Na
podlagi 61. člena
Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št.
33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09, 80/10 – ZUPUDPP, 43/11 – ZKZ-C, 57/12,
57/12 – ZUPUDPP-A, 109/12, 76/14 – odl. US, 14/15 – ZUUJFO in 61/17 –
ZUreP-2) in 16. člena
Statuta Občine Braslovče (Uradni list RS, št.
69/12, 22/17) je Občinski svet Občine Braslovče na 24. redni seji dne
17. 10. 2018 sprejel |
|
O D L
O K |
o
občinskem podrobnem prostorskem načrtu za del območja PA9 – Rakovlje in
Braslovče Terase 3 – zahod |
|
I. SPLOŠNE DOLOČBE |
|
1. člen |
|
(pravna podlaga) |
|
(1) V
skladu s Strategijo prostorskega razvoja občine in Prostorskim redom
Občine Braslovče (Uradni list RS, št. 16/08, 46/11, 8/15) ter 119.
členom Odloka o Občinskem prostorskem načrtu Občine Braslovče (Uradni
list RS, št. 61/18) občinski svet sprejme Odlok o Občinskem podrobnem
prostorskem načrtu za del območja PA9 – Rakovlje in Braslovče Terase 3 –
zahod (v nadaljevanju: OPPN) po projektu št. 144-2017, ki ga je izdelal
biro URBANISTI, d.o.o., Celje. |
(2) Pravna podlaga za pripravo OPPN je Zakon o prostorskem načrtovanju
(v nadaljevanju: ZPNačrt; Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B,
108/09, 80/10 – ZUPUDPP, 43/11 – ZKZ-C, 57/12, 57/12 – ZUPUDPP-A,
109/12, 76/14 – odl. US, 14/15 – ZUUJFO) in 273. člen Zakona o urejanju
prostora (Uradni list RS, št. 61/17; v nadaljevanju: ZUreP-2) ter
podzakonski predpisi. |
|
II. VSEBINA |
|
2. člen |
|
(vsebina OPPN) |
|
(1) OPPN
vsebuje tekstualni in grafični del. |
(2) Tekstualni del obsega naslednje vsebine: |
– območje OPPN |
– opis
prostorske ureditve, ki se načrtuje z OPPN |
– umestitev načrtovane ureditve v prostor, ki vsebuje vplive in povezave
prostorskih ureditev s sosednjimi območji, vrste dopustnih dejavnosti,
rešitve načrtovanih objektov in površin in pogoje in usmeritve za
projektiranje in gradnjo |
– zasnova projektnih rešitev in pogojev glede priključevanja objektov na
gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro |
– rešitve in ukrepi za celostno ohranjanje kulturne dediščine |
– rešitve in ukrepi za varovanje okolja, naravnih virov in ohranjanje
narave |
– rešitve in ukrepi za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi
nesrečami, vključno z varstvom pred požarom |
– načrt
parcelacije |
– etapnost izvedbe prostorske ureditve |
– velikost dopustnih odstopanj od funkcionalnih, oblikovalskih in
tehničnih rešitev |
– usmeritve za določitev meril in pogojev po prenehanju veljavnosti OPPN |
(3) Grafični del obsega naslednje vsebine: |
GRAFIČNI
NAČRT 1: ''Izsek iz grafičnega dela prostorskega reda Občine Braslovče'' |
GRAFIČNI
NAČRT 2: ''Območje podrobnega načrta z obstoječim parcelnim stanjem'' |
GRAFIČNI
NAČRT 3: ''Prikaz vplivov in povezav s sosednjimi območji'' |
GRAFIČNI
NAČRT 4: ''Zazidalna situacija'' |
GRAFIČNI
NAČRT 5: ''Zasnova gospodarske infrastrukture'' |
GRAFIČNI
NAČRT 6: ''Načrt parcelacije'' |
(4) Sestavni del tega odloka so tudi naslednje priloge: |
– izvleček iz hierarhično višjega prostorskega akta |
– prikaz
stanja prostora |
– geodetski načrt s certifikatom |
– geološko geomehansko mnenje o pogojih temeljenja ter ocena plazovite
in erozijske ogroženosti (Geolog Janja Marolt s.p., marec 2017) |
– načrt
električnih inštalacij in električne opreme (Sabina Ramšak s.p., maj
2018) |
– smernice in mnenja nosilcev urejanja prostora |
– obrazložitev in utemeljitev |
– povzetek za javnost. |
|
III. OBMOČJE |
|
3. člen |
|
(območje OPPN) |
|
(1) Območje
OPPN se nahaja deloma na severnem delu naselja Rakovlje in deloma na
jugozahodnem delu naselja Braslovče. Na severu in zahodu je omejeno z
gozdom, na vzhodu s stanovanjskimi stavbami ter na jugu deloma s
stavbami in deloma s travniki. |
(2) Območje OPPN zajema zemljišča s parc. št. *112, 438/65, 438/66,
438/67, 438/70, 438/71, 438/89, 479/2, 479/4 in del 723/4 vse k.o.
Braslovče. |
(3) V
kolikor prihaja do odstopanj med navedbo parcel v prejšnjem odstavku
tega odloka ter med grafičnimi načrti, velja podatek o parcelah iz
grafičnega načrta. |
(4) Območje OPPN je veliko 0,97 ha. |
|
IV. OPIS PROSTORSKE UREDITVE |
|
4. člen |
|
(opis prostorske ureditve, ki se načrtuje z OPPN) |
|
(1) Predmet
izdelave OPPN je vzpostavitev prostorskih pogojev za gradnjo do devetih
stanovanjskih stavb, odstranitev ene stanovanjske stavbe ter ureditev
parcele, namenjene gradnji za eno že obstoječo stavbo. Tem stavbam se
prilagodi prometna in komunalna infrastruktura. |
(2) Izgradnja območja je možna postopoma, in sicer po posameznih fazah,
pri čemer pa mora gradnja slediti gradnji javne komunalne
infrastrukture. |
(3) Pri
zasnovi prostorske ureditve so smiselno upoštevana priporočila
Prostorskega reda Slovenije (Uradni list RS, št. 122/04). |
|
V. UMESTITEV NAČRTOVANE UREDITVE V PROSTOR |
|
5. člen |
|
(opis vplivov in povezav prostorske ureditve s sosednjimi območji) |
|
(1) Obravnavano
območje se nahaja deloma na severnem delu naselja Rakovlje in deloma na
jugozahodnem delu naselja Braslovče. Znotraj omenjenih naselij se
nahajajo stavbe družbenih dejavnosti (vrtec, osnovna šola, kulturni dom)
ter trgovskih in storitvenih. Zaradi tega je območje zelo primerno za
poselitev. |
(2) Trenutno se na večjem delu območja nahajajo travniki, dve parceli
namenjeni gradnji pa sta že pozidani. |
(3) Prometno je območje dostopno iz že obstoječe občinske ceste, ki se
proti severu nadaljuje v Braslovče, proti jugu pa v Rakovlje. |
|
6. člen |
|
(vrste dopustnih dejavnosti) |
|
Znotraj
ureditvenega območja OPPN je predvidena gradnja naslednjih stavb: |
– enostanovanjske stavbe (šifra 111 v prilogi Uredbe o uvedbi in uporabi
enotne klasifikacije vrst objektov in o določitvi objektov državnega
pomena, Uradni list RS, št. 109/11; v nadaljevanju: uredba), kot so
samostoječe hiše, |
– poslovne in upravne stavbe (1220 uredba), kot so pisarne in nemoteče
delavnice in ne povzročajo hrupa, vse te stavbe morajo biti zgrajene v
okviru enostanovanjske stavbe in jih po površini ne smejo presegati,
prepovedana je gradnja samo teh stavb brez enostanovanjske stavbe. |
|
7. člen |
|
(opis rešitev načrtovanih objektov in površin, pogoji in usmeritve za
projektiranje in gradnjo) |
|
(1) Vrste dopustnih gradenj in izvedbe drugih del |
Na
območju je dopustna: |
– gradnja novega objekta, |
– rekonstrukcija, pri čemer se prostornina stavb ne spremeni za več
kakor 10 %; povečanje prostornine ob rekonstrukciji ni možno, če
obstoječa stavba dosega maksimalne prostorske izvedbene pogoje glede
velikosti, ki so predpisani za nove stavbe – v tem primeru se
rekonstrukcija izvaja v okviru obstoječih gabaritov obstoječe stavbe, |
– odstranitev objekta, |
– vzdrževanje. |
(2) Stavbe |
Pomen
regulacijskih elementov: |
– minimalni odmik od parcele namenjene gradnji je obvezen najmanjši
odmik stavbe od parcele namenjene gradnji, ki ga je potrebno upoštevati, |
– minimalni odmik od ceste je obvezen najmanjši odmik stavbe od ceste
ali pločnika, ki ga je nujno potrebno upoštevati, |
– nove
prometne površine so površine, namenjene prometu. |
Znotraj
te enote je dovoljena gradnja do devetih stavb. Tlorisne dimenzije stavb
niso posebej določene, je pa potrebno upoštevati faktorje izkoriščenosti
parcele, namenjene gradnji, ki jih stavbe ne smejo presegati: |
Fi
(faktor izrabe) = 0,8 |
Fz
(faktor zazidanosti) = 0,4. |
Stavbe
so lahko etažnosti do največ K+P+M, pri čemer mora biti tloris
podolgovat in praviloma z daljšo stranico vzporeden s plastnicami, razen
pri stavbah z oznako 'G', 'H' in 'J', kjer je lahko z daljšo stranico
pravokoten na plastnice. Klet mora biti na severni strani popolnoma
vkopana, na južni pa je lahko v celoti odprta. Oblikovanje objektov naj
v čim večji možni meri sledi značilnostim zunanje podobe sosednjih
obstoječih objektov, pri čemer je možno: izjemoma možni balkoni in drugi
arhitekturni elementi, ki naj bodo skladni s prevladujočimi elementi
naselja, fasade bele barve ali v zemeljskih odtenkih, nakloni strešin od
35° do 40°, zaželene dvokapnice, brez posebnih arhitekturnih elementov
streh, z minimalnimi napušči, kritina pretežno opečnata, možno drugačno
in sodobnejše oblikovanje streh, ki naj bo skladno s prevladujočimi
elementi v naselju, možna uporaba drugačnih materialov in barv kritine,
ki naj bo skladna s prevladujočimi elementi naselja. Sleme mora potekati
vzporedno z daljšo stranico stavbe. |
Od
sosednjih parcel mora biti stavba oddaljena najmanj 4,00 m. |
(3) Odstranitve |
Predvidena je odstranitev stavb znotraj parcele B, ki se mora odstraniti
pred pričetkom gradnje nove stavbe na tej parceli. |
(4) Zunanja ureditev |
Okolica
objektov naj bo ozelenjena s travo in posameznim drevesi, dopustne so
manjše zasaditve, ki se lahko med seboj razlikujejo, po velikosti pa ne
smejo izstopati, da ne bi tvorile sence sosednjim objektom, v primeru
zasaditve sadnega drevja mora lastnik upoštevati varstvo okolja in ne
sme uporabljati škropiv. Dovozne in parkirne površine naj bodo tlakovane
s travnimi ploščami. Zunanja ureditev naj bo skladna z značajem
prostora. Višinske razlike med različnimi kotami terena se praviloma
premoščajo z zazeljenimi brežinami. Niveleta parcel, namenjenih gradnji
stavb, mora biti prilagojena niveletam cest. Vse vidne betonske
površine, kot so oporni zidovi, morajo biti ozelenjeni s plezalkami. |
(5) Pogoji za postavitev nezahtevnih in enostavnih objektov |
V sklopu
gradnje stanovanjske stavbe je dovoljena postavitev ograje višine do
1.80 m okoli objekta, in sicer na sam rob parcele namenjene gradnji, od
roba cestišča pa mora biti oddaljena najmanj 1.00 m. Ograje ne smejo
zmanjševati preglednosti na cesti ter ovirati pluženja in opravljanja
drugih komunalnih dejavnosti. Dovoljena je tudi gradnja bazena,
nadstreškov, ute in samostojne garaže dimenzij do 6.00 x 6.00 m in
drugih nezahtevnih objektov za lastne potrebe ter enostavnih objektov za
lastne potrebe, ki morajo biti oddaljeni od sosednjih parcel najmanj
2.50 m. Oblikovanje teh objektov naj bo enotno ter skladno z
oblikovanjem stanovanjske stavbe. |
(6) Geomehanski pogoji in usmeritve |
Za vsako
gradnjo, za katero je potrebna statična presoja, je potrebno pridobiti
predhodno geološko mnenje. Za ostale gradnje geološkega mnenja ni
potrebno pridobiti, vendar je v primeru nastanka škode na objektu ali
njegovi okolici v času gradnje ali kasneje, ki je posledica erozije ali
drugih vplivov, ki bi jih bilo mogoče predvideti s predhodno geološko
raziskavo tal, za kritje škode odgovoren investitor gradnje oziroma za
kritje škode ni odgovorna Občina Braslovče. Objekti morajo biti
načrtovani varno glede na stopnjo potresne ogroženosti območja. |
|
VI. ZASNOVA PROJEKTNIH REŠITEV IN POGOJEV GLEDE PRIKLJUČEVANJA OBJEKTOV
NA GOSPODARSKO JAVNO INFRASTRUKTURO IN GRAJENO JAVNO DOBRO |
|
8. člen |
|
(prometna infrastruktura) |
|
(1) Ceste |
Dostop
do parcel, namenjenih gradnji z oznako od 'A' do 'F' se uredi na novo,
in sicer preko nove dovozne ceste v minimalni širini 5,00 metrov. Le-ta
se nato na jugu priključi na že obstoječo lokalno cesto. Predvidene
stavbe znotraj parcel z oznako 'G', 'H' in 'I' ter obstoječa stavba
znotraj parcele 'J' imajo možnost neposrednega priključka na občinsko
cesto. Predvidena je tudi rekonstrukcija občinske ceste na območju OPPN,
ki se razširi do minimalne širine 6 metrov. |
(2) Mirujoči promet |
Znotraj
vsake parcele, namenjene gradnji, je potrebno zagotoviti zadostno
število parkirnih mest, to je najmanj dve parkirni mesti za vsako
stavbo. Znotraj parcel je potrebno zagotoviti tudi ustrezne
manipulacijske površine za obračanje vozil, obračanje na občinsko cesto
ni dopustno. |
|
9. člen |
|
(energetska infrastruktura) |
|
(1) Objekti
"A", "B", "C", "D", "E", "F", "G", "H" in obstoječi objekt na parceli
št. 438/64 k.o. Braslovče se bodo napajali z novim NN kabelskim
priključkom preko omarice R1 iz obstoječe TP BRASLOVČE. Predviden je nov
NN priključek iz obstoječe TP BRASLOVČE TERASE. Vodnik je od TP do
kabelskega jaška KJ-03711 položen v obstoječo kabelsko kanalizacijo. Od
kabelskega jaška KJ-03711 do omarice R1 je vodnik položen v novo
kabelsko kanalizacijo. Iz omarice R1 je do posameznih objektov predviden
vodnik, položen v zemljo, pod voznimi in asfaltnimi površinami bo kabel
položen v zaščitne cevi. Vsak objekt ima svojo priključno merilno
omarico R-DES. Priključno merilna omarica R-DES na parceli št. 438/64
k.o. Braslovče je obstoječa. |
(2) Objekt "J" je že priključen na električno omrežje. Objekt "I"
priključimo na obstoječe omrežje, ki poteka preko parcele 438/42 k.o.
Braslovče. To obstoječe omrežje je potrebno med točkama "A" in "B"
preurediti. Obstoječi vod prestavimo na rob parcele izven območja
gradnje. V točki "A" obstoječe omrežje prekinemo in ga s pomočjo spojke
spojimo z novim vodom. Nov vodnik poteka do točke "B", kjer postavimo
priključno merilno omarico R-DES. V omarici bosta priključena nov in
obstoječi kablovod. |
(3) Del
omrežja, ki poteka na SV območja, je potrebno odstraniti – med točkama
"C" in "D". Obstoječ objekt na št. 438/64 k.o. Braslovče napajamo iz
nove omarice R1. |
(4) V
nadaljnjih fazah projektiranja je potrebno upoštevati idejni projekt –
načrt električnih inštalacij in električne opreme (Sabina Ramšak s.p.,
maj 2018) ter pridobiti projektne pogoje in soglasje od Elektra Celje,
d.d. |
|
10. člen |
|
(telekomunikacijska infrastruktura) |
|
Pri vseh
posegih v prostor je potrebno upoštevati trase obstoječega
telekomunikacijskega omrežja. Trase obstoječih naročniških
telekomunikacijskih kablov se določijo z zakoličbo. Glede na pozidavo in
komunalno ureditev jih je potrebno ustrezno zaščititi ali prestaviti. S
projektom je potrebno predvideti novo omrežje in možnost priključitve na
obstoječe. |
|
11. člen |
|
(meteorna in fekalna kanalizacija) |
|
(1) Na
jugozahodnem robu obravnavanega območja je izgrajeno javno
kanalizacijsko omrežje, ki se zaključuje s čistilno napravo. Novi
objekti bodo odvajali fekalno vodo v fekalni kanal FK1 v izvedbi PVC DN
200 mm preko obstoječih revizijskih jaškov, ki se nahajajo južno od
obravnavanega območja. Za sekundarno kanalizacijsko omrežje bo potrebno
izdelati projektno dokumentacijo za nove in obstoječe objekte ob
upoštevanju obstoječe poselitve. Fekalne vode je potrebno odvajati v
javno kanalizacijo skladno z Uredbo o odvajanju in čiščenju komunalne
odpadne vode, Uredbo o varstvu voda pred onesnaženjem z nitrati iz
kmetijskih virov in Uredbo o emisiji snovi in toplote pri odvajanju
odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo. |
(2) Odvajanje padavinskih voda z utrjenih površin in strešin je
predvideno na tak način, da bo v čim večji meri zmanjšan odtok
padavinskih voda z urbanih površin. Za odvajanje meteornih voda bo
izgrajen meteorni kanal, iz katerega se bodo vode iztekale v potok
vzhodno od obravnavanega območja. Na meteornem kanalu se izvede cevni
zadrževalnik iz AB cevi, ki zadržuje padavinske vode pred iztokom v
potok. Izpust padavinskih vod v potok mora biti načrtovan tako, da ne
posega v svetli profil vodotoka. Izpustna glava mora biti oblikovana pod
naklonom brežine vodotoka. Na območju izpusta mora biti struga ustrezno
zavarovana pred vodno erozijo. |
|
12. člen |
|
(vodovod) |
|
Oskrba
obstoječih in načrtovanih objektov z vodo na obravnavanem območju je
možna preko izgrajenega javnega vodovoda v izvedbi NL DN Ø 100 mm, ki
poteka po robu jugozahodnega dela obravnavanega območja. Za nove objekte
se zgradi novo sekundarno vodovodno omrežje. Za novo sekundarno
vodovodno omrežje bo potrebno izdelati projektno dokumentacijo na
podlagi predvidene porabe vode v posameznih objektih. Razvodno omrežje
mora zagotavljati požarno varnost z vgradnjo nadzemnih hidrantov.
Upoštevati je potrebno obstoječo poselitev na področju nove pozidave.
Minimalni odmik novih objektov od javnega vodovoda mora znašati 3,0 m.
Vodomeri se vgradijo v zunanje vodomerne jaške. Montažo vodovodnega
priključka lahko izvrši le JKP Žalec d.o.o., ali za to registrirano
podjetje, ki ga pooblasti JKP Žalec d.o.o. |
|
13. člen |
|
(obveznost priključevanja) |
|
Vsi
predvideni objekti se morajo priključiti na načrtovano gospodarsko
infrastrukturo pod pogoji upravljalcev. |
|
VII. REŠITVE IN UKREPI ZA CELOSTNO OHRANJANJE KULTURNE DEDIŠČINE |
|
14. člen |
|
(kulturna dediščina) |
|
Območje
se ne nahaja znotraj območij varovanja s področja kulturne dediščine. |
|
VIII. REŠITVE IN UKREPI ZA VAROVANJE OKOLJA, NARAVNIH VIROV IN
OHRANJANJE NARAVE |
|
15. člen |
|
(varstvo voda) |
|
(1) Obravnavano
območje se ne nahaja v območju vodovarstvenega pasu vodnih virov.
Onesnažene meteorne vode (olja, maščobe) se morajo odvajati v meteorno
kanalizacijo preko lovilcev olj in maščob, mehansko onesnažene meteorne
vode pa preko usedalnikov v površinski odvodnik. Meteorne in druge
odpadne vode iz parcel, zunanjih ureditev ali objektov ne smejo biti
speljane na cestni svet ali naprave za odvodnjavanje cestnega telesa.
Vse meteorne vode je potrebno pred izpustom v površinski odvodnik
zadržati z zadrževalniki. |
(2) Projektna rešitev odvajanja in čiščenja odpadnih voda mora biti
usklajena z Uredbo o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode in
Uredbo o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in
javno kanalizacijo. |
(3) Vsi
posegi v prostor, ki bi lahko trajno ali začasno vplivali na vodni režim
ali stanje voda, se lahko izvedejo samo na podlagi vodnega soglasja, ki
ga v sklopu postopka za pridobitev gradbenega dovoljenja izda Direkcija
RS za vode. |
|
16. člen |
|
(varstvo pred hrupom) |
|
(1) Na
podlagi Uredbe o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju (Uradni list
RS, št. 105/05, 34/08, 109/09, 62/10) sodi obravnavano območje v
naslednja območja varstva pred hrupom, za katera veljajo v oklepaju
navedene mejne dnevne/mejne nočne vrednosti kazalcev hrupa: |
– II.
območje varstva pred hrupom (55 dBA/45 dBA). |
(2) Ukrepi za varovanje objektov in območij pred prekomernim hrupom
morajo biti izvedeni v skladu s predpisi. Predvideni objekti oziroma
njihovo obratovanje in uporaba po končani gradnji ne smejo presegati
predpisane mejne ravni hrupa. |
|
17. člen |
|
(varstvo zraka) |
|
Predvideni objekti ne smejo predstavljati možnosti povečanja onesnaženja
zraka. Za potrebe po toplotni energiji se naj uporabljajo obnovljivi
viri energije ter ekološko nesporni viri. S tem bo kvaliteta zraka
ostala na sprejemljivi ravni. Kot energent za ogrevanje hleva je
predvidena lesna biomasa. |
|
18. člen |
|
(ravnanje z odpadki) |
|
Za vse
stavbe je potrebno zagotoviti zbirno mesto za odpadke, to je urejen
skupen prostor ob skupnih zunanjih parkirnih površinah, kamor se
postavijo zabojniki za ločene komunalne odpadke in odjemno mesto, kjer
izvajalec javne službe odpadke prevzame. Odjemno mesto je lahko tudi
zbirno mesto, če je zagotovljen nemoten dovoz vozilom za odvoz odpadkov.
Predvideni način odvoza odpadkov mora ustrezati tehnologiji zbiranja in
odvažanja odpadkov, ki jo uporablja izvajalec javne službe ravnanja s
komunalnimi odpadki. |
|
19. člen |
|
(varstvo tal) |
|
Rodovitni del prsti, ki bo odstranjen med gradnjo, je potrebno ustrezno
deponirati ter uporabiti za ureditev kmetijskih površin, zelenic ter
ostalih zelenih površin. |
|
20. člen |
|
(varstvo gozdov) |
|
(1) Poseg
v gozd ali gozdni prostor je potrebno izvesti tako, da le-ta zahteva čim
manjšo krčitev gozdne površine. Pri tem je potrebno upoštevati
funkcionalno površino objekta. Priporočljivo je, da se gozdni rob na
severnem delu območja OPPN ohrani v podobni obliki zaprtega gozdnega
roba, ki je stabilnejši. |
(2) V
primeru manjšega odmika stavb od gozdnega roba od 27 metrov, je potrebno
z lastnikom gozdnih parcel skleniti pisni dogovor o ukrepih v primeru
ogrožanja objekta in njegovih funkcionalnih površin, o kritju stroškov
zaradi usmerjenega podiranja ter odškodnini zaradi morebitne predčasne
sečnje gozdnega drevja. |
(3) Za
nemoteno gospodarjenje z gozdovi je potrebno v severozahodnem delu stika
z gozdnimi površinami zagotoviti možnost dostopa do gozda, lahko tudi s
spremenjenim potekom gozdne vlake ob predhodno pridobljenem soglasju
lastnika parcele in uporabnikov vlake. |
|
IX. REŠITVE IN UKREPI ZA OBRAMBO TER VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI
NESREČAMI, VKLJUČNO Z VARSTVOM PRED POŽAROM |
|
21. člen |
|
(obramba) |
|
Na
območju OPPN ni obstoječih ali načrtovanih območjih ali objektov za
obrambo. |
|
22. člen |
|
(potresna varnost) |
|
Upoštevati je potrebno cono potresne ogroženosti ter temu primerno
prilagoditi način gradnje. Po podatkih Agencije RS za okolje za območje
OPPN velja projektni pospešek tal v (g): 0,15 (ARSO Metapodatkovni
portal, http://gis.arso.gov.si/ mpportal/, Potresna nevarnost Slovenije
– projektni pospešek tal za povratno dobo 475 let, datum podatka: 1. 2.
2010). Za nadaljnje projektiranje se uporablja naveden podatek iz karte
projektnega pospeška tal in Evrokod 8. |
|
23. člen |
|
(požarna varnost) |
|
Pri
pripravi OPPN so v skladu s predpisi s področja požarne varnosti
upoštevani ustrezni prostorski, gradbeni in tehnični ukrepi. Z ustrezno
razmestitvijo objektov in z odmiki med njimi so ustvarjeni pogoji za
požarno ločitev objektov, zagotovljeni so pogoji za omejevanja širjenja
ognja ob požaru ter pogoji za varen umik ljudi in premoženja. Urejene so
prometne in delovne površine za intervencijska vozila. Oskrba za gašenje
z vodo je predvidena preko nadzemnih hidrantov, izvedenih skladno s
pravilnikom o tehničnih normativih za hidrantno omrežje za gašenje
požarov. Pri nadaljnjem projektiranju je potrebno upoštevati predpise s
področja požarne varnosti. |
|
24. člen |
|
(varstvo pred škodljivim delovanjem visoke podtalnice) |
|
(1) Pred
kakršnimikoli posegi v prostor ter v nadaljnjih fazah projektiranja
skladno s 7. členom tega odloka je potrebno pridobiti mnenje geologa in
v skladu z njim prilagoditi način gradnje. |
(2) Pri
gradnji novih objektov je potrebno upoštevati najmanj naslednje
lastnosti podtalnice na območju OPPN (vir podatkov: Agencija RS za
okolje, ARSO Metapodatkovni portal, http://gis.arso.gov.si/mpportal/,
Vodna telesa podzemne vode, 1. 2. 2010): |
IME_VOD_TE |
Spodnji del Savinje do Sotle |
VOD_OBMOCJ |
Donava |
ST_VODONOS |
3 |
VOD_SKUP1 |
Razpoklinski/kraški, malo skraseli – obširni in visoko do
srednje izdatni vodonosniki, v apnenčastih kamninah predvsem
nizke |
VDOON_1 |
Dolomitni vodonosniki in vodonosniki v apnenčastih kamninah |
HIDRODIN1 |
Odprt |
SRED_DEB1 |
>200 |
LITO_OPIS1 |
Dolomit in dolomit z rožencem, laporovec in meljevec z lečami in
vključki apnenca v menjavanju z dolomitom/Mezozoik, predvsem |
VOD_SKUP2 |
Medzrnski ali razpoklinski – Manjši vodonosniki z lokalnimi in
omejenimi viri podzemne vode |
VDOON_2 |
Vodonosniki v aluvialnih in terciarnih sedimentih |
HIDRODIN2 |
Odprt (v terciarnih plasteh lahko zaprt) |
SRED_DEB2 |
10 |
LITO_OPIS2 |
Pesek, konglomerat, peščenjak, melj, glina, lapor in lapor z
vključki peska, konglomerata in peščenjaka/Kenozoik |
VOD_SKUP3 |
Razpoklinski – Lokalni ali nezvezni izdatni vodonosniki ali
obširni vendar nizko do srednje izdatni vodonosniki |
VDOON_3 |
Globoki vodonosniki v karbonatnih kamninah (termalni) |
HIDRODIN3 |
Zaprt |
SRED_DEB3 |
>200 |
LITO_OPIS3 |
Dolomit in apnenec/Mezozoik, pretežno Trias |
|
25. člen |
|
(varstvo pred škodljivim delovanjem erozije, varstvo pred plazovi) |
|
Pred
kakršnimikoli posegi v prostor ter v nadaljnjih fazah projektiranja je
potrebno skladno s tem odlokom pridobiti mnenje geologa in v skladu z
njim prilagoditi način gradnje. |
|
26. člen |
|
(dopolnilna in druga zaščita) |
|
(1) Pri
načrtovanju objektov, kjer obstaja možnost razlitja nevarnih snovi, je
potrebno predvideti tehnične rešitve in način gradnje, ki bodo
preprečili razlitje nevarnih snovi. |
(2) Dostopi in dovozi morajo omogočati dovoz in delovne površine
interventnih vozil in izpolnjevati pogoje za varen umik ljudi in
premoženja. |
|
X. NAČRT PARCELACIJE |
|
27. člen |
|
(parcelacija) |
|
(1) Načrt
parcelacije vsebuje načrt parcel, namenjenih gradnji. Določenih je deset
parcel, namenjenih gradnji. Meje med parcelami z oznakami 'A' in 'B',
'B' in 'C', 'C' in 'D', 'E' in 'F' ter 'G' in 'H' se lahko tudi
spreminjajo oziroma združujejo tako, da nastane enovita parcela. V tem
primeru se na takšni parceli lahko postavi zgolj ena stanovanjska
stavba. V primeru združitve parcel je možna tudi kasnejša razdelitev na
dve manjši pod pogojem, da je možna gradnja stavb v skladu s tem
odlokom. |
(2) Parcela 'A' se zaradi svoje velikosti lahko izjemoma razdeli na
parcelo namenjeno gradnji stavb ter na parcelo namenjeno zunanjim
ureditvam. Parcela namenjena gradnji stavb ne sme biti manjša od 600 m².
Na parcelo, namenjeno zunanjim ureditvam, se lahko umeščajo dopustne
vrste nezahtevnih in enostavnih objektov. |
(3) Parcela 'J' se lahko razširi na sosednje zemljišče proti vzhodu, in
sicer za toliko, da v celoti s streho leži na njem in je nemoteno
funkcioniranje stavbe. |
|
XI. ETAPNOST IZVEDBE PROSTORSKE UREDITVE |
|
28. člen |
|
(etapnost) |
|
(1) Izgradnja
območja je možna postopoma, in sicer po posameznih fazah. Gradnji
posameznih stavb mora slediti izgradnja prometne in gospodarske javne
infrastrukture. |
(2) Znotraj parcele 'B' je pred kakršnokoli gradnjo potrebna odstranitev
stavb, predvidenih za rušenje. |
|
XII. DOPUSTNA ODSTOPANJA OD NAČRTOVANIH REŠITEV |
|
29. člen |
|
(velikost dopustnih odstopanj od funkcionalnih, oblikovalskih in
tehničnih rešitev) |
|
(1) Izjemoma
je dovoljeno parceli 'J' in 'I' obravnavati kot enovito parcelo
namenjeno gradnji, pri čemer jo deli občinska cesta. Tako je možno na
parceli 'I' v primeru neizgradnje nove stavbe na njej postavljati
dopustne nezahtevne in enostavne objekte, ki funkcionalno sodijo k že
obstoječi stavbi na parceli 'J'. |
(2) Dopustna so odstopanja od posameznih tehničnih rešitev gospodarske
infrastrukture, če se pri nadaljnjem podrobnejšem načrtovanju poiščejo
primernejše rešitve, ki pa ne smejo vplivati na izvedbo podrobnega
načrta in ne smejo poslabšati prostorskih in okoljskih razmer. |
(3) Dovoljena so odstopanja od tras vodov gospodarske infrastrukture,
kolikor to zahteva prilagoditev terenu, obstoječim trasam vodov in
naprav in sami tehnologiji izvedbe. |
(4) Odstopanja od rešitev določenih s tem odlokom ne smejo biti v
nasprotju z javnim interesom. Z odstopanji morajo soglašati organi in
organizacije, ki jih le-ta zadevajo. |
(5) Možni so tudi manjši odmiki od predpisanih od sosednjih parcel,
vendar zgolj pod pogojem soglasja lastnikov le-teh. |
|
XIII. USMERITVE ZA DOLOČITEV MERIL IN POGOJEV PO PRENEHANJU VELJAVNOSTI
OPPN |
|
31. člen |
|
(usmeritve za določitev meril in pogojev po prenehanju veljavnosti
OPPN) |
|
OPPN
preneha veljati, ko je izveden, o čemer s sklepom odloči Občina
Braslovče. Na območju OPPN po prenehanju njegove veljavnosti velja
hierarhično višji prostorski akt. Merila in pogoji za enoto urejanja
prostora, v katero sodi območje OPPN, se po prenehanju njegove
veljavnosti določijo v hierarhično višjem prostorskem aktu tako, da se
smiselno povzamejo merila in pogoji za posege v prostor iz tega odloka. |
|
XIV. KONČNE DOLOČBE |
|
32. člen |
|
(pogoji, ki niso predpisani) |
|
Pogoje
za gradnjo in druge posege v prostor, ki s tem odlokom niso predpisani,
določajo Občinski prostorski načrt Občine Braslovče in predpisi s
področja urejanja prostora, predpisi s področja graditve objektov,
predpisi s področja varstva kulturne dediščine, ohranjanja biotske
raznovrstnosti in varstva naravnih vrednot, varstva gozdov in varstva
okolja, urejanja voda ter drugi predpisi. |
|
33. člen |
|
(dostopnost) |
|
Projekt
iz 1. člena tega odloka je na vpogled pri pristojnih službah Občine
Braslovče in na Upravni enoti Žalec. |
|
34. člen |
|
(nadzor) |
|
Nadzor
nad izvajanjem tega odloka opravljajo pristojne inšpekcijske službe za
posamezna področja. |
|
35. člen |
|
(začetek veljavnosti) |
|
Odlok
začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike
Slovenije. |
|
Št.
35050-4/2017-16 |
Braslovče, dne 17. oktobra 2018 |
|
|
Župan
Občine Braslovče |
|
Branimir Strojanšek l.r. |
|