Na podlagi 64. in člena Zakona o lokalni samoupravi (Ur. list RS, št.72/93 in 14/95) je občinski svet občine Cerklje na Gorenjskem na svoji 7. seji dne 20.4.1995 sprejel STATUT Občine Cerklje v naslednji obliki:

S T A T U T

OBČINE CERKLJE NA GORENJSKEM

I. SPLOŠNE DOLOČBE TER OBMOČJE IN DELI OBČINE

1. člen

Območje občine Cerklje obsega območja naslednjih naselij: Adergas, Ambrož pod Krvavcem, Apno, Cerkljanska Dobrava, Cerklje na Gorenjskem, Češnjevek, Dvorje, Glinje, Grad, Lahovče, Poženik, Praprotna Polica, Pšata, Pšenična Polica, Ravne, Sidraž, Spodnji Brnik, Stiška vas, Sveti Lenart, Šenturška gora, Šmartno, Štefanja gora, Trata pri Velesovem, Vašca, Velesovo, Viševca, Vopovlje, Vrhovje, Zalog pri Cerkljah, Zgornji Brnik.

2. člen

Občina varuje koristi svojega prebivalstva. V okviru ustave in zakonov samostojno opravlja svoje zadeve in izvršuje naloge, ki so nanjo prenešene s področnimi zakoni in naloge, ki jih s soglasjem občine prenese v občinsko pristojnost država.

3. člen

Občani uresničujejo lokalno samoupravo v občini neposredno in prek organov občine.

Občina se pri uresničevanju skupnih nalog povezuje in sodeluje s sosednjimi in drugimi občinami ter širšimi lokalnimi in samoupravnimi skupnostmi.

4. člen

Občani se lahko obračajo s peticijo ali drugo pobudo na katerikoli organ občine, ki jim mora odgovoriti najkasneje v 30 dneh.

5. člen

Občina je pravna oseba. Sedež občine Cerklje je v Cerkljah, Slovenska cesta 2.

Občina ima svoj grb, zastavo, praznik, žig in pečat, ki jih določa odlok.

6. člen

V občini so ustanovljene krajevne in vaške skupnosti, ki jih določa odlok o krajevni samoupravi občine Cerklje na Gorenjskem.

II. NALOGE OBČINE

7. člen

Občina po svojih organih samostojno ureja in opravlja vse lokalne zadeve javnega pomena, določene s tem statutom in zakonom, zlasti pa:

1) na področju normativnega urejanja:

·        sprejema statut občine, odloke in druge občinske akte;

·        sprejema občinski proračun in zaključni račun;

·        sprejema načrt razvoja občine;

·        sprejema prostorske plane;

·        predpisuje lokalne davke;

·        ureja upravljanje z energetskimi in vodovodnimi komunalnimi objekti;

·        ureja javne ceste, javne poti, rekreacijske ter druge javne površine;

·        ureja javni red v občini;

·        ureja delovanje občinske uprave;

·        ureja občinske javne službe;

·        ureja način in pogoje opravljanja s premoženjem občine;

·        določa prekrške in denarne kazni za prekrške, s katerimi se kršijo predpisi občine;

·        sestavlja premoženjsko bilanco, s katero izkazuje vrednost svojega premoženja;

·        ureja druge lokalne zadeve javnega pomena.

2) pospešuje:

·        službe socialnega skrbstva, predšolskega varstva, osnovnega varstva otrok in družine, za socialno ogrožene, invalide in ostarele;

·        vzgojno, izobraževalno, raziskovalno, informacijsko, dokumentacijsko, društveno, turistično in kulturno dejavnost;

·        razvoj športa in rekreacije.

3) na področju upravljanja:

·        upravlja občinsko premoženje;

·        upravlja lokalne javne službe;

·        vodi javna in druga podjetja;

·        upravlja občinske javne površine in drugo javno dobro;

·        upravlja z lokalnimi javnimi cestami in javnimi potmi

·        upravlja z lovno površino na področju občine Cerklje.

4) s svojimi sredstvi:

·        gradi in vzdržuje lokalne javne ceste in javne poti;

·        pospešuje kulturno, društveno, vzgojno in knjižnično dejavnost;

·        gradi komunalne objekte in naprave;

·        gradi stanovanja za socialno ogrožene;

·        zagotavlja delovanje lokalnih javnih služb;

·        zagotavlja delovanje občinskega sveta, župana in odborov in komisij ter občinske uprave;

·        sredstva za izvajanje dejavnosti na področju osnovnega izobraževanja, raziskovalne dejavnosti, kulture, športa, socialnega varstva, otroškega varstva, zdravstvenega varstva in drugih dejavnosti;

·        subvencije in tekoči transferji v gospodarske javne službe (komunalna dejavnost, stanovanjska dejavnost, cestna dejavnost, gospodarjenje s prostorom, druge dejavnosti);

·        sredstva za požarno varnost, opravljanje pokopališke, pogrebne in mrliško ogledne službe;

·        zagotavlja sredstva za obnovo versko - kultrurnih objektov, ki so razglašeni za kulturne spomenike;

·        zagotavlja razvoj kmetijstva, podjetništva, obrti, lovstva in ribištva ter ostalih dejavnosti, ki so v interesu občine;

·        zagotavlja financiranje političnih strank.

5) vzdržuje:

·        lokalne javne ceste, javne poti in druge javne površine;

·        vodovodne in energetske komunalne objekte;

·        objekte skupne rabe.

6) s svojimi ukrepi:

·        spodbuja gospodarski razvoj občine;

·        pospešuje razvoj športa in rekreacije;

·        skrbi za požarno varnost in organizira reševalno pomoč;

·        skrbi za varstvo zraka, tal, vodnih virov, varstvo pred hrupom ter za urejeno zbiranje odpadkov;

·        skrbi za varstvo kmetijskih zemljišč pred spemembo njihove namembnosti.

7) zagotavlja in organizira:

·        pomoč in reševanje za primere elementarnih nesreč;

·        nadzorstvo nad krajevnimi prireditvami;

·        izvensodno poravnavo sporov.

8) pridobiva in razpolaga:

·        z vsemi vrstami premoženja;

·        pridobiva sredstva za delovanje in razvoj občine.

9) sklepa:

·        pogodbe o pridobivanju in odtujitvi premičnin in nepremičnin, o koncesijah, o uporabi javnega dobra in o drugih razmerjih, v katere stopa občina.

8. člen

Občina opravlja tudi zadeve, ki se nanašajo na:

·        statistično, evidenčno in analitično funkcijo za svoje potrebe,

·        razgrinjanje volilnih imenikov,

·        volitve predstavnikov lokalnih interesov v Državni svet;

·        občinsko upravno nadzorstvo,

·        nadzorstvo nad izvajanjem občinskih javnih služb in javnih prireditev,

·        evidenco občinskih zemljišč in drugega premoženja,

·        ugotavljanje javnega interesa za razlastitev za potrebe občine,

·        določanje pogojev za uporabo stavbnih zemljišč,

·        odločanje o rabi prostora,

·        gasilstvo kot obvezno lokalno službo,

·        civilno zaščito, opazovanje in obveščanje,

·        varstvo naravne in kulturne dediščine, ki ni v pristojnosti merstne občine,

·        ukrepe za zaščito okolja,

·        sprejemanje prostorskih izvedbenih aktov,

·        odločanje o namembnosti urbanega prostora,

·        izdajanje lokacijskih in gradbenih dovoljenj,

·        javno zdravstveno službo na primarni ravni ter lekarniško dejavnost,

·        mrliško ogledno službo,

·        določanje komunalnih dejavnosti,

·        organizacijo dimnikarske službe,

·        oskrbo naselij s toplotno energijo in plinom iz lokalnih omrežij,

·        odlaganje odpadkov in opravljanje drugih dejavnosti varstva okolja,

·        graditev in vzdrževanje vodovodnih in energetskih objektov,

·        graditev in vzdrževanje lokalnih cest, ulic in trgov,

·        vzdrževanje gozdnih cest,

·        pospeševanje razvoja kmetijstva in ohranjanja naravne krajine,

·        varstvo zraka, tal, vodnih virov, varstvo pred hrupom

·        urejanje lokalnega prometa,

·        določanje pogojev za opravljanje obrti, gostinstva in turizma,

·        določanje kazni za nepravilno parkiranje, določanje parkirnih površin, načina parkiranja, prepovedi parkiranja,

·        predpisovanje prometne ureditve,

·        urejanje lokalnega potniškega prometa,

·        ustvarjanje pogojev za gradnjo stanivanj,

·        zagotavljanje javne službe za osebno pomoč ter za pomoč na domu,

·        upravni nadzor nad izvajanjem svojih predpisov.

9. člen

Občina predpisuje pod pogoji, ki jih določa zakon naslednja davke in druge občinske dajatve:

·        davek od premoženja,

·        davek na dediščine in darila,

·        davek na dobitke od iger na srečo,

·        davek na promet nepremičnin,

·        določa najemnine in zakupnine za oddana zemljišča, stanovanja, lokale in druge občinske objekte,

·        določa pogoje za oddajo in najem objektov in drugega premoženja.

·        določa druge dajatve ter druge oblike prihodkov v skladu z veljavnimi predpisi in akti občine.

III. ORGANI OBČINE

1. Skupne določbe

10. člen

Organi občine so občinski svet, župan, in nadzorni odbor. Organ občine je tudi občinska volilna komisija.

Organi občine se volijo za štiri leta.

Občina ima tudi posvetovalni svet krajevnih in vaških skupnosti.

Elani organov občine opravljajo svojo funkcijo praviloma neprofesionalno. O profesionalnem opravljanju funkcije odloča občinski svet z večino izvoljenih članov.

Za člane občinskega sveta, župana, podžupana in tajnika se uporabljajo določbe zakona o funkcionarjih v državnih organih (Uradni list RS, št. 30/90, 18/91, 22/91, 2/91, 4/93) in določbe zakona o razmerjih plač v javnih zavodih, državnih organih in v organih lokalnih skupnosti  (Uradni list RS, št. 18/94).

11. člen

Delo občinskih organov je javno.

Javnost dela se zagotavlja z obveščanjem javnosti o delu občinskih organov, z navzočnostjo občanov in predstavnikov javnih občil na sejah občinskega sveta in občinskih odborov in komisij ter na druge načine, ki jih določa ta statut in poslovnik občinskega sveta.

Občinski svet lahko obvešča javnost o svojem delu in o delu občinskih odborov.

Javnosti niso dostopni dokumenti in gradiva sveta in drugih občinskih organov, ki so zaupne narave.

12. člen

Občinski organi so sklepčni, če je na njihovi seji navzoča najmanj večina njihovih izvoljenih članov.

2. Občinski svet

13. člen

Občinski svet je najvišji organ odločanja v občini.

Občinski svet ima naslednje pristojnosti:

·        sprejema statut občine,

·        sprejema poslovnik o svojem delu ter predpis o organizaciji in delovnem področju občinske uprave,

·        sprejema prostorske plane in druge plane razvoja občine,

·        potrjuje začasne nujne ukrepe,

·        na predlog župana sprejema občinski proračun in zaključni račun

·        imenuje in razrešuje člane nadzornega odbora ter člane komisij in odborov občinskega sveta,

·        imenuje volilne komisije za občinske volitve,

·        na predlog župana imenuje in razrešuje podžupana, nadzoruje delo odborov in komisij, nadzoruje delo župana in podžupana ter občinske uprave glede izvrševanja odločitev občinskega sveta,

daje mnenje k imenovanju načelnika upravnih enot,

·        imenuje in razrešuje predstavnike občine v sosvetu načelnika upravne enote,

·        odloča o pridobitvi in odtujitvi premičnin in nepremičnin, kolikor o tem v skladu s statutom ne odloča župan,

·        odloča o najemu občinskega posojila,

·        razpisuje referendum,

·        daje pobudo za sklice zborov občanov,

·        določa nadomestilo oziroma plačo župana ter nadomestila članov občinskega sveta, odborov in komisij in nadzornega odbora v skadu z obstoječo zakonodajo,

·        ustanavlja gospodarske in druge javne zavode ter javne gospodarska službe,

·        daje koncesije,

·        določa prispevke za opravljanje komunalnih storitev,

·        daje soglasje k prevzemu opravljanja državnih nalog,

·        odloča o drugih zadevah, ki jih določa zakon in ta statut,

·        imenuje in razrešuje člane sveta za varstvo uporabnikov javnih dobrin.

14. člen

Občinski svet daje tudi mnenje k imenovanju načelnikov upravnih enot, pristojnih za občino.

Občinski svet odloča o vseh na občino prenešenih pristojnostih iz državne pristojnosti, če zakon ne določa, da o teh zadevah odloča drug občinski organ.

15. člen

Občinski svet ima 16 članov.

Župan, podžupan, člani nadzornega odbora ter občinski uradniki in drugi javni uslužbenci v občini ne morejo biti člani občinskega sveta.

16. člen

Občinski svet se voli na podlagi splošne in enake volilne pravice z neposrednim in tajnim glasovanjem.

Volilno pravico imajo državljani, ki  imajo v občini stalno prebivališče.

Občinski svet se voli po proporcionalnem načelu.

Za volitve občinskega sveta se občina lahko razdeli na volilne enote, ki jih določi odlok občinskega sveta.

17. člen

Občinski svet se konstituira na svoji prvi seji.

Prvo sejo občinskega sveta skliče dotedanji predsednik občinskega sveta. Do izvolitve novega predsednika občinskega sveta vodi sejo najstarejši član sveta.

18. člen

Občinski svet izmed sebe izvoli predsednika in več podpredsednikov sveta.

Predsednik sveta predstavlja občinski svet in vodi njegovo delo.

Podpredsedsnik sveta pomaga predsedniku pri njegovem delu in po njegovem pooblastilu opravlja posamezne zadeve z njegovega delovnega področja.

Občinski svet ima tajnika, ki pomaga predsedniku pri pripravljanju in vodenju sej sveta, vodi zapisnik in opravlja druge zadeve po nalogu predsednika. Tajnika imenuje občinski svet.

19. člen

Kandidata za predsednika občinskega sveta lahko predlaga najmanj četrtina članov sveta.

Kandidat je izvoljen z večino glasov vseh članov sveta. Ee pri prvem glasovanju noben kandidat ne dobi zahtevane večine, se glasovanje ponovi. Pri ponovnem glasovanju se glasuje o tistih dveh kandidatih, ki sta pri prvem glasovanju dobila največ glasov.

Predsednik sveta je lahko razrešen na predlog najmanj četrtine članov sveta. Predsednik je razrešen, če za predlog za razrešitev glasuje najmanj polovica vseh članov sveta.

Na enak način kot predsednik se voli in razrešuje tudi podpredsednik sveta.

20. člen

Elanu občinskega sveta preneha mandat:

·      če izgubi volilno pravico,

·      če postane trajno nezmožen za opravljanje funkcije,

·      če je s pravnomočno sodbo obsojen na nepogojno kazen zapora, daljšo od šest mesecev,

·     če v treh mesecih po potrditvi mandata ne preneha opravljati dejavnosti, ki ni združljiva s funkcijo člana občinskega sveta,

·      če nastopi funkcijo ali začne opravljati dejavnost, ki ni združljiva s funkcijo člana občinskega sveta,

·      če odstopi.

Elanu občinskega sveta preneha mandat z dnem, ko občinski svet ugotovi, da so nastali razlogi iz prejšnjega odstavka.

Ne glede na določbo 30. člena Zakona o lokalnih volitvah, v primerih prenehanja funkcije zaradi razlogov iz prve do pete alinee prvega odstavka tega člena, nadomesti člana občinskega sveta, ki mu preneha funkcija, naslednji kandidat z iste liste kandidatov. Ee takega kandidata ni, ga nadomesti kandidat z istoimenske liste v volilni enoti, v kateri je imela lista največji ostanek glasov v razmerju do količnika v volilni enoti.

21. člen

Občinski svet se sestaja na sejah, ki jih sklicuje predsednik občinskega sveta na lastno pobudo, mora pa jih sklicati na zahtevo sveta, odbora ali komisije, nadzornega odbora, ali pa na zahtevo najmanj četrtine članov občinskega sveta.

Predsednik mora sklicati sejo občinskega sveta tudi na obrazloženo zahtevo župana.

Predsednik mora sklicati sejo občinskega sveta najmanj enkrat v treh mesecih.

Dnevni red sveta predlaga predsednik sveta na lastno pobudo ali na predlog najmanj četrtine članov svata. Dnevni red lahko predlagajo tudi vsi tisti, ki imajo pravico zahtevati sklic sveta, skupaj z zahtevo za sklic seje. O sprejemu dnevnega reda odloči svet.

Na vsaki seji občinskega sveta mora biti določen čas, najmanj pa pol ure, rezerviran za vprašanja, ki jih postavljajo člani sveta predstavnikom občinskih odborov in komisij  in županu ter za odgovore nanje.

22. člen

Seje občinskega sveta so javne.

Ee to terja javni interes, lahko svet sklene, da se javnost izključi.

Elani občinskih odborov, komisij in župan imajo pravico prisostvovati sejam občinskega sveta. Predstavniki občinskih odborov in komisij so se na zahtevo občinskega sveta dolžni udeležiti seje.

23. člen

Občinski svet veljavno sklepa, če je na seji navzoča večina njegovih članov.

Občinski svet sprejema odločitve z večino navzočih članov, razen, če zakon ali ta statut določa drugačno večino.

Glasovanje je javno. Tajno se glasuje le, kadar tako določa zakon, ali ta statut, poslovnik in kadar tako zahteva najmanj četrtina navzočih članov sveta.

24. člen

Občinski svet ima svoj poslovnik, s katerim podrobneje ureja način dela, postopek odločanja in razmerja do drugih občinskih organov.

Svet sprejema poslovnik z dvotretjinsko večino navzočih članov.

3. Občinski odbori in komisije

25.člen

Občinski svet ima naslednje stalne občinske odbore in komisije:

·        komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, ki jo imenuje izmed članov občinskega sveta,

·        statutarno komisijo

·        volilno komisijo

·        nadzorni odbor

·        odbor za gospodarstvo in infrastrukturo (s pododbori po dejavnostih)

·        odbor za družbene dejavnosti (s pododbori po dejavnostih)

Občinski svet imenuje občinski odbor ali komisijo po potrebi in za čas trajanja delovnih nalog.

S poslovnikom občinskega sveta se podrobneje opredelijo pristojnosti komisij in odborov.

26. člen

Občinski odbor ali komisija ima lahko največ devet članov. Predsednik občinskega odbora ali komisije mora biti član občinskega sveta (izjemi sta volilna komisija in nadzorni odbor).

Elane občinskega odbora ali komisije izvoli občinski svet izmed svojih članov in občanov.

Predsednika občinskega odbora ali komisije izvolijo člani odbora ali komisije izmed sebe z večino glasov vseh članov odbora ali komisije.

27. člen

Občinski odbor ali komisija v okviru svojega delovnega področja predlaga svetu sprejem odločitev iz njegove pristojnosti.

Občinski svet lahko poveri občinskemu odboru ali komisiji posamezne zadeve iz svoje pristojnosti. Odločitev o tem sprejme svet z dvortetinjsko večino navzočih članov.

28. člen

Na predlog najmanj četrtine svojih članov lahko občinski svet izreče nezaupnico občinskemu odboru ali komisiji.

Nezaupnico lahko izreče le tako, da obenem z večino glasov vseh članov sveta izvoli nov odbor ali komisijo.

29. člen

Elani odbora ali komisije so izvoljeni, če je za kandidatno listo glasovala večina članov občinskega sveta.

Ee kandidatna lista ni dobila potrebne večine glasov, se na isti seji volijo člani odbora ali komisije posamično na podlagi javnega glasovanja. Ee na ta način niso izvoljeni vsi člani odbora ali komisije, se lahko predlagajo novi kandidati, o katerih se opravi posamično glasovanje na isti seji občinskega sveta.

Ee tudi na način iz prejšnjega odstavka ne pride do izvolitve vseh članov odbora ali komisije, se glasovanje ponovi na naslednji seji sveta, vendar samo glede manjkajočih članov odbora ali komisije.

4. Nadzorni odbor

30. člen

Nadzorni odbor;

-         opravlja nadzor nad razpolaganjem s premoženjem občine,

-         nadzoruje namenskost in smotrnost porabe sredstev občinskega proračuna,

-         nadzoruje finančno poslovanje uporabnikov proračunskih sredstev.

Nadzorni odbor najmanj dvakrat letno poroča občinskemu svetu o svojih ugotovitvah.

31. člen

Elane nadzornega odbora imenuje občinski svet izmed občanov.

Elani nadzornega odbora so imenovani na podlagi liste kandidatov z večino glasov navzočih članov občinskega sveta. Listo kandidatov določi predsednik občinskega sveta na podlagi predlogov najmanj četrtine članov občinskega sveta, zainteresiranih organizacij v  občini in občanov.

Elani nadzornega odbora ne morejo biti člani občinskega sveta, delavci občinske uprave ter člani poslovodstev organizacij, ki so uporabniki proračunskih sredstev.

Nadzorni odbor ima predsednika in štiri člane. Predsednika nadzornega odbora izvolijo člani odbora izmed sebe z večino glasov vseh članov odbora.

5. Posvetovalni svet krajevnih in vaških skupnosti

32. člen

Posvetovalni svet krajevnih in vaških skupnosti predstavlja interese krajevnih in vaških skupnosti v občini.

Posvetovalni svet krajevnih in vaških skupnosti sestavljajo predsedniki krajevnih in vaških skupnosti.

Pristojnosti posvetovalnega sveta krajevnih in vaških skupnosti se določijo s poslovnikom.

33. člen

Posvetovalni svet krajevnih in vaških skupnosti daje mnenje občinskemu svetu, odborom, komisijam, nadzornemu odboru in županu o vseh zadevah iz njihove pristojnosti, ki se nanašajo na interese krajevnih in vaških skupnosti, zlasti pa o zadevah, ki se nanašajo na občinski proračun, na razvoj občine in na prostorsko ureditev občine.

Posvetovalni svet krajevnih in vaških skupnosti lahko zahteva od občinskega sveta, da ponovno obravnava in odloči o spremembi statuta ali o odloku, s katerim je uredil zadevo iz prejšnjega odstavka. To zahtevo lahko posvetovalni svet krajevnih in vaških skupnosti poda najkasneje v 15 dneh od sprejema takega akta. Odločitev o taki zadevi sprejme svet z večino vseh članov sveta.

6. Župan

34. člen

Občina ima župana in enega podžupana.

Župan je izvoljen na neposrednih volitvah, enega ali več podžupanov pa na predlog župana imenuje občinski svet z večino glasov vseh članov.

Funkcija župana in podžupana nista združljivi s funkcijo članov občinskega sveta in članov nadzornega odbora ter z delom v občinski upravi, kot tudi ne s funkcijami in deli iz tretjega odstavka 37.b člena Zakona o lokalni samoupravi.

35. člen

Župan opravlja naslednje naloge:

-         predstavlja in zastopa občino,

-          predlaga občinskemu svetu v sprejem proračun občine in zaključni račun proračuna, odlike in druge akte iz pristojnosti občinskega sveta ter skrbi za izvajanje odločitev občinskega sveta,

-         vodi, nadzoruje in usmerja delo občinske uprave,

-         opravlja druge zadeve, ki jih določa zakon in ta statut,

·            skrbi za objavo statuta, odlokov in drugih splošnih aktov občine

·            odloča o pridobitvi in odtujitvi občinskih premičnin do zneska, ki ga določa odredba o javnem razpisu.

Občinski svet lahko določi, z dvotretjinsko večino navzočih članov občinskega sveta, da bo določene naloge iz pristojnosti občnskega sveta opravljal župan.

V primeru razmer, v katerih bi bilo lahkov večjem obsegu ogroženo življenje in premoženje občanov, občinski svet pa se ne more pravočasno sestati, lahko župan sprejme začasne nujne ukrepe. Te mora predložiti v potrditev občinskemu svetu takoj, ko se ta sestane.

Ee predsednik občinskega sveta na predlog župana ne skliče seje v roku enega meseca od podanega predloga, jo lahko skliče župan.

36. člen

Župan mora zadržati izvajanje nezakonite odločitve občinskega sveta. Ee to stori, mora navesti razloge za zadržanje take odločitve na seji občinskega sveta.

Če se odločitev sveta nanaša na zadevo, ki je bila z zakonom poverjena občini, mora župan opozoriti pristojno ministrstvo na nezakonitost oziroma neprimernost odločitve.

37. člen

Župan ima pravico udeleževati se sej občinskega sveta in na njih razpravljati, predlagati sklic redne ali izredne seje občinskega sveta ter predlagati obravnavanje določenih zadev na seji občinskega sveta.

Župan se lahko udeleži seje nadzornega odbora le na povabilo odbora.

38. člen

Podžupan pomaga županu pri njegovem delu in ga nadomešča v odsotnosti. Župan lahko poblasti podžupana za opravljanje posamičnih nalog iz svoje pristojnosti.

7. Organi krajevnih in vaških skupnosti

39. člen

Organ krajevne oz. vaške skupnosti je svet krajevne oz. vaške skupnosti.

Svet krajevne oz. vaške skupnosti volijo volilci s stalnim prebivališčem v krajevni oz. vaški skupnosti za štiri leta. Svet krajevne oz. vaške skupnosti se voli na javnih, splošnih in tajnih volitvah.

40. člen

Svet krajevne oz. vaške skupnosti odloča o vseh zadevah v okviru nalog, ki jih samostojno opravlja krajevna oz. vaške skupnost.

Glede načina dela sveta se smiselno uporabljajo določbe tega statuta, ki urejajo način dela občinskega sveta.

Svet krajevne oz. vaške skupnosti podrobneje uredi način svojega dela s poslovnikom.

41. člen

Svet krajevne oz. vaške skupnosti izvoli izmed sebe predsednika in podpredsednika.

Svet krajevne oz. vaške skupnosti imenuje tajnika, ki pomaga predsedniku sveta pri njegovem delu, vodi zapisnik in opravlja druge naloge po nalogu predsednika.

Predsednik krajevne oz. vaške skupnosti je član posvetovalnega svta krajevnih oz. vaških skupnosti.

8. Neposredne oblike odločanja občanov

42. člen

Neposredne oblike odločanja občanov o lokalnih zadevah so zbor občanov, referendum, ljudska inciativa in javna razprava.

43. člen

Zbor občanov se lahko skliče za vso občino ali pa za eno ali več krajevnih skupnosti.

44. člen

Zbor občanov v občini:

-         razpravlja o spremembah statuta občine,

-         razpravlja o povezovanju z drugimi občinami v širše samoupravne lokalne skupnosti,

-         razpravlja o lokalni problematiki,

-         razpravlja o delu občinskega sveta, župana in drugih občinskih organov,

-         razpravlja o poročilih občinskih organov o njihovem delu,

-         razpravlja o spremembah območja občine,

-         daje mnenja o zadevah iz prejšnjih alinej.

45. člen

Zbor občanov v krajevni skupnosti:

-         razpravlja o problematiki v svoji skupnosti,

-         razpravlja o delu svojega sveta oziroma o njegovem poročilu,

-         razpravlja o delu občinskih organov z vidika interesov svoje skupnosti,

-         daje mnenja o zadevah iz prejšnjih alinej.

46. člen

Zbor občanov skliče župan na lastno pobudo, na pobudo občinskega sveta ali na zahtevo najmanj pet odstotkov volilcev v občini, zbor občanov v krajevni skupnosti pa tudi na pobudo najmanj pet odstotkov volilcev v tej skupnosti ali na pobudo njenega sveta.

47. člen

Občinski svet lahko o kakšnem svojem aktu ali drugi odločitvi razpiše referendum na lastno pobudo, mora pa ga razpisati, če to zahteva najmanj 10% volilcev v občini.

Pravico glasovati na referendumu imajo vsi občani, ki imajo pravico voliti člane občinskega sveta. Odločitev na referendumu je sprejeta, če zanjo glasuje večina volilcev, ki so glasovali.

Občinski svet določi rok za razpis referenduma na podlagi zakona.

48. člen

Postopek za izvedbo referenduma vodijo organi, ki vodijo lokalne volitve.

Glede glasovanja na referendumu in drugih vprašanj, ki niso urejena v tem statutu, veljajo določbe zakona o referendumu in ljudski inciativi, na njegovi podlagi pa se smiselno uporabljajo tudi določbe zakona o lokalnih volitvah.

49. člen

Občinski svet lahko razpiše svetovalni referendum o posameznih vprašanjih posebnega pomena, da se ugotovi volja občanov.

Svetovalni referendum se lahko razpiše za vso občino ali za njen del.

Svetovalni referendum se mora razpisati na zahtevo najmanj deset odstotkov volilcev v občini oziroma krajevni ali vaški skupnosti.

Svetovalni referendum ne zavezuje občinskih organov.

Glede izvedbe svetovalnega referenduma se smiselno uporabljajo določbe 49. in 50. člena tega statuta.

50. člen

Najmanj pet odstotkov volilcev v občini lahko zahteva izdajo ali razveljavitev splošnega akta ali druge odločitve iz pristojnosti občinskega sveta oziroma drugih občinskih organov.

Če se zadeva nanaša na razveljavitev splošnega akta občinskega sveta, mora ta obravnavo zahteve uvrstiti na prvo naslednjo sejo, o njej pa odločiti najkasneje v treh mesecih.

Če se zahteva nanaša na druge odločitve občinskih organov, mora pristojni organ o njej odločiti najkasneje v enem mesecu.

Glede postopka vložitve zahteve iz prvega odstavka tega člena se smiselno uporabljajo določbe zakona o referendumu in ljudski inciativi, ki urejajo ljudsko inciativo.

IV. OBČINSKA UPRAVA

Organizacija občinske uprave

51. člen

Organizacijo občinske uprave s predpisom določa župan.

O imenovanju oziroma sklenitvi delovnega razmerja zaposlenih v občinski upravi odloča župan oziroma po njegovem pooblastilu tajnik občinske uprave.

52. člen

Občinsko upravo vodi župan.

Župan je za izvajanje občinskih predpisov in odločitev občinskega sveta odgovoren svetu.

Za neposredno izvajanje nalog uprave skrbi tajnik občinske uprave, ki ga imenuje župan.

Župan lahko pooblasti tajnika za podpisovanje določenih aktov poslovanja.

53. člen

Naloge občinske uprave opravlja:

-          občinski urad v okviru katerega se lahko ustanovijo oddelek za izvajanje določenih nalog uprave.

Urad opravlja  vse upravne zadeve iz pristojnosti občinske uprave, razen tistih, za katere so ustanovljeni oddelki.

Občinska uprava zagotavlja opravljanje informacijske dejavnosti na svojem območju.                   

54. člen

Za delo urada je tajnik odgovoren županu.

55. člen

Upravne naloge občinske uprave opravljajo tajnik, višji upravni, upravni in strokovno tehnični delavci.

56. člen

Za zaposlene v občinski upravi se uporabljajo predpisi o delovnih razmerjih in plačah, ki veljajo za delavce v državni upravi. Pri tem se lahko za delovno mesto tajnika občinske uprave določi količnik za določitev osnvne plače največ v višini, ki ne dosega količnika delovnega mesta načelnika upravne enote.

57. člen

Občinska uprava izvršuje odloke, odredbe, pravilnike in navodila, ki jih izdajata občinski svet in župan po pooblastilu sveta.

Uprava izvršuje tudi zakone in druge predpise države, kadar občinska uprava v skladu z zakonom odloča o upravnih stvareh iz državne pristojnosti.

58. člen

Posamične akte iz izvirne pristojnosti občine izdaja tajnik, ki lahko pooblasti delavce uprave, ki izpolnjujejo zakonske pogoje za odločanje v upravnih stvareh, za opravljenje posameznih dejanj v postopku ali za vodenje celotnega postopka in za odločanje v upravnih stvareh.

Osebe iz prejšnjega odstavka odločajo tudi o upravnih stvareh iz prenesene državne pristojnosti in na podlagi javnih pooblastil, če ni z zakonom drugače določeno.

59. člen

Občina odloča s posamičnimi akti o upravnih stvareh iz lastne pristojnosti in iz prenesene državne pristojnosti.

O upravnih stvareh iz občinske pristojnosti odloča na prvi stopnji občinska uprava, na drugi stopnji pa župan, če ni z zakonom drugače določeno.

60. člen

Tajnik skrbi in je odgovoren za dosledno izvajanje zakona o splošnem upravnem postopku in drugih predpisov o upravnem postopku.

Župan mora zagotoviti vodenje evidence o upravnih stvareh v skladu s predpisom Ministrstva za notranje zadeve.

61. člen

O upravnih stvareh iz občinske izvirne pristojnosti lahko odloča samo uradna oseba, ki je pooblaščena za opravljanje teh zadev in ima višjo ali visoko strokovno izobrazbo in opravljen preizkus strokovne usposobljenosti za dejanja v upravnem postopku, v skladu s posebnim zakonom. Ob teh pogojih lahko na prvi stopnji v enostavnih upravnih stvareh odloča tudi uradna oseba, ki ima srednjo strokovno izobrazbo.

Če župan nima ustrezne strokovne izobrazbe za opravljanje dejanj v upravnem postopku, mora postopek do izdaje odločbe voditi uradna oseba, ki izpolnjuje pogoje za vodenje upravnega postopka po zakonu in tem statutu.

Administrativan dela v organih in službah občine lahko opravljajo delavci s srednjo strokovno izobrazbo.

62. člen

O pritožbah zoper posamične akte iz izvirne pristojnosti občinske uprave odloča župan. Zoper odločitev župana je dopusten upravni spor.

O pritožbah zoper posamične akte, ki jih v zadevah iz državne pristojnosti in na podlagi javnih pooblastil na prvi stopnji izdaja občinska uprava, odloča ministrstvo, pristojno za ustrezno področje, oziroma njegov organ v sestavi.

63. člen

O izločitvi župana odloča občinski svet.

O izločitvi tajnika odloča župan.

O izločitvi uradne osebe odloča župan, če pa upravo vodi po pooblastilu župana tajnik, odloča o izločitvi uradnih oseb tajnik.

Nadzor nad zakonitostjo dela uprave

64. člen

Ministrstvo vsako na svojem področju, nadzoruje zakonitost splošnih in posamičnih aktov, ki jih iz svoje izvirne pristojnosti izdajo župani, občinski svet in pooblaščeni delavci občinske uprave.

V zadevah, ki jih na organe občine prenese država, opravljajo pristojna ministrstva tudi nadzorstvo nad primernostjo in strokovnostjo njihovega dela.

Pri izvajanju nadzorstva po prejšnjem odstavku lahko pristojno ministrstvo predpiše organizacijo služb za izvajanje nalog iz državne pristojnosti in pogoje za opravljanje nalog na teh delovnih mestih ter daje obvezna navodila za opravljanje nalog iz državne pristojnosti.

65. člen

Občani lahko opozorijo pristojno ministrstvo, ki nadzoruje delo občinske uprave, naj ukrepa po zakonu o upravi, če ugotovi, da uprava, župan ali občinski svet pri odločanju ne ravnajo v skladu z zakonom, statutom in drugimi zakonitimi predpisi.

V. OBČINSKE JAVNE SLUŽBE

66. člen

Občina Cerklje na Gorenjskem organizira javne službe na naslednjih področjih:

-      oskrba s pitno vodo,

·        odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih in padavinskih voda,

·        ravnanje s komunalnimi odpadki,

·        odlaganje ostankov komunalnih odpadkov,

·        javna snaga in čiščenje javnih površin,

·        urejanje javnih poti, površin za pešce in zelenih površin,

·        pregledovanje, nadzorovanje in čiščenje kurilnih naprav, dimnih vodov in zračnikov zaradi varstva zraka,

·        in na drugih področjih, kjer je to potrebno za samostojno opravljanje lokalnih zadev javnega pomena.

67. člen

Občina Cerklje na Gorenjskem skrbi tudi za;

-          javno razsvetljavo,

-          plakatiranje in okraševanje naselij,

-          urejanje pokopališč ter pokopališko in pogrebno dejavnost,

-          urejanje lokalnih cest,

-         deratizacijo in dezinfekcijo.

68. člen

Za izvajanje nalog iz prejšnjih dveh členov ustanavlja občina javna podjetja in javne gospodarske zavode, podeljuje koncesije in oblikuje režijske obrate v okviru občinske  uprave.

69. člen

Občinski svet z odlokom  o gospodarskih javnih službah določi vrste javnih služb ter načine in oblike njihovega izvajanja.

Občinski svet z odlokom ustanovi posamezno javno podjetje ali posamezni javni zavod.

VI. PREMOŽENJE IN FINANCIRANJE OBČINE

70. člen

Premoženje občine sestavljajo nepremične in premične stvari v lasti občine, denarna sredstva in pravice.

Občina mora s premoženjem gospodariti kot dober gospodar.

Občinski svet odloča o pridobitvi in odtujitvi premičnin in nepremičnin.

71. člen

Občina pridobiva prihodke iz lastnih virov in iz davkov, taks, pristojbin in drugih dajatev v skladu z zakonom.

72. člen

Prihodki in izdatki za posamezne namene financiranja javne porabe so zajeti v proračunu občine.

Proračun občine sestavljata bilanca prihodkov in odhodkov ter način financiranja.

V bilanci prihodkov in odhodkov se izkazujejo načrtovani prihodki iz davkov, taks, pristojbin, drugih dajatev in drugi dohodki ter prihodki od upravljanja in razpolaganja z občinskim premoženjem in načrtovani odhodki.

V računu financiranja se izkaže odplačevanje dolgov in zadolževanje občine.

73. člen

Sredstva proračuna se smejo uporabljati le za namene, ki so določeni s proračunom. V imenu občine se smejo prevzemati obveznosti le v okviru sredstev, ki so v proračunu predvidena za posamezne namene.

Sredstva proračuna se lahko uporabijo, če so izpolnjeni vsi s statutom in z zakonom predpisani pogoji za uporabo sredstev.

74. člen

Za izvrševanje proračuna je ogovoren župan občine, če ni z odlokom občine drugače določeno.

75. člen

Če se zaradi neenakomernega pritekanja prihodkov proračuna izvrševanje proračuna ne more uravnovesiti, se lahko za začasno kritje odhodkov uporabijo sredstva rezerve občine ali najame posojilo največ 5 % sprejetega proračuna, ki mora biti odplačano do konca proračunskega leta. O najetju posojila odloča župan.

76. člen

Občina oblikuje svoje rezerve, v katere izloča del skupno doseženih prihodkov iz bilance prihodkov in odhodkov, ki se določi vsako leto s proračunom, vendar najmanj 0,2 % prihodka. Odstotek izločanja sredstev določi občinski svet na predlog župana.

Izločanje v rezervo se izvrši vsak mesec.

Izločanje prihodkov v rezerve preneha, ko dosežejo rezerve občine 1 % letnih doseženih prihodkov iz bilance prihodkov in odhodkov za zadnje leto.

77. člen

Rezerva se uporablja:

1.         za odhodke, nastale kot posledica izrednih razmer, kot so zlasti suša, potres, požar, poplave in druge naravne oziroma ekološke nesreče, epidemije oziroma preprečevanje epidemij, živalske kužne bolezni in rastlinski škodljivci,

2.         za zagotovitev sredstev proračuna, kadar prihodki pritekajo neenakomerno,

3.         za kritje proračunskega primankljaja.

Sredstva za namene iz 1. in 3. točke prejšnjega odstavka se dajejo praviloma brez obveznosti vračanja, sredstva iz 2. točke morajo biti vrnjena v rezerve do konca leta.

O uporabi sredstev iz 1. in 3. točke prvega odstavka odloča občinski svet.

Z odlokom občine je lahko določeno, da župan odloča o uporabi sredstev za namene iz 1. točke prvega odstavka do zneska, določenega v proračunu za tekoče leto.

78. člen

Po preteku leta, za katero je bil sprejet proračun, sprejme občinski svet zaključni račun proračuna za preteklo leto.

V zaključnem računu proračuna se izkažejo predvideni in doseženi prihodki, predvideni in doseženi odhodki, ter predvidena in dosežena izvršitev računa financiranja.

Občinski svet sprejme hkrati z zakjučnim računom proračuna tudi premoženjsko bilanco občine na dan 31. decembra leta, za katerega se sprejema zaključni proračun.

Zaključni račun proračuna se predloži občinskemu svetu do konca marca tekočega leta za preteklo leto.

79. člen

Občina se sme zadolževati z izdajo vrednostnih papirjev ali z najetjem posojil.

Občina izda vrednostne papirje v skladu z zakonom.

Občina se ne sme zadolževati v tujini, razen na podlagi zakona.

80. člen

Občina se lahko zadolži le za financiranje investicij v infrastrukturne objekte in naprave, namenjene za opravljanje gospodarskih javnih služb.

O zadolžitvi odloča občinski svet.

O zadolžitvi občina obvesti Ministrstvo za finance v osmih dneh po sprejetju odločitve.

81. člen

Javna podjetja in javni zavodi, katerih ustanoviteljica je občina, se smejo zadolževati le s soglasjem ustanovitelja.

O soglasju odloča občinski svet.

Občine smejo dajati poroštva za izpolnitev obveznosti javnih podjetij in javnih zavodov, katerih ustanoviteljice so, vendar največ do 5 % zagotovljene porabe v letu, v katerem se daje poroštvo.

82. člen

Prihodki občine za financiranje zagotovljene porabe so:

-          davek na dediščine in darila,

-          davek na dobitke iger na srečo,

-          davek na promet nepremičnin,

-          upravne takse,

-          posebna taksa za uporabo igralnih avtomatov zunaj igralnic.

Prihodki iz prejšnjega odstavka pripadajo občini v višini, ki je določena z zakonom o njihovi uvedbi.

Za financiranje zagotovljene porabe pripada občini tudi del prihodkov od dohodnine, v višini določeni z zakonom.

83. člen

Prihodki občine za financiranje drugih nalog so:

-          davek od premoženja,

-          nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča,

-          krajevne takse,

-          komunalne takse,

-          pristojbine,

-          odškodnina zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča in gozda,

-          prihodki uprave,

-          drugi prihodki, določeni s posebnimi zakoni in akti občine.

Prihodki iz prejšnjega odstavka pripadajo občini v višini, ki je določena v aktu o njihovi uvedbi.

Ne glede na določbe prejšnjega odstavka lahko občinski svet predpiše, da se davek od premoženja plačuje v višini, ki je do petkrat večja od višine, ki je določena z zakonom.

84. člen

Sredstva za tekočo finančno izravnavo se zagotavljajo za primer, če občina ne more zagotoviti zagotovljene porabe.

85. člen

Finančno poslovanje izvršuje knjigovodska služba.

Delo knjigovodske službe nadzoruje župan ali tajnik in nadzorni odbor.

VII. SPLOŠNI IN POSAMIČNI AKTI OBČINE

1. Splošni akti občine

86. člen

Občinski svet sprejme statut občine in poslovnik za delo občinskega sveta.

Občinski svet sprejema odloke, odredbe, pravilnike in navodila kot splošne pravne akte.

Občinski svet sprejema prostorske in druge plane razvoja občine, občinski proračun in zaključni račun.

87. člen

Statut je temeljni splošni akt občine, ki ga sprejme svet z dvotretjinsko večino glasov vseh članov občinskega sveta.

88. člen

S poslovnikom, ki ga sprejme občinski svet z dvotretjinsko večino navzočih članov, se uredi organizacija in način dela občinskega sveta ter uresničevanje pravic in dolžnosti članov občinskega sveta.

89. člen

Z odlokom ureja občina na splošni način zadeve iz svoje pristojnosti, ustanavlja organe občinske uprave in določa način njihovega dela ter ustanavlja javne službe.

Z odlokom ureja občina tudi zadeve iz prenesene pristojnosti, kadar je tako določeno z zakonom.

90. člen

Z odredbo občina uredi določene razmere, ki imajo splošen pomen ali odreja način ravnanja v takih razmerah.

91. člen

S pravilnikom se razčlenijo posamezne določbe statuta ali odloka v procesu njunega izvrševanja.

92. člen

Z navodilom se lahko podrobneje predpiše način dela organov občinske uprave pri izvrševanju določb statuta ali odloka.

93. člen

S proračunom občine se razporedijo vsi prihodki in izdatki za posamezne namene financiranja javne porabe v občini.

Občinski proračun se spejme za proračunsko leto, ki se začne in konča hkrati s proračunskim letom za državni proračun.

Občinski proračun je sprejet, če zanj glasuje najmanj večina navzočih članov občinskega sveta.

2. Postopek za sprejem odloka in sprememb odloka

94. člen

Odlok lahko predlaga vsak član občinskega sveta, župan, občinski odbor ali komisija ali najmanj pet odstotkov volilcev v občini.

Predlog odloka pošlje predlagatelj predsedniku občinskega sveta.

95. člen

Predlog odloka mora vsebovati naslov odloka, uvod, besedilo členov in obrazložitev.

Uvod obsega razloge za sprejem odloka, oceno stanja, cilje in načela odloka ter oceno finančnih in drugih posledic, ki jih bo imel sprejem odloka.

96. člen

Predlagatelj določi svojega predstavnika, ki bo sodeloval v obravnavah predloga odloka na sejah občinskega sveta.

Župan lahko sodeluje v vseh obravnavah predloga odloka na sejah občinskega sveta, tudi kadar on ni predlagatelj.

97. člen

Predsednik občinskega sveta pošlje predlog odloka članom občinskega sveta in županu, kadar ta ni predlagatelj odloka, najmanj 15 dni pred dnem, določenim za sejo sveta na kateri bo obravnavan predlog odloka.

Občinski svet razpravlja o predlogu odloka na dveh obravnavah.

98. člen

V prvi obravnavi predloga odloka se razpravlja o razlogih, ki zahtevajo sprejem odloka ter o ciljih in načelih ter temeljnih rešitvah predloga odloka.

V drugi obravnavi razpravlja občinski svet po vrstnem redu o vsakem členu predloga odloka in o naslovu odloka. Ko občinski svet konča razpravo o posameznem členu predloga odloka, člani občinskega sveta o njem glasujejo. Na koncu člani občinskega sveta glasujejo še o naslovu odloka in o predlogu odloka v celoti.

99. člen

Kadar to zahtevajo izredne potrebe občine, naravne nesreče ali kadar gre za manj pomembne spremembe odlokov, lahko občinski svet sprejme odlok po hitrem postopku.

Pri hitrem postopku se združita prva in druga obravnava predloga odloka na isti seji.

Pri hitrem postopku je mogoče predlagati amandmaje na sami seji vse do konca obravnave predloga odloka.

O uporabi hitrega postopka odloči občinski svet na začetku seje pri določanju dnevnega reda. Hitri postopek lahko predlaga vsak predlagatelj odloka.

100. člen

V drugi obravnavi predloga odloka lahko predlagajo njegove spremembe in dopolnitve člani občinskega sveta in predlagatelj z amandmaji.

Župan lahko predlaga amandmaje tudi, kadar ni sam predlagatelj odloka.

Amandma mora biti predložen članom občinskega sveta najmanj sedem dni pred dnem, določenim za sejo občinskega sveta na kateri bo obravnavan predlog odloka, h kateremu je predlagan amandma.

Na sami seji lahko predlagajo amandma najmanj štirje člani občinskega sveta.

101. člen

Amandma, člen odloka, naslov odloka, odlok v celoti in sprememba odloka je sprejet, če zanj na seji občinskega sveta, na kateri je navzočih najmanj polovica članov, glasuje najmanj večina navzočih članov.

102. člen

O predlogih drugih splošnih aktov, razen občinskega proračuna, razpravlja in odloča občinski svet na eni obravnavi.

103. člen

Statut, odloki in drugi predpisi občine morajo biti objavljeni v uradnem glasilu in pričnejo veljati 15 dan po objavi (če ni v njih drugače določeno).

3. Posamični akti občine

104. člen

Posamični akti občine so odločbe in sklepi.

S posamičnimi akti - sklepom ali odločbo - odloča občina o upravnih stvareh iz lastne pristojnosti, iz prenesene pristojnosti ter na podlagi javnih pooblastil.

105. člen

Organi občine odločajo o pravicah in dolžnostih posameznikov in pravnih oseb ter o njihovih pravnih koristih v upravnih stvareh v upravnem postopku.

O pritožbah zoper posamične akte, ki jih izdajo organi občinske uprave v upravnem postopku odloča na drugi stopnji župan.

O pritožbah zoper posamične akte izdane v upravnih stvareh iz prenesene pristojnosti, odloča državni organ, ki ga določi zakon.

O zakonitosti dokončnih posamičnih aktov občinskih organov odloča v upravnem sporu pristojno sodišče.

VIII. VARSTVO OBČINE V RAZMERJU DO DRŽAVE IN ŠIRŠIH LOKALNIH KUPNOSTI

106. člen

Občinski svet ali župan lahko vloži zahtevo za presojo ustavnosti in zakonitosti predpisov države, s katerimi se posega v ustavni položaj in v pravice občine oziroma, če se s predpisi pokrajine, brez pooblastila oziroma soglasja občine, posega v njene pravice.

107. člen

Občinski svet ali župan lahko začneta pred ustavnim sodiščem spor o pristojnosti, če Državni zbor ali vlada s svojimi predpisi urejata razmerje, ki so po ustavi in zakonih v pristojnosti občine. Enako lahko postopa, če pokrajna ali druga občina posega v njeno pristojnost.

108. člen

Župan oziroma občinski odbor ali komisija po pooblastilu občinskega sveta lahko kot stranka v upravnem sporu spodbijata konkretne upravne akte in ukrepe, s katerimi državni organi izvršujejo oblastni nadzor. Upravni spor lahko sprožita tudi, če osebe javnega in zasebnega prava z dokončnimi upravnimi akti uveljavljajo pravice na škodo javnih koristi občine.

109. člen

Župan lahko stopi v upravni ali sodni postopek kot stranka ali kot stranski intervenient, če bi lahko bile v teh postopkih oziroma, če so z že izdanimi akti prizadete pravice in koristi občine, določene z ustavo in zakoni.

110. člen

Občinski odbori in komisije so dolžni za potrebe občinskega sveta oblikovati mnenje glede pripravljajočih se predpisov, ki se tičejo koristi občine in pokrajine. Na tej podlagi oblikuje občinski svet svoje mnenje, ki ga pošlje Državnemu zboru.

Občina odloča s posamičnimi akti o upravnih stvareh in to:

-          o upravnih stvareh iz svoje izvirne pristojnosti,

-          o upravnih stvareh iz prenesene državne pristojnosti,

-          o upravnih stvareh na podlagi javnih pooblastil.

IX. POVEZOVANJE OBČINE V POKRAJNO IN DRUGO SODELOVANJE

111. člen

Občina Cerklje na Gorenjskem se poveže z drugimi sosednjimi občinami v širšo lokalno skupnost ... (pokrajino) zaradi uresničevanja skupnih koristi svojega prebivalstva.

Odločitev o vključitvi občine v pokrajino sprejme občinski svet z dvotretjinsko večino vseh članov sveta.

O odločitvi občinskega sveta se v občini lahko izvede referendum.

Odločitev o vključitvi občine v pokrajino je na referendumu sprejeta, če se za to odloči večina volilcev, ki so glasovali.

S statutarnim sklepom o vključitvi občine v pokrajno se določijo okvirne naloge, ki jih bo občina prenesla na pokrajino. S potrditvijo statusa pokrajne občinski svet dokončno določi prenesene občinske pristojnosti pokrajine.

112. člen

Na pokrajino prenesene lokalne zadeve širšega pomena, za katere občina daje soglasje pokrajini in so določena s pokrajinskim statutom so:

-         določitev skupne lokacije odlagališča odpadkov na svojem območju

-         gradnja medobčinskih komunalnih objektov in naprav,

-         gradnja in financiranje medobčinskih cest.

113. člen

Elane pokrajinskega sveta izvoli občinski svet izmed svojih članov in župana na tajnem glasovanju. Izvoljeni so tisti predlagani kandidati, ki so dobili največ glasov. Med kandidati, ki so dobili enako število glasov, se glasovanje ponovi.

114. člen

Občinski svet lahko z dvotretjinsko večino navzočih članov sklene, da se občina poveže v skupnost ali zvezo dveh ali več občin, če je to koristno za urejanje in opravljanje zadev širšega pomena, pomembnih za občino. Ee zahteva večina navzočih članov občinskega sveta, se lahko o takem povezovanju izvede razprava med občani in ugotovi njihova volja.

X. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

115. člen

V enem mesecu po sprejemu statuta občine občinski svet sprejme poslovnik o svojem delu ter akt o organizaciji in delovnem področju občinske uprave. Župan izda akt o sistematizaciji delovnih mest v občinski upravi v enem mesecu po sprejemu akta o organizaciji in delovnem področju občinske uprave.

116. člen

Predpisi prejšnjih občin v delih, s katerimi so urejene lokalne zadeve iz 21. in  27. člena Zakona o lokalni samoupravi, veljajo od 1.1.1995 dalje kot občinski predpisi in jih izvršujejo ter s svojimi predpisi nadomeščajo organi občin.

117. člen

Kadar je izražen poseben interes države za ohranitev poselitve in razvoj posameznih območij, lahko Državni zbor občinam na teh območjih podeli poseben status.

Pogoje za pridobitev posebnega statusa določi poseben zakon.

118. člen

Občinski sveti morajo do 30. septembra 1995 po prevzemu funkcij po 99. členu Zakona o lokalni samoupravi urediti medsebojna premoženjskopravna razmerja.

Osnova za delitev premoženja je zlasti:

·      število prebivalstva;

·      udeležba posameznih delov občine v zagotavljanju premoženja občine;

·      lastna udeležba posameznih delov občine pri izgradnji ali oblikovanju premoženja v občini

·      obstoječa bremena občin ter terjatve, ki bodo dospevale v naslednjih letih.

Ee pride do spora glede delitve premoženja sprte strani oblikujejo arbitražo, v kateri sodeluje predstavnik vlade, ter enako število predstavnikov sprtih strani.

Ee spora ni mogoče rešiti na način iz prejšnjega odstavka, odloči Vrhovno sodišče v upravnem sporu meritorno.

119. člen

Dokler se občine ne dogovorijo o izvrševanju ustanoviteljskih pravic do javnih zavodov, skladov in javnih podjetij, ustanovljenih za območje več občin, izvršujejo ustanoviteljske pravice organi občine, v kateri je sedež javnega zavoda oziroma javnega podjetja, ob soglasju organov vseh občin na tem območju.

120. člen

Za člane občinskega sveta, župana, podžupana in tajnika se uporabljajo določbe zakona o funkcionarjih v državnih organih (Uradni list RS, št. 30/90, 18/91, 22/91, 2/91, 4/93) in določbe zakona o razmerjih plač v javnih zavodih, državnih organih in v organih lokalnih skupnosti  (Uradni list RS, št. 18/94).

121. člen

Ta statut začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu RS ali v Uradnem vestniku Gorenjske.

Predsednik

Sveta občine Cerklje

Miha Zevnik, str. Inž., l.r.