen

Promet

Dovozna cesta je min. 5 m široka in vozišče 3 m. Širina priključka dovozne ceste na JP 940861 Pokoše–Zgornja Polskava naj bo 4,5 m – 5 m, opremljen naj bo s prometnim znakom »ustavi« (II-2). Na dovozno cesto se izvedejo stanovanjski priključki šir. 2,5 m–3 m, s priključnimi radiji min. 3 m.

Komunalno in energetsko omrežje

10. člen

Vodovod

Predvidena oskrba z vodo bo potekala s priključevanjem na obstoječi primarni vod iz cevi O 50, ki poteka po Zidanškovi ulici, po pogojih dobavitelja KS Zgornja Polskava.

Priklop na vodovodni sistem mora biti narejen iz treh dvojnih oziroma šest posameznih jaškov z vodomeri izven objekta, da so dostopni vzdrževalcu in popisniku vodovodnih merilnih naprav. Jaški morajo biti standardne velikosti proizvajalca Zagožen. Jaški se vgradijo na podlago, ki služi kot drenaža, da se v jaških ne bi nabirala voda in blato.

11. člen

Kanalizacija in odvodnjavanje

Predvidi se ločen sistem kanalizacije.

Padavinske vode se iz strešin speljejo direktno v kanalizacijo in naprej na obstoječi zbirni kanal meteornih vod iz BC O 100, ki poteka v Zidanškovi ulici in je speljan v potok Polskavo.

Meteorne vode parkirišč, cest in drugih utrjenih površin, kjer lahko pričakujemo povečano onesnaževanje odpadnih vod, se pred izpustom v kanalizacijo speljejo na ustrezno dimenzionirane lovilce olj in bencina. Sanitarne odpadne voda se speljejo v prekatne greznice brez odtoka. Vsebina se občasno prazni v ČN.

Interni fekalno-sanitarni kanal se izvede iz cevi DN 200 mm, SN 8 in priključi direktno na obstoječi revizijski jašek javne fekalne kanalizacije.

Vse trase bodočih kanalov se predvidijo v načrtovanih cestnih koridorjih.

Izvedba kanalizacije je vodotesna, kar je treba dokazati z atesti proizvajalca in izvajalca gradbenih del.

12. člen

Elektrika

Za napajanje območja z električno energijo so podane smernice ELEKTRO d.d., ki predvideva izgradnjo nove transformatorske postaje ustrezne izvedbe in moči. Napajanje obravnavanih treh stanovanjskih objektov je do sprejetja sprememb prostorskih aktov možno na NN omrežje v bližini. Po izgradnji nove predvidene TP se predmetno območje preveže na novo TP.

Trasa NN razvodnega omrežja poteka od predvidenega priključnega kabla v koridorju ob dovozni cesti, kjer se na mejah parcel postavijo priključne merilne omarice.

Območju obravnave se približuje elektroenergetski vod v lasti ELEKTRO Maribor d.d. – daljnovod 20 kV Gabernik 1 (d-114 OE Slovenska Bistrica).

Pri načrtovanju in gradnji objektov na območjih, za katera bodo izdelani prostorski akti, bo potrebno upoštevati naslednje pravilnike, normative in tipizacijo:

– 465. in 468. člen Energetskega zakona EZ-1 (Uradni list RS, št. 17/14) glede varovanih pasov elektroenergetskega omrežja,

– Uredba o elektroenergetskem sevanju v naravnem in življenjskem okolju (Uradni list RS, št. 70/96) velja za območja bivanja s posebnimi ukrepi varstva pred sevanjem. Območja bivanja spadajo v I. območja varstva pred elektromagnetnimi sevanji, za katera veljajo strožja merila kot za II. območje varstva pred elektromagnetnimi sevanji, kamor spadajo območja brez stanovanj, namenjeno industrijski ali obrtni ali drugi proizvodni dejavnosti.

– Pravilnik o tehničnih normativih za elektroenergetske postroje nazivne napetosti nad 1000 V (Uradni list SFRJ, št. 4/74)

– Pravilnik o tehničnih normativih za gradnjo nadzemnih elektroenergetskih vodov (Uradni list SFRJ, št. 51/73) (za nizkonapetostne vode),

– Tipizacija elektroenergetskih kablovodov za napetost 1 kV, 10 kV in 20 kV (Tipizacija DES, januar 1981),

– SIST EN 50423-1: Nadzemni električni vodi za izmenične napetosti nad 1 kV in do vključno 45 kV – 1. del: Splošne zahteve – Skupna določila,

– SIST EN 50423-3-21: Nadzemni električni vodi za izmenične napetosti nad 1 kV – do vključno 45 kV – 3-21. Del: Nacionalno normativna določila (NNA) za državo Slovenijo,

– SIST EN 50341-1: 2013 »Nadzemni električni vodi za izmenične napetosti nad 1 kV – 1. del: Splošne zahteve – Skupna določila.«

Za napajanja območja z električno energijo je izdelana idejna zasnova, ki predvideva izgradnjo nove transformatorske postaje TP 20/0,4 kV; 1x250 kVA Zg. Polskava - Bavaria tip: TEN 2-24 mM.

Trasa NN razvodnega omrežja poteka od nove TP v koridorju ob dovozni cesti do priključnih omaric, ki morajo biti nameščene tako, da bo omogočeno nemoteno odčitavanje števcev in morajo biti pod ključem sistemskega operaterja distribucijskega omrežja.

Investitor si bo moral k izdelanim projektnim dokumentacijam pridobiti projektne pogoje in soglasje k projektnim rešitvam za gradnjo predvidenih objektov pred izdajo gradbenih dovoljenj.

13. člen

Telefonsko omrežje in CATV

Za bodeče priključevanje objektov na TK omrežje in CATV so si dolžni investitorji pridobiti soglasje na TELEKOM Slovenije d.d. in upravljavca CATV.

14. člen

Ogrevanje in priprava sanitarne tople vode

Predvideno je individualno ogrevanje objektov. Ogrevalna medija sta lahko kurilno olje ali zemeljski plin. Zunanji rezervoarji za gorivo morajo biti v podzemni izvedbi.

Predvideva se možnost ogrevanja individualno z alternativnimi viri energije in sodobnimi sistemi (npr. toplotna črpalka – zrak: voda), ob upoštevanju energetsko varčne gradnje.

V primeru ogrevanja objektov s toplotno črpalko sistema voda – voda, kjer je kot toplotni vir podtalna voda, ali z geosondo, kjer je toplotni vir zemlja preko vertikalne zemeljske sonde, za kar je treba izvesti vrtino, si mora investitor pridobiti potrebna dovoljenja oziroma soglasja.

15. člen

Komunalni odpadki

V skladu z Odlokom o ravnanju s komunalnimi odpadki v Občini Slovenska Bistrica (Uradni list RS, št. 35/02) je predvideno ločeno zbiranje in odvoz odpadkov.

Ob prometnicah na lastni parceli izven javnih površin je potrebno zagotoviti zbirno mesto za postavitev zadostnega – potrebnega števila – posod.

Ostali odpadki se zbirajo v skladu z veljavno zakonsko regulativo.

VI. POGOJI ZA VAROVANJE NARAVNE IN KULTURNE DEDIŠČINE

16. člen

Na območju obravnave ni evidentiranih objektov naravne in kulturne dediščine.

VII. DRUGI POGOJI ZA IZVEDBO POSEGOV

V PROSTOR

17. člen

Vsi ukrepi zaščite proti hrupu morajo zagotoviti, da se ne presegajo mejne vrednosti, določene s III. stopnjo zahtevnosti

III. stopnja varstva je za območje, kjer je dopusten poseg v okolje, ki je manj moteč zaradi povzročanja hrupa, to je trgovsko-poslovno-stanovanjsko območje, ki je hkrati namenjeno bivanju oziroma zgradbam z varovanimi prostori in obrtnim ter podobnim proizvodnim dejavnostim (mešano območje), območje, namenjeno kmetijski dejavnosti, ter javno središče, kjer se opravljajo upravne, trgovske, storitvene ali gostinske dejavnosti (v nadaljevanju: III. območje).

Meje ravni hrupa za III. območje po Uredbi so:

+-------------------------+-----------+------------+

|Vse v dBA                |Nočna      |Dnevna      |

|                         |raven Ln   |raven Ld-   |

+-------------------------+-----------+------------+

|Mejne ravni              |50         |60          |

+-------------------------+-----------+------------+

|Kritične ravni           |59         |69          |

+-------------------------+-----------+------------+

|Mejne ravni za vire hrupa|48         |58          |

+-------------------------+-----------+------------+

|Mejne konične ravni hrupa|70         |85          |

+-------------------------+-----------+------------+

18. člen

V skladu z 22. členom ZVPoz so v ureditveni zasnovi upoštevani ukrepi varstva pred požarom, kjer so zagotovljeni odmiki in ustrezne požarne zaščite med objekti. Na dovozni cesti in dvoriščih so zagotovljene prometne in delovne površine za intervencijska vozila.

Oskrba s požarno vodo bo zagotovljena iz obstoječega hidranta na območju Bavarie Woltex, ki z radijem 80 m pokriva predvidene objekte.

19. člen

Geotehniški in hidrološki pogoji za temeljenje posameznega objekta so podani v geotehniškem poročilu GEOING d.o.o. št. -25/04, ki je dopolnjeno z mnenjem št. ZZ – 5/15 dne 31. 1. 2015 o možnosti ponikanja na parcelah.

20. člen

Vpliv posega na vodni režim in stanje voda

– zunanja ureditev na pregledni situaciji, iz katere bo razvidna dispozicija objektov, ureditev okolice in vsa obstoječa in nova komunalna infrastruktura

– predvidena rešitev odvoda vseh vrst odpadnih vod

– način ogrevanja objektov

– po podatkih ARSO je iz opozorilne karte erozije razvidno, da se obravnavana lokacija nahaja na območju običajnih zaščitnih ukrepov, zato mora investitor poskrbeti, da bodo izvedeni vsi zaščitni ukrepi, da se ne bo poslabšala erozijska ogroženost območja. Odvajanje padavinskih vod mora biti rešeno na način, da ne bodo ogrožena sosednja zemljišča in objekti

– projektna rešitev odvajanja in čiščenja padavinskih odpadnih voda z javnih cest mora biti usklajena z Uredbo o emisiji snovi pri odvajanju padavinske vode z javnih cest (Uradni list RS, št. 47/05) in Uredbo o emisiji snovi pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo (Uradni list RS, št. 64/12)

– predmetna lokacija se nahaja v širšem vodovarstvenem območju zajetij pitne vode, z oznako VVO III, po Uredbi o vodovarstvenem območju za vodno telo vodonosnikov Dravsko – ptujskega polja (Uradni list RS, št. 59/07, 32/11 in 24/13), zato je treba pri načrtovanju dosledno upoštevati omejitve in pogoje iz veljavnega predpisa

– po končanem projektiranju in pred gradnjo objektov si mora investitor pridobiti vodno soglasje.

20. člen

21. člen

Pri projektiranju objektov je potrebno upoštevati vse smernice in mnenja, ki so sestavni del lokacijskega načrta.

VIII. ETAPNOST IZVAJANJA LOKACIJSKEGA NAČRTA

21. člen

22. člen

Izvajanje lokacijskega načrta je prikazano na listu št. 8 in predvideno iz več faz, etap:

– Prva faza zajema ureditev cestne in komunalne infrastrukture,

– Druga faza predstavlja gradnjo posameznih stanovanjskih objektov.

X. ZAČASNA NAMEMBNOST OBMOČJA

22. člen

23. člen

Do realizacije lokacijskega načrta ostanejo vsa zemljišča v sedanji rabi. Posegi, ki bi bili v nasprotju z lokacijskim načrtom, niso dovoljeni.

IX. OBVEZNOSTI INVESTITORJEV IN IZVAJALCEV

23. člen

24. člen

Investitorji posameznih gradenj v območju lokacijskega načrta si interne priključke za opremo stavbnega zemljišča na parceli (vodovod, elektrika, odvajanje odplak …) zagotavljajo sami. Kompleksno se uredi dostopna cesta ter vodovod, elektrika in kanalizacija do parcelne meje v območju komunalnega koridorja v cesti, za katero si investitorji prav tako sami pridobijo ustrezno dokumentacijo in zagotovijo finančna sredstva za izvedbo.

Cestno infrastrukturo je potrebno brezplačno prenesti v javno dobro, komunalno infrastrukturo pa v upravljanje izvajalcem javnih gospodarskih služb.

Poleg navedenega morajo investitorji upoštevati naslednje:

– plodno zemljo, ki nastaja pri izkopih, je obvezno treba deponirati in uporabiti za ureditev zelenih površin,

– sproti je treba odpravljati škodljive posledice, ki nastanejo zaradi gradnje,

– pred začetkom gradnje je treba ugotoviti obstoječe stanje komunalnih naprav,

– zagotoviti ustrezno varovanje gradbišča.

24. člen

25. člen

Nadzorstvo nad tem odlokom izvaja pristojna Inšpekcija za okolje in prostor.

25. člen

26. člen

Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

Št. 10/032-01/18-6/2005

Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o lokacijskem načrtu stanovanjske zazidave Drozg v Zgornji Polskavi (Uradni list Republike Slovenije, št. 55/2015) vsebuje naslednjo prehodno in končno določbo:

VII. KONČNE DOLOČBE

14. člen

Spremembe in dopolnitve Odloka o lokacijskem načrtu stanovanjske zazidave Drozg v Zgornji Polskavi so stalno na vpogled na Občini Slovenska Bistrica.

15. člen

Nadzorstvo nad tem odlokom izvaja pristojna inšpekcijska služba.

 16. člen

Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.