Na podlagi 21. in 29. člena Zakona o lokalni samoupravi
(Uradni list RS, št. 94/07, 76/08 - uradno prečiščeno besedilo, v
nadaljevanju: ZLS-UPB2), 149. člena Zakona o varstvu okolja
(Uradni list RS, št. 39/06 in 70/08 – uradno prečiščeno besedilo, v
nadaljevanju: ZVO-1-UPB1), 3., 7. in 35. člena Zakona o gospodarskih javnih službah
(Uradni list RS, št. 32/93, 30/98 ter 127/06), 143. člena Zakona o javno-zasebnem partnerstvu
(Uradni list RS, št. 127/06), 14. člena Statuta Občine Ljutomer
(Uradni list RS, št. 62/9, 20/01, Uradno glasilo Občine Ljutomer, št.
1/2003) ter 7. člena
Odloka o gospodarskih javnih službah v Občini Ljutomer (Uradno glasilo
Občine Ljutomer, št. 5/2008) je Občinski svet Občine Ljutomer na 21.
seji 22. 7. 2009 sprejel
|
|
ODLOK
O RAVNANJU S KOMUNALNIMI ODPADKI V OBČINI LJUTOMER |
|
I. PREDMET UREJANJA |
|
1. člen |
(vsebina javne službe) |
(1) Ta odlok ureja način ravnanja s komunalnimi odpadki v občini
Ljutomer, predvsem pa opravljanje obvezne lokalne gospodarske javne
službe zbiranje in prevoz komunalnih odpadkov (v nadaljnjem besedilu:
»javna služba«) na območju občine Ljutomer (v nadaljevanju: »občina«),
in sicer tako, da določa: |
-
organizacijsko in prostorsko zasnovo opravljanja javne službe,
|
-
vrsto in obseg storitev javne službe ter njihovo prostorsko
razporeditev, |
-
pogoje za zagotavljanje in uporabo storitev javne službe,
|
-
pravice in obveznosti uporabnikov storitev javne službe,
|
-
vire financiranja javne službe in način njihovega oblikovanja,
|
-
vrsto in obseg zemljišč, objektov, naprav in opreme potrebnih za
izvajanje javne službe, ki so lastnina občine, ter javno dobro (v
nadaljevanju: »javne površine«) in varstvo, ki ga ta |
infrastruktura lokalnega pomena uživa (v nadaljevanju:
»infrastruktura«) ter |
-
pripravo ukrepov in nalog za preprečevanje škodljivih vplivov na
okolje in zmanjšanja količin odpadkov. |
|
2. člen |
(opredelitev pojmov) |
(1)
Komunalni odpadki (v nadaljevanju: »odpadki«) po tem odloku so odpadki,
ki nastajajo na območju lokalne skupnosti kot odpadki v gospodinjstvu in
kot po naravi in sestavi gospodinjskim odpadkom podobni odpadki v
industriji, obrti ter storitvenih dejavnosti. Med komunalne odpadke
sodijo tudi odpadki z vrtov in parkov, odpadki pri čiščenju cest, ulic,
odpadki iz pokopališč, ločeno zbrane frakcije komunalnih odpadkov s
klasifikacijsko številko 20 01, odpadki iz vrtov in parkov iz podskupine
s klasifikacijsko številko 20 02 in drugi komunalni odpadki iz
podskupine s klasifikacijsko številko 20 03 ter embalaža, ki je odpadek
iz podskupine s klasifikacijsko številko 15 01. |
(2)
V ločeno zbrano frakcijo bioloških oziroma biorazgradljivih odpadkov (v
nadaljnjem besedilu: »biološki odpadki«) štejejo odpadki, ki lahko
postanejo uporabni, če se razgradijo z izpostavljenostjo anaerobnim ali
aerobnim procesom; v to frakcijo komunalnih odpadkov sodijo predvsem
ostanki hrane ter zeleni odpad z vrtov, zelenic in parkov, odpadni les,
žaganje in drugi odpadki biološkega izvora. |
(3)
»Hišni kompostnik« je zabojnik na vrtu za kompostiranje odpadkov
rastlinskega izvora iz vrtov in kuhinjskih odpadkov na vrtu, ki pripada
posameznemu gospodinjstvu in nima negativnega vpliva na okolje.
|
(4)
V ločeno zbrano frakcijo komunalnih odpadkov, ki so primerni za ponovno
uporabo oziroma predelavo (v nadaljnjem besedilu: »sekundarne surovine«)
štejejo odpadki iz gospodinjstva, proizvodnje, ki se po predelavi lahko
ponovno uporabijo v proizvodnem procesu, njihovo zbiranje pa poteka
ločeno po posameznih vrstah (na primer papir, kovine, steklo, tekstil
ali podobno) ali pa jih je mogoče izločiti v nadaljnjih procesih
prebiranja oziroma predelave odpadkov. Ločeno se zbira tiste komunalne
odpadke z značajem sekundarnih surovin, ki jih je po ustrezni predelavi
mogoče tržiti ali katerih ločeno zbiranje je smotrno zaradi izogibanja
izrabi kapacitet urejenih odlagališč odpadkov. |
(5)
V kosovno frakcijo komunalnih odpadkov (v nadaljnjem besedilu: »kosovni
odpadki«) štejejo večji odpadni predmeti iz gospodinjstev, ki jih
predstavljajo npr. pohištvo in drugi nerabni kosi gospodinjske in
podobne opreme. |
(6)
Odpadna električna in elektronska oprema (v nadaljevanju: »OEEO«) je
električna in elektronska oprema, ki je odpadek, v skladu s predpisom,
ki ureja ravnanje z odpadki, vključno z vsemi sestavinami, podsklopi in
potrošnim materialom, ki so del opreme, ko se jo zavrže. |
(7)
»Nevarni odpadki iz gospodinjstev« so tisti nevarni odpadki, ki v
majhnih količinah redno ali občasno nastajajo v gospodinjstvih ter mora
biti njihovo zbiranje in nadaljnje ravnanje v skladu s predpisi urejeno
preko izvajalca javne službe. Nevarni odpadki iz gospodinjstev so zlasti
ostanki ali neporabljena oziroma nerabna odpadna mineralna olja, barve,
laki, škropiva, zdravila, baterijski vložki in akumulatorji, snovi, ki
vsebujejo živo srebro ter drugi odpadki z značajem nevarnih odpadkov, ki
nastajajo ob porabi v gospodinjstvih. |
(8)
»Ostanek odpadkov« so neopredeljivi in nerazgradljivi komunalni odpadki,
torej tisti komunalni odpadki, ki jih ni mogoče razvrstiti med biološke
odpadke, sekundarne surovine ali nevarne odpadke iz gospodinjstev, po
svoji naravi pa tudi ne sodijo med kosovne odpadke ter nastajajo ob
porabi v gospodinjstvih in vzporedno z dejavnostmi drugih subjektov, ki
ustvarjajo komunalne odpadke; med ostanek odpadkov sodijo tudi ostanki
iz prebiranja in predelave ostalih frakcij odpadkov; ostanek odpadkov se
praviloma odlaga na odlagališče; za povzročitelja veljajo kot »ostanek
odpadkov« vsi odpadki, ki jih z vzpostavljenim sistemom ni mogoče
zbirati in obdelati. |
(9)
»Predpisana posoda za odpadke« je posoda, v katero povzročitelj zbira
odpadke in iz katere jih izvajalec prevzema; predpisane posode za
odpadke so skladno z veljavno tehnologijo ravnanja z odpadki določene s
Pravilnikom iz 4. člena tega odloka in so različnih prostornin in
različnih karakteristik za različne namene (namenske posode za
odpadke). |
(10)
»Namenske predpisane posode za odpadke« so »predpisane posode za
odpadke«, namenjene zbiranju različnih frakcij komunalnih odpadkov,
skladno s tehnologijo ločenega zbiranja odpadkov (namenske posode za
zbiranje bioloških odpadkov in organskih kuhinjskih odpadkov, za
zbiranje posameznih frakcij sekundarnih surovin, za zbiranje ostanka
odpadkov, za zbiranje kosovnih odpadkov in podobno). |
(11)
»Predpisana vreča za odpadke« je vreča iz primernega materiala in z
ustrezno oznako, ki jo izvajalec prodaja povzročiteljem za občasno
zbiranje ostanka odpadkov. Cena »predpisane vreče za odpadke« vključuje
stroške ravnanja z v njej vsebovanimi odpadki. |
(12)
»Namenska predpisana vreča za odpadke« je vreča iz primernega materiala
ustrezne oznake, namenjena zbiranju različnih frakcij embalaže, skladno
s tehnologijo ločenega zbiranja odpadkov, določeno s Pravilnikom iz 4.
člena tega odloka. |
(13)
»Odjemni prostor« je prostor, s katerega izvajalec prazni namenske
predpisane posode za odpadke. Ta prostor je praviloma na javni površini,
lahko pa je tudi na funkcionalni površini in mora biti izvajalcu prosto
in nemoteno dosegljiv. Lokacije odjemnih prostorov določi izvajalec v
soglasju s povzročitelji, pri čemer je lokacija odjemnega prostora lahko
oddaljena praviloma največ 5 metrov od transportne poti smetarskega
vozila (kategorizirane občinske ceste, po kateri poteka odvoz odpadkov;
transportna pot je podrobneje opredeljena v programu odvoza). Kadar
dostop ni zagotovljen za smetarsko vozilo, se odjemni prostor določi na
mestu, ki je še dostopno za smetarsko vozilo. |
(14)
»Zbirni prostor« je prostor, na katerem so postavljene namenske
predpisane posode za biološke odpadke in za ostanek odpadkov v času, ko
se ti odpadki zbirajo; zbirni prostor je lahko hkrati tudi odjemni
prostor, praviloma pa je lociran čim bliže nastajanju odpadkov.
|
(15)
»Zbiralnica ločenih frakcij« (v nadaljevanju: zbiralnica) je prostor, na
katerem stojijo namenske predpisane posode za ločeno zbiranje
sekundarnih surovin (na primer steklene, papirne, kovinske, plastične
in podobne embalaže). »Zbiralnica« je pokrit ali nepokrit posebej urejen
in opremljen prostor za ločeno zbiranje in začasno hranjenje posameznih
frakcij, kjer jih povzročitelji prepuščajo izvajalcu. Zbiralnica je
praviloma na javni površini, kadar ni ogrožena njena funkcija. Lokacije,
zemljišče, objekte in potrebni dostop z vozilom za odvoz odpadkov
zagotavlja pristojni organ na predlog izvajalca, namestitev posod pa
izvajalec sam. Kadar je ogrožena funkcija javne površine, zagotovi
pristojni organ drugo primerno zemljišče in dostop. |
(16)
Zbirni center je pokrit ali nepokrit posebej urejen in opremljen
prostor za ločeno zbiranje vseh vrst frakcij, kjer jih povzročitelji iz
gospodinjstev, ki se nahajajo na območju občine, lahko brezplačno
prepuščajo izvajalcu, in frakcij, ki jih izvajalec sam prevzame v
zbiralnicah, in za začasno hranjenje posameznih frakcij do prevzema
frakcij ali njihove prepustitve v ponovno uporabo, predelavo ali
odstranjevanje. Zbirni center je hkrati urejen kot zbiralnica nevarnih
frakcij, kjer se te frakcije tudi začasno skladiščijo. |
(17)
Premična zbiralnica nevarnih frakcij komunalnih odpadkov je tovorno
vozilo, opremljeno (lahko tudi s samostojnim zabojnikom) za ločeno
zbiranje nevarnih frakcij, ki s postanki na naseljenih območjih omogoča,
da povzročitelji iz gospodinjstev izvajalcu te frakcije oddajajo.
|
(18)
Ravnanje z odpadki zajema zbiranje, prevažanje, predelavo, skladiščenje
in odstranjevanje odpadkov, vključno s kontrolo tega ravnanja in
okoljevarstvenimi ukrepi. |
(19)
Zbiranje odpadkov je pobiranje odpadkov, ki jih njihovi imetniki
prepuščajo zbiralcem odpadkov ter razvrščanje ali mešanje teh odpadkov,
z namenom prevoza zaradi njihove predelave ali odstranjevanja.
|
(20)
Predelava odpadkov so postopki, določeni v predpisih, ki urejajo
ravnanje z odpadki. Predelava odpadkov je namenjena koristni uporabi
odpadkov ali njihovih sestavin in zajema predvsem reciklažo odpadkov za
predelavo v surovine in ponovno uporabo odpadkov ter uporabo odpadkov
kot gorivo v kurilni napravi ali industrijski peči ali uporabo odpadkov
za pridobivanje goriva. |
(21)
Odstranjevanje odpadkov so postopki, določeni v predpisih, ki urejajo
ravnanje z odpadki. Odstranjevanje odpadkov je namenjeno končni oskrbi
odpadkov, ki jih ni mogoče predelati, in zajema predvsem obdelavo
odpadkov z biološkimi, termičnimi ali kemično-fizikalnimi metodami in
odlaganje odpadkov. |
(22)
Začasno skladiščenje odpadkov je skladiščenje odpadkov zaradi ustreznega
zajemanja ali zbiranja na kraju njihovega nastajanja pred zagotovitvijo
predelave ali odstranitve. |
(23)
»Program odvoza« je program ravnanja z odpadki, z vsebino določeno v 19.
in 22. členu tega odloka, ki ga pripravi izvajalec ob soglasju
občinskega sveta. |
(24)
Mala komunalna kompostarna je kompostarna z letno zmogljivostjo
predelave, ki ne presega 100 t neobdelanih biološko razgradljivih
odpadkov in je namenjena kompostiranju odpadkov rastlinskega izvora iz
vrtov in javnih zelenih površin ter biološko razgradljivih kuhinjskih
odpadkov iz gospodinjstev in zeleni vrtni odpad z namenom, da
proizvedeni kompost sami porabijo na svojih vrtovih ali javnih zelenih
površinah naselja, v katerem je ta kompostarna. |
Za kuhinjske odpadke iz gospodinjstev štejejo tudi kuhinjski odpadki, ki
nastajajo v kuhinjah ali pri razdeljevanju obrokov nosilca živilskih
dejavnosti in jih v skladu s predpisom, ki ureja ravnanje z organskimi
kuhinjskimi odpadki, ni treba prepuščati zbiralcu kuhinjskih odpadkov.
|
|
II. ORGANIZACIJSKA IN PROSTORSKA ZASNOVA IZVAJANJA JAVNE SLUŽBE
|
|
3. člen |
(oblika izvajanja javne službe) |
(1) Javno službo na celotnem območju občine izvaja oseba javnega ali
zasebnega prava, ki se ji v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske javne
službe in zakonom, ki ureja javno-zasebno partnerstvo, podeli koncesijo
(v nadaljevanju: »koncesionar, izvajalec«) v obsegu in pod pogoji,
določenimi s tem odlokom. |
|
4. člen |
(Tehnični pravilnik o zbiranju in prevozu komunalnih odpadkov)
|
(1)
Občinski svet Občine Ljutomer sprejme Tehnični pravilnik o zbiranju in
prevozu komunalnih odpadkov (v nadaljevanju: Pravilnik). |
(2)
Pravilnik iz prejšnjega odstavka tega člena obsega: |
-
opredelitev tehnologije ravnanja z odpadki; |
-
način določitve števila odvozov odpadkov po posameznih
kategorijah, skladno s tem odlokom; |
-
tehnologijo, pogoje in način ločenega zbiranja odpadkov;
|
-
standardizacijo predpisanih posod za odpadke, vključno z
natančnimi merili za določanje izhodiščne prostornine posod, potrebne
posameznemu povzročitelju oziroma skupini povzročiteljev; |
-
standardizacijo namenskih predpisanih vreč za ostanek odpadkov in
pogoje njihove uporabe; |
-
minimalni standard opreme zbiralnic (vrsta in število predpisanih
posod, vzdrževanje predpisanih posod …); |
-
postopek izdajanja pogojev in soglasij po pooblastilih iz tega
odloka; |
-
podrobnejšo vsebino katastra zbirnih in odjemnih prostorov
(mest), zbiralnic, zbirnega centra in malih komunalnih kompostarn;
|
-
druge sestavine, določene s tem odlokom (pojem občasne uporabe
oziroma začasnega |
izostanka iz 8. člena, …) |
-
druge pogoje, merila in pravila, potrebna za organizirano in s
predpisi usklajeno ravnanje z odpadki ter za nemoteno delovanje javne
službe. |
(3) Pravilnik iz prejšnjega odstavka se mora tekoče usklajevati s
spremembami predpisov, tehnološkimi, kulturnimi in sociološkimi
značilnostmi ter drugimi dogajanji v prostoru. |
|
5. člen |
(pravice in obveznosti izvajalca javne službe) |
(1) Izvajalec ima pravice in obveznosti: |
-
rednega, trajnega, neprekinjenega in strokovnega izvajanja vseh
storitev javne službe; |
-
v sodelovanju s strokovnimi službami občinske uprave skrbeti za
razvoj, načrtovanje in pospeševanje javne službe ter za investicijsko
načrtovanje in gospodarjenje z objekti, napravami in sredstvi,
potrebnimi za izvajanje javne službe; |
-
pripravljati predlog programa odvoza odpadkov iz 19. člena;
|
-
voditi kataster zbirnih in odjemnih prostorov (mest), zbiralnic,
zbirnega centra, malih komunalnih kompostarn; |
-
voditi kataster divjih odlagališč; |
-
voditi podatkovne baze za obračun smetarine; |
-
sklepati pogodbe s pogodbenimi povzročitelji odpadkov (27. člen)
in povzročitelji iz šestega odstavka 29. člena, |
-
pripravljati letne in dolgoročne plane izvajanja gospodarske
javne službe po tem odloku ter poročila o poslovanju in izvajanju
gospodarske javne službe (31. člen). |
(2) Glede zadev, ki niso posebej urejene s tem odlokom, zlasti glede
oskrbovalnih standardov, vrste posod, razvrstitve objektov in naprav,
vzdrževalnih, organizacijskih in drugih standardov in normativov za
izvajanje javne službe, se mora izvajalec javne službe ravnati po
predpisih, ki urejajo javno službo. |
|
6.
člen |
(javno pooblastilo za predpisovanje projektnih pogojev in dajanje
soglasij) |
(1) Izvajalec ima, glede na vsebino izvajanja javne službe in glede na
infrastrukturo, ki jo opredeljuje ta odlok, skladno z zakonodajo, ki
ureja graditev objektov in urejanje prostora, javno pooblastilo za
predpisovanje projektnih pogojev, soglasij ter smernic in mnenj.
|
|
7.
člen |
(uporabniki storitev javne službe) |
(1)
Uporabniki storitev javne službe, ki je predmet urejanja v tem odloku,
so povzročitelji odpadkov (v nadaljnjem besedilu: »povzročitelj
odpadkov«). |
(2)
Povzročitelj odpadkov je vsaka oseba, katere delovanje ali dejavnost na
območju občine povzroča nastajanje odpadkov, in sicer predvsem: a)
fizične osebe, kot gospodinjstva, |
b)
fizične osebe, kot samostojni podjetniki in obrtniki,
|
c)
lastniki ali najemniki gospodarskih in počitniških objektov ter
drugih objektov, ki so namenjeni občasni uporabi, |
d)
pravne osebe, ki razpolagajo s poslovnimi prostori, v katerih
nastajajo komunalni odpadki, |
e)
osebe, ki upravljajo javne površine (npr. tržnice, sejmišča,
igrišča, avtobusne postaje, parke, parkirišča, ulice, pločnike in
podobno), |
f)
osebe, ki organizirajo kulturne, športne in druge javne
prireditve ali uporabljajo javne ali zasebne površine in druge
nepremičnine v namen, ki odstopa od njihove običajne javne ali zasebne
rabe. Organizatorji teh prireditev morajo za čas trajanja prireditve
zagotoviti, da se prireditveni prostor opremi s posodami za ločeno
zbiranje odpadkov. Najkasneje 24 ur po končani prireditvi mora
organizator prireditve na svoje stroške zagotoviti, da izvajalec javne
službe prevzame zbrane odpadke. |
(3)
V primeru, ko povzročitelj odpadkov le-te povzroča z več oblikami
delovanja ali dejavnosti (npr. fizična oseba hkrati kot gospodinjstvo in
kot lastnik ali najemnik gospodarskih in počitniških objektov ter drugih
objektov, ki so namenjeni občasni uporabi), je dolžan storitve javne
službe plačevati posebej za vsako obliko delovanja ali dejavnosti, s
katero se povzročajo odpadki. |
(4)
Ob izselitvi oziroma prenehanju uporabe stanovanjskih, poslovnih in
drugih prostorov namenjenih začasnemu oziroma občasnemu bivanju ali
izvajanju dejavnosti, mora lastnik nevseljenost oziroma neuporabo teh
prostorov, daljšo od enega leta, izvajalcu potrditi s pismeno izjavo.
|
(5)
V primerih, ko ni mogoče ugotoviti ali določiti povzročitelja odpadkov
(npr. divja odlagališča), se za povzročitelja šteje lastnik zemljišča
ali nepremičnine, kjer so odloženi odpadki, v kolikor jih lastnik
zemljišča ni prijavil pristojni inšpekcijski službi v roku 15 dni od
dneva, ko je za odpadke izvedel oziroma bi ob običajni skrbnosti zanje
moral izvedeti. |
|
8. člen |
(povzročitelji odpadkov) |
(1)
Za potrebe izvajanja tega odloka je gospodinjstvo oseba ali skupina
oseb, ki ne glede na pravni temelj (lastništvo, najem, dejanska uporaba
…) prebiva v eni stanovanjski enoti, in jo v razmerju do javne službe
oziroma do izvajalca zastopa ena od polnoletnih oseb v gospodinjstvu, ki
je za obveznosti po tem odloku za člane gospodinjstva nerazdelno
odgovorna v razmerju do izvajalca. |
(2)
Oseba, ki oddaja v najem stanovanjski ali drug prostor (v nadaljevanju:
»najemodajalec«), je dolžna v najemni pogodbi določiti povzročitelja
odpadkov in najkasneje teden dni pred pričetkom najemnikove rabe
stanovanjskega ali drugega prostora izvajalcu posredovati en izvod te
pogodbe ali naročila najemnika. V nasprotnem se šteje za povzročitelja
najemodajalec stanovanjskega ali drugega prostora. |
(3)
Občasna uporaba oziroma začasni izostanek uporabe objekta, v zvezi s
katerim se povzročitelju obračunava smetarina, zavezanca ne odvezuje
plačila smetarine. Pojem občasne uporabe oziroma začasnega izostanka se
podrobneje definira v Pravilniku iz 4. člena tega odloka. |
(4)
Za objekte, na katerih je posest opuščena, ni obveznosti po tem odloku.
Breme dokazovanja dejstva opuščenosti posesti je na strani lastnika.
|
(5)
Kot povzročitelji odpadkov oziroma kot uporabniki storitev javne službe,
se lahko obravnavajo upravniki stanovanjskih in poslovnih objektov ali
upravljavci javnih in drugih površin ter izvajalci javnih služb, ki so
pristojni za zbiranje odpadkov v okviru ali zaradi storitev, ki jih
zagotavlja ustrezna javna služba. |
(6)
V primeru ko upravnik nastopa naproti izvajalcu javne službe v svojem
imenu in na račun lastnika ali skupnosti lastnikov stanovanj ali
poslovnih prostorov, pridobi v razmerju do izvajalca pravice in
obveznosti sam. Če upravnik stanovanj oziroma poslovnih prostorov
nastopa v imenu lastnika ali skupnosti lastnikov, postanejo vsi lastniki
do izvajalca solidarni upniki in dolžniki. Drugačen dogovor med lastniki
v razmerju do izvajalca nima pravnega učinka. |
|
9. člen |
(uporaba storitev javne službe) |
(1)
Uporaba storitev javne službe je za povzročitelje odpadkov obvezna v
okvirih, ki jih določa ta odlok. |
(2)
Zbiranje in prevoz odpadkov, za katere ta odlok posebej ne ureja
ravnanja, organizirajo povzročitelji sami v skladu s predpisi in po
potrebi v skladu z navodili izvajalca. |
|
III. ZBIRANJE ODPADKOV |
|
10. člen (zbiranje odpadkov) |
(1)
Vse odpadke se zbira ločeno na izvoru. |
(2)
Pogoje in načine ločenega zbiranja odpadkov ter posebne primere
drugačnega načina ravnanja z odpadki, kolikor niso posebej opredeljeni s
tem odlokom oziroma z ustreznimi predpisi na področju ravnanja z
odpadki, ureja Pravilnik iz 4. člena tega odloka. |
|
11. člen |
(ločeno zbiranje) |
(1)
Povzročitelji odpadkov so po vrstah ločene komunalne odpadke dolžni
zbirati in odlagati v namenske predpisane posode, postavljene na zbirnih
prostorih ter na zbiralnicah, zbirnem centru in malih komunalnih
kompostarnah v obsegu in na način, kot je določeno s Pravilnikom iz 4.
člena tega odloka. |
(2)
Z ločenim zbiranjem odpadkov so povzročitelji dolžni začeti takoj, ko
izvajalec določi način in kraj zbiranja ter zagotovi namenske predpisane
posode za odpadke in to na način, kot ga omogočajo razpoložljive
posode. |
(3)
Ne glede na določila prejšnjih odstavkov je dovoljeno tudi redno
zbiranje komunalnih odpadkov v predpisanih vrečah za odpadke, ki jih
povzročitelj odloži na odjemne prostore, če je to potrebno zaradi
nedostopnosti ali velike oddaljenosti odjemnega prostora. V takih
primerih zbiranja komunalnih odpadkov morajo povzročitelji tipizirane
vrečke do prevzema hraniti v stanovanjskih ali poslovnih prostorih, kjer
odpadki nastajajo, ali v posebnih, za to namenjenih zaprtih in pokritih
prostorih. |
|
12. člen |
(uporaba predpisanih posod za odpadke in predpisanih vreč za odpadke)
|
(1)
Predpisana posoda za odpadke ne sme biti napolnjena tako, da je ni
mogoče zapreti. |
(2)
Večje količine odpadkov, ki se pojavijo občasno, se lahko odloži v
predpisano vrečo za odpadke, ki jo je potrebno postaviti na odjemni
prostor poleg predpisane posode na dan pred odvozom. |
(3)
Če količina odpadkov redno (vsaj dvakrat mesečno) presega prostornino
predpisane posode za odpadke, izvajalec povzročitelju določi ustrezno
povečanje prostornine posode ali pogostost odvozov glede na Pravilnik iz
4. člena odloka. |
|
13. člen |
(določitev zbirnih in odjemnih prostorov ter zbiralnic, zbirnega centra
in malih komunalnih kompostarn) |
(1)
Načrtovalci prostora in projektanti stanovanjskih sosesk, proizvodnih in
drugih poslovnih zgradb ter drugih objektov, kjer bodo nastajali
odpadki, morajo določiti zbirne in odjemne prostore ter zbiralnice, kot
jih določa ta odlok, njihovi investitorji pa so dolžni zagotoviti
njihovo izgradnjo in jih morajo opremiti z namenskimi predpisanimi
posodami za biološke odpadke, ostanek odpadkov in druge odpadke v okviru
dejavnosti ter ločeno zbrane frakcije med komunalnimi odpadki.
|
(2)
V obstoječih naseljih, poslovnih zgradbah, proizvodnih obratih in drugih
objektih urejajo, gradijo in obnavljajo zbirne in odjemne prostore
lastniki objektov na podlagi ustreznega upravnega dovoljenja, zbiralnice
pa ureja izvajalec. V kolikor je zbirni prostor hkrati tudi odjemni
prostor, ga urejajo (vzdržujejo red in čistočo, dostopi v zimskem času)
lastniki objektov, oziroma izvajalec na njihov račun. |
(3)
Upravljavci trgovskih in gostinskih lokalov, javnih zgradb, parkirišč in
drugih javnih površin morajo ob objektih oziroma na njih postaviti koše
za odpadke in posode za ločeno zbiranje odpadkov oziroma zbiralnice.
Upravljavci trgovskih in gostinskih lokalov, javnih zgradb in drugih
javnih površin lahko skupaj za več objektov ali površin skupno uredijo
zbiralnice, če to omogočajo prostorske razmere in pogoji in je to
smiselno ter racionalno. Lastniki oziroma uporabniki v tem odstavku
opredeljenih objektov in površin so dolžni koše za odpadke nabaviti, jih
postaviti in izpraznjevati v tipizirane posode za odpadke, upoštevajoč
pri tem tudi določila, ki urejajo gospodarsko javno službo urejanja in
čiščenja javnih površin. Odpadke na javnih površinah je dolžan zbirati
upravljavec javne površine in jih predati izvajalcu javne službe.
|
(4)
Zbirni centri in male komunalne kompostarne so občinska infrastruktura v
upravljanju izvajalca javne službe po določilih tega odloka.
|
|
14. člen (lastništvo) |
(1)
Zbiralnice so občinska infrastruktura. |
(2)
Nabava predpisanih posod za odpadke bremeni investitorja oziroma
lastnika objekta. Izvajalec skrbi za njihovo vzdrževanje in pranje, vse
v breme javne službe. |
(3)
Ne glede na določilo prejšnjega odstavka tega člena se v primeru, ko do
poškodovanja ali uničenja predpisane posode pride zaradi neustreznega
krivdnega ali hudo malomarnega ravnanja izvajalca, se za stroške
popravila ali zamenjave posode bremeni izvajalca. |
(4)
Redno in investicijsko vzdrževanje zbiralnic bremeni sredstva javne
službe in se jih vključi v ceno storitve. |
|
15. člen |
(pogoji, ki jih mora izpolnjevati zbirni in odjemni prostor)
|
(1)
Zbirni prostor izven objekta in odjemni prostor za odpadke morata
ustrezati estetskim, higienskotehničnim in požarno-varnostnim pogojem in
ne smeta ovirati ali ogrožati prometa na javnih prometnih površinah.
|
(2)
Odjemni prostor je praviloma na javnih površinah, izjemoma pa je lahko
tudi na površini, ki je v lasti uporabnika storitve javne službe, če
izpolnjuje pogoje iz prejšnjega odstavka. |
(3)
Odjemni prostor mora biti dostopen vozilom za odvoz odpadkov in je lahko
istočasno mesto nakladanja v vozilo. |
(4)
Dostopna pot (širina in višina) mora biti izvedena v skladu z veljavnimi
tehničnimi predpisi in normativi. Min. širina dostopne poti za vozila
za odvoz odpadkov do odjemnega prostora mora znašati min. 3,0 m.
|
|
16. člen |
(prostornina in število predpisanih posod za odpadke) |
(1)
Prostornino in število predpisanih posod za odpadke na posameznem
zbirnem prostoru po merilih iz Pravilnika iz 4. člena določa izvajalec
ter jih sproti prilagaja tehnologiji ravnanja z odpadki, obsegu in
strukturi odpadkov ter izkušnjam ob izvajanju javne službe.
|
(2)
Izvajalec lahko določi eno ali več predpisanih posod za odpadke za več
povzročiteljev skupaj. |
|
17. člen |
(vodenje katastra zbirnih in odjemnih prostorov, zbiralnic ter zbirnega
centra) |
(1)
Izvajalec vodi kataster zbirnih in odjemnih prostorov (mest), zbiralnic
ter zbirnega centra s podatki o vrstah, tipih in prostornini predpisanih
posod za odpadke na posameznih prostorih, v povezavi s podatki o
povzročiteljih. Podrobnejšo vsebino katastra določa Pravilnik iz 4.
člena odloka. |
(2)
Uskladitev, vzdrževanje ter finančna razmerja v zvezi z uskladitvijo in
vzdrževanjem katastra ureja koncesijska oziroma druga ustrezna pogodba.
|
(3)
Kataster se vodi skladno s predpisi, ki urejajo vodenje zbirnega
katastra gospodarske javne infrastrukture, usklajeno s standardi in
normativi geografskega informacijskega sistema Občine Ljutomer.
|
(4)
Kataster se vodi v obliki elektronske baze podatkov, ki mora biti občini
neprekinjeno dostopna (»on-line«). |
(5)
Izvajalec je dolžan posredovati informacije iz katastra osebam, ki za to
izkažejo pravni interes, in sicer v obsegu izkazanega pravnega
interesa. |
(6)
Skladno z določili zakona, ki ureja dostop do informacij javnega
značaja, je izvajalec prosilcem dolžan posredovati vse informacije iz
katastra, razen tistih informacij, za katere isti zakon določa, da
prosilcem ne smejo biti posredovane. Informacije javnega značaja, ki se
nanašajo na prosilca, je izvajalec slednjemu dolžan posredovati
brezplačno, za posredovanje ostalih informacij javnega značaja pa je
izvajalec prosilcem upravičen zaračunati stroške skladno z uredbo, ki
ureja posredovanje informacij javnega značaja. |
(7)
Z osebnimi podatki iz katastra mora izvajalec ravnati na predpisan
način. |
|
IV. ODVOZ ODPADKOV |
|
18. člen |
(priprava odpadkov za odvoz) |
(1)
Povzročitelj pred predvidenim časom odvoza, določenim s programom iz
tretjega odstavka 19. člena tega odloka, prestavi predpisane posode za
odpadke z zbirnega prostora na odjemni prostor, po odvozu pa prazne
vrne na zbirni prostor oziroma to stori izvajalec na osnovi naročila
povzročitelja (šesti odstavek 29. člena). |
(2)
Povzročitelji so dolžni vzdrževati čistočo na zbirnih in odjemnih
prostorih in dovoznih poteh do odjemnega mesta. V zimskem času so dolžni
omogočiti izvajalcu dostop do odjemnega prostora. |
(3)
Če povzročitelj ne ravna v skladu z prejšnjim odstavkom, mora izvajalec
očistiti odjemni prostor in račun izstavi povzročitelju ali upravniku,
ki zastopa skupnost lastnikov stanovanja ali poslovnih prostorov oziroma
drugi osebi, ki za obveznosti po tem odloku nerazdelno odgovarja (prvi
odstavek 8. člena). Pred čiščenjem odjemnega prostora mora izvajalec
stanje dokumentirati s fotografijo, na kateri mora biti nedvoumno
prepoznaven odjemni prostor. |
(4)
Kadar izvajalec onesnaži zbirni ali odjemni prostor, ga je dolžan na
lastne stroške takoj očistiti. |
(5)
Nihče ne sme izvajalcu onemogočati ali ovirati dostopa do odjemnega
prostora ali zbiralnice. |
(6)
Osebam, ki za to nimajo pisnega dovoljenja izvajalca, je prepovedano
prebiranje, prelaganje ali odvažanje odpadkov iz zbirnih ali odjemnih
mest. |
|
19. člen |
(potek zbiranja in odvoza) |
(1)
Tehnologijo in časovni potek zbiranja in odvoza odpadkov določi
izvajalec v soglasju občinskega sveta. |
(2)
Izvajalec mora opredeliti tudi rešitve za čas, ko bodo določeni kraji
težko dostopni ali nedostopni za njegova vozila. |
(3)
Zbiranje odpadkov poteka po programu odvoza, ki ga sprejme izvajalec ob
soglasju občinskega sveta. Program mora biti tekoče usklajevan z
ugotovitvami iz presoj vplivov na okolje in z drugimi spremenjenimi
okoliščinami. |
|
20. člen |
(vozila za odvoz odpadkov, biološki odpadki) |
(1)
Izvajalec je dolžan vse odpadke odvažati s posebej urejenimi vozili, ki
omogočajo brezprašno nakladanje in odvažanje odpadkov v skladu z
veljavnimi predpisi, brez nedopustnih vplivov na okolje. |
(2)
Izvajalec je dolžan odpadke odvažati na določen dan odvoza in namensko
predpisane posode za biološke odpadke in za ostanek odpadkov izprazniti
tudi, če niso polne. |
(3)
V naseljih z več kot 500 prebivalci ter v drugih naseljih, se morajo
namenske predpisane posode za biološke odpadke in za ostanek odpadkov
prazniti, razen v zimskem času, praviloma enkrat tedensko, druge
namenske predpisane posode pa po potrebi. Na drugih območjih se odpadki
odvažajo praviloma enkrat na dva tedna. Število odvozov odpadkov po
posameznih kategorijah in glede na letne čase, se podrobno določi s
Pravilnikom iz 4. člena tega odloka. |
(4)
V primeru, da izvajalec sam ne zmore opraviti nalog iz tega odloka, je
dolžan poskrbeti, da to v njegovem imenu in na njegov račun opravi drug
usposobljen izvajalec oziroma opravi v najkrajšem možnem času.
|
|
21. člen |
(izpad odvoza) |
V primeru izpada odvoza odpadkov zaradi višje sile ali večjih ovir na
dovozu (sneg, zapora ceste ipd.), je izvajalec dolžan opraviti delo
takoj po odstranitvi ovire oziroma v najkrajšem možnem času zagotoviti
začasno odjemno mesto. |
|
22. člen |
(kosovni odpadki, nevarni odpadki iz gospodinjstev, drugi odpadki)
|
(1)
Odvoz kosovnih odpadkov in prevzem nevarnih odpadkov iz gospodinjstev se
izvajata na način in po programu iz tretjega odstavka 19. člena.
|
(2)
Prevzem nevarnih odpadkov iz gospodinjstev poteka po programu odvoza iz
19. člena, ki ga določi izvajalec ob soglasju občinskega sveta tako, da
je zagotovljen strokoven prevzem teh odpadkov od povzročiteljev.
|
(3)
Izvajalec lahko ob soglasju občinskega sveta občasno organizira tudi
zbiranje drugih odpadkov z značajem sekundarnih surovin, za katere ni
organiziranega rednega ločenega zbiranja. S soglasjem se določi program
in tehnologijo zbiranja. |
(4)
V času obratovanja zbirnega centra je možno te odpadke oddati, v skladu
s Tehničnim pravilnikom, brez dodatnega plačila. |
(5)
Sežiganje suhih odpadkov iz hišnih vrtov v majhnih količinah je
dovoljeno samo podnevi do 18. ure, razen nedelj in praznikov. Pri
sežiganju suhih odpadkov iz hišnih vrtov je treba preprečiti nevarnosti
in neprijetnosti, ki nastanejo zaradi dima, širjenja ognja in isker
izven mesta sežiganja. Sežiganje ostalih vrst odpadkov ni dovoljeno.
|
|
V. ODSTRANJEVANJE ODPADKOV |
|
23. člen |
(odlaganje odpadkov) |
(1)
Odpadke, kot jih opredeljuje ta odlok, je dovoljeno odlagati samo na
urejenem odlagališču Centra za ravnanje z odpadki v Puconcih.
|
(2)
Material, ki se ga pridobi z obdelavo ali predelavo nekaterih odpadkov
je dovoljeno uporabiti za sanacijo degradiranih površin (npr. kompost,
…). Pogoje za ureditev teh površin ter izvedbo takšne sanacije določi
izvajalec z načrtom o posegih v prostor, izdanim ob soglasju
občinskega sveta. |
|
24. člen |
(divja odlagališča) |
(1)
Odlagališča odpadkov, za katera niso bila izdana ustrezna dovoljenja (v
nadaljnjem besedilu: »divja odlagališča«), se sanirajo v skladu z
odločbo pristojne inšpekcije ali nalogom pristojnega organa. |
(2)
Kdor odloži odpadke, ki bi jih moral predati izvajalcu ali druge odpadke
izven za to določenih odlagališč odpadkov oziroma za to določenih
krajev, je dolžan poravnati stroške sanacije. |
(3)
Če so na zemljišču v lasti države ali občine nezakonito odloženi
komunalni odpadki, odredi občinska inšpekcija izvajalcu javne službe
ravnanja s komunalnimi odpadki njihovo odstranitev, ta pa jih mora
odstraniti v skladu s predpisi o ravnanju z odpadki. |
(4)
Če so na zemljišču v lasti države ali občine nezakonito odloženi
odpadki, ki niso odpadki iz prejšnjega odstavka, odredi državna
inšpekcija, pristojna za okolje, izvajalcu javne službe ali drugi osebi,
pooblaščeni za ravnanje z določenimi vrstami odpadkov, njihovo
odstranitev, ta pa jih mora odstraniti v skladu s predpisi o ravnanju z
odpadki. |
(5)
Stroške odstranitve odpadkov iz prejšnjih dveh odstavkov nosi lastnik
zemljišča. V primeru, da izvaja posest druga oseba, pa oseba, ki izvaja
posest. |
(6)
Če policija ali inšpekcija odkrije povzročitelja nezakonito odloženih
odpadkov, ima občina pravico in dolžnost od njega izterjati vračilo
stroškov iz prejšnjega odstavka. |
(7)
Če so odpadki nezakonito odloženi na zemljišču v lasti osebe zasebnega
prava, odredi odstranitev komunalnih odpadkov občinska, drugih pa
državna inšpekcija lastniku ali drugemu posestniku zemljišča.
|
|
25. člen |
(kataster divjih odlagališč) |
(1)
Divje odlagališče se do sanacije registrira v katastru divjih
odlagališč, ki ga v imenu in za račun občine vodi izvajalec in obravnava
v skladu z normativi za sanacijo divjih odlagališč. |
(2)
Kataster divjih odlagališč se vodi v grafični in tekstualni oblik,
skladno z občinskim geografskim sistemom, vsebuje pa podatke o lokaciji
posameznega odlagališča ter vrstah in količini odloženih odpadkov.
|
|
VI. FINANCIRANJE JAVNE SLUŽBE |
|
26. člen (viri financiranja) |
(1) Financiranje javne službe se zagotavlja: |
a)
iz plačil uporabnikov storitev javne službe, |
b)
iz proračuna občine za namene določene s tem odlokom in drugimi
predpisi, |
c)
iz dotacij, donacij in subvencij, |
d)
iz sredstev EU, pridobljenih iz strukturnih in drugih skladov
ter |
e)
iz drugih virov (iz prodaje ločeno zbranih frakcij, …).
|
(2)
Podrobnejši način obračunavanja obveznosti po viru iz točke a)
prejšnjega odstavka se določi v Pravilniku o načinu obračunavanja
stroškov, povezanih z izvajanjem javne službe, ki ga sprejme občinski
svet. |
(3)
Obveznosti po viru iz točke a) prvega odstavka v svojem imenu in za svoj
račun (račun javne službe) zaračunava in pobira izvajalec. |
|
27. člen |
(pogodbeni povzročitelji) |
(1)
Pogodbeni povzročitelji so tisti, katerih delovanje ali dejavnost
povzroča komunalne odpadke, ki po količini bistveno presegajo povprečno
količino komunalnih odpadkov na gospodinjstvo v občini Ljutomer.
|
(2)
Odvoz se izvaja po potrebi. Cena je lahko različna za različne
kategorije povzročiteljev. Predpisane posode za odpadke, v katere zbira
odpadke pogodbeni povzročitelj, so v tem primeru praviloma last
povzročitelja, ki jih je dolžan tudi vzdrževati in čistiti. Pogodbeni
povzročitelj se lahko dogovori tudi za najem posod pri izvajalcu ali se
z njim dogovori za njihovo čiščenje in vzdrževanje. |
(3)
Status pogodbenega povzročitelja pridobijo uporabniki poslovnih
objektov, katerim pavšalni obračun iz 29. člena preseže količino za
štiri osebe smetarine. |
(4)
Povzročitelj pridobi status pogodbenega povzročitelja s sklenitvijo
pogodbe z izvajalcem. Sklenitev pogodbe z izvajalcem je skladno z
zakonom in tem odlokom obvezna. |
(5)
Pogodbeni povzročitelj je dolžan izvajalcu predajati ločeno zbrane
biološke odpadke in ostanek odpadkov, lahko pa se z izvajalcem dogovori
tudi za predajo ostalih ločeno zbranih frakcij odpadkov. |
|
28.
člen |
(vsebina plačil uporabnikov storitev javne službe) |
Smetarina in plačila pogodbenih povzročiteljev predstavljajo prihodek,
ki ga za ravnanje z odpadki, ki ga zagotavlja javna služba, plačujejo
povzročitelji. |
|
29.
člen |
(smetarina) |
(1)
Smetarino plačujejo vsi povzročitelji odpadkov, ki nimajo statusa
pogodbenega povzročitelja (drugi povzročitelji). Smetarina se zaračunava
in plačuje mesečno. Smetarina je lahko diferencirana za različne
kategorije povzročiteljev. |
(2)
Cena storitev javne službe se oblikuje v skladu s predpisi Republike
Slovenije, ki urejajo področje lokalnih javnih služb varstva okolja.
|
(3)
Merila za obračun smetarine za posamezne kategorije uporabnikov storitev
javne službe, kot jih določa 7. člen tega odloka, se podrobneje določijo
v pravilnikih iz 4. in 26. člena tega odloka. |
(4)
Smetarino so na podlagi obveznosti, določene z zakonom in tem odlokom,
dolžni plačevati vsi povzročitelji, ki so po tem odloku dolžni zbirati
odpadke, ne glede na to, ali odpadke odlagajo ali ne in ne glede na
vrsto oziroma način odvoza odpadkov, razen pogodbenih povzročiteljev. |
(5)
Obveznost plačevanja smetarine nastane za povzročitelja: |
− z dnem začetka izvajanja odvoza odpadkov, |
− z dnem vselitve oz. rojstva (za fizično osebo), |
− z dnem začetka uporabe počitniškega objekta, |
− z dnem pridobitve poslovnega objekta v last, posest, uporabo, najem
ali upravljanje oz. |
− z dnem začetka izvajanja poslovne dejavnosti. |
(6)
V kolikor povzročitelj ne ločuje odpadkov ali drugače ravna v nasprotju
z navodili za odlaganje, ga je izvajalec dolžan na to na primeren način
pisno opozoriti (npr. opozorilo na posodi). Če povzročitelj tudi po
pridobitvi opozorila ne upošteva navodil za odlaganje, mu lahko
izvajalec, ne glede na druge določbe tega odloka, v okviru smetarine
zaračuna dodatne stroške zaradi nepravilnega odlaganja odpadkov.
|
(7)
V kolikor se povzročitelj in izvajalec dogovorita o storitvi, ki presega
vsebino javne službe, ki je predpisana s tem odlokom (npr. odvoz iz
zbirnega mesta namesto iz odjemnega, …), je plačilo povzročitelja v tem
delu prihodek javne službe. |
(8)
Občina je dolžna v okviru pristojnosti omogočiti izvajalcu javne službe
na njegovo zahtevo pridobitev potrebnih podatkov uporabnikov storitev
javne službe od organov, ki vodijo uradne evidence za obračun smetarine
iz druge točke tega člena. |
|
30. člen |
(dolžnost obveščanja) |
(1)
Na območju, kjer že poteka organizirano zbiranje in odvoz odpadkov, mora
novi povzročitelj odpadkov izvajalcu pisno prijaviti začetek uporabe
nepremičnine ali drugo obliko pričetka povzročanja odpadkov najkasneje
15 dni pred začetkom uporabe nepremičnine oziroma pričetkom povzročanja
odpadkov in se z izvajalcem dogovoriti o kraju prevzemnega mesta,
številu predpisanih posod za zbiranje odpadkov in njihovi dobavi ter
drugih pogojih za začetek izvajanja storitev javne službe. |
(2)
Povzročitelj je dolžan najkasneje v petih dneh po nastanku pisno
obvestiti izvajalca o vsaki spremembi podatkov, ki vplivajo na obračun
smetarine. |
(3)
V primeru, ko se ugotovi, da je povzročitelj izvajalca oškodoval s
posredovanjem netočne oziroma lažne spremembe podatkov iz prejšnjega
odstavka ali če mu ustreznih podatkov ni posredoval oziroma ni
pravočasno posredoval, lahko izvajalec |
|
povzročitelju zaračuna razliko med zaračunano in dejansko smetarino, ki
bi mu jo zaračunal, če bi povzročitelj posredoval pravilne podatke ali
bi mu jih posredoval pravočasno, z zakonitimi zamudnimi obrestmi od
prvega dne obračuna po nepravilnih oziroma lažnih podatkih.
|
|
VII. PROGRAMI JAVNE SLUŽBE IN POROČANJE |
|
31. člen |
(programi javne službe, poročanje) |
(1)
Izvajalec je dolžan vsako leto pripraviti predlog letnega programa javne
službe za prihodnje leto in ga skupaj z šestmesečnim poročilom o
poslovanju in izvajanju gospodarske javne službe najkasneje do 1. 10.
vsakega tekočega leta predložiti pristojnemu organu. Letni program
sprejema Občinski svet Občine Ljutomer. |
(2)
Najkasneje v roku devetih mesecev po pričetku izvajanja gospodarske
javne službe po tem odloku mora izvajalec pripraviti in pristojnemu
organu predložiti predlog dolgoročnega plana javne službe za obdobje
naslednjih petih let, ki mora obsegati tudi vizijo izgradnje
infrastrukture. Kasnejše predloge dolgoročnih planov je izvajalec dolžan
pripravljati vsako peto leto, za obdobje naslednjih petih let.
Dolgoročni plan, kot tudi njegove morebitne spremembe, sprejema Občinski
svet Občine Ljutomer. |
(3)
Izvajalec je dolžan najkasneje do 31. 3. tekočega leta pristojnemu
organu predložiti poročilo o poslovanju in izvajanju gospodarske javne
službe v preteklem letu. |
(4)
Podrobnejša vsebina programov iz prvega in drugega odstavka ter poročila
o poslovanju in izvajanju gospodarske javne službe iz prejšnjega
odstavka se določi v koncesijski oziroma drugi ustrezni pogodbi.
|
|
VIII. NADZOR |
|
32. člen |
(izvajanje nadzora, obveščanje) |
(1)
Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravljajo organi medobčinskega
inšpektorata in redarstva, pristojne državne inšpekcijske službe ter
policija v okviru svojih pristojnosti. |
(2)
Pooblaščene osebe izvajalca so dolžne ugotovljene kršitve določil odloka
dokumentirati in o tem obvestiti organ občinskega nadzora. |
|
33. člen |
(ravnanje v primeru ugotovljenih kršitev) |
V primeru kršitve določil tega odloka organ občinskega nadzora ali
pristojni inšpektor z odločbo odredi ukrepe za odpravo stanja ter uvede
postopek za kaznovanje kršilca odloka. |
|
IX. KAZENSKE DOLOČBE |
|
34. člen |
(opredelitev prekrškov in glob) |
(1) Z globo 1400 EUR se kaznuje za prekršek izvajalec, če: |
-
javne službe ne zagotavlja na celotnem območju občine, v skladu s
predpisi Republike Slovenije in predpisi občine ki urejajo področje
javne službe tako, da so storitve javne službe dostopne vsem
povzročiteljem (1. člen, 3. člen); |
-
ne vodi podatkov o uporabnikih storitev javne službe v registru
uporabnikov storitev javne službe |
(šesta in sedma alineja prvega odstavka 5. člena); |
-
ne ugotavlja nepravilne uporabe posod ter vreč za odpadke (10.
člen, prvi odstavek 11. člena); - ne vzdržuje zbiralnic ločenih frakcij
in ne prevzema ločenih frakcij in odpadne embalaže v zbiralnicah ločenih
frakcij (drugi odstavek 10. člena, prvi odstavek 11. člena);
|
-
ne zagotavlja prevoza odpadkov od odjemnih mest, na katerih
odpadke prevzame, do mest njihove obdelave (15. člen); |
-
ne vodi katastra zbirnih in odjemnih prostorov, zbiralnic,
zbirnega centra in malih komunalnih kompostarn (prva, tretja in četrta
alineja 17. člena); |
-
ne zagotovi odstranitve odpadkov ter ne očisti onesnažene
površine, kadar jih onesnaži pri prevzemanju odpadkov (četrti odstavek
18. člena); |
-
ne prevzema odpadkov na prevzemnih mestih v dneh, ki so za vsako
posamezno vrsto odpadkov določeni z programom odvoza odpadkov (tretji
odstavek 19. člena); |
-
odvaža odpadke z vozili, ki niso ustrezno urejena (prvi odstavek
20. člena); |
-
ne odvaža odpadkov v skladu s sprejetim letnim načrtom ali ne
prazni vseh namenskih predpisanih posod, ne glede na njihovo
napolnjenost (drugi in tretji odstavek 20. člena); |
-
ne poskrbi za pravočasno dopolnitev kapacitet za opravljanje
javne službe, če njegove kapacitete občasno ali zaradi višje sile tega
ne omogočajo (četrti odstavek 20. člena); |
-
v rokih iz 28. člena odloka pristojnemu organu ne predloži
letnega ali dolgoročnega programa gospodarske javne službe po tem odloku
oziroma poročila o poslovanju in izvajanju gospodarske javne službe;
|
-
ne pripravi predloga za oblikovanje cen (drugi odstavek 29.
člena). |
(2) Z globo 400 EUR se za prekršek kaznuje odgovorna oseba izvajalca,
če izvajalec ravna v nasprotju z določili iz prvega odstavka tega člena.
|
|
35. člen |
(1) Z globo 1400 EUR se kaznuje za prekršek pravna oseba ali posameznik,
ki samostojno opravlja dejavnost, če: |
-
brez pooblastila izvajalca na zbirnem centru izvaja razvrščanje,
prebiranje, obdelavo ali predelavo posameznih frakcij odpadkov (15.
točka 2. člena); |
-
nepooblaščeno izvaja dejavnost z elementi javne službe na območju
občine (3. člen); |
-
ne oddaja izvajalcu javne službe komunalnih odpadkov ali jih ne
oddaja na ustrezen oziroma predpisan način (prvi in drugi odstavek 9.
člena); |
-
ne zbira in odlaga odpadkov ločeno na predpisan način (prvi in
drugi odstavek 10. člena); |
-
komunalne odpadke ne zbira in odlaga ločeno na izvoru po vrstah v
namenske predpisane posode |
(10. in 11. člen), razen v primeru iz tretjega odstavka 11. člena;
|
-
napolni predpisano posodo tako, da je ni mogoče zapreti (prvi
odstavek 12. člena); |
-
večje količine odpadkov, ki presega prostornino razpoložljivih
predpisanih posod, ne odloži poleg ustrezne posode v namenski predpisani
vreči (drugi odstavek 12. člena); |
-
kot investitor ne izvede izgradnje zbirnega ali odjemnega
prostora ali zbiralnice skladno z upravnim aktom, ki omogoča investicijo
ali zbirnega prostora prvič ne opremi z namenskimi predpisanimi posodami
za biološke odpadke in za ostanek odpadkov (prvi odstavek 13. člena);
|
-
kot upravljavec trgovskega ali gostinskega lokala, javne zgradbe,
parkirišča ali druge javne površine ob objektu oziroma na njem ne
postavi košev za odpadke in posod za ločeno zbiranje odpadkov oziroma
zbiralnic, kot tudi, če košev za odpadke ne prazni redno v tipizirane
posode za odpadke (tretji odstavek 13. člena), |
-
kot upravljavec javne površine ne zbira odpadkov z javne površine
oziroma jih ne predaja izvajalcu javne službe ravnanja z odpadki (tretji
odstavek 13. člena); |
-
uredi ali preuredi ali vzdržuje zbirni prostor izven objekta
oziroma odjemni prostor v nasprotju s pogoji iz 15. člena; |
-
po odvozu odpadkov ne prestavi predpisane posode z odjemnega
prostora nazaj na zbirni prostor (prvi odstavek 18. člena);
|
-
onesnaži zbirni ali odjemni prostor ali pot med zbirnim in
odjemnim prostorom in ne poskrbi za takojšnje očiščenje onesnaženosti
(drugi odstavek 18. člena); |
-
s čimer koli ovira dostop do odjemnega prostora ali zbiralnice
(tretji odstavek 18. člena); |
-
brez dovoljenja izvajalca prebira, prelaga ali odvaža odpadke iz
zbirnih ali odjemnih mest (šesti odstavek 18. člena); |
-
kopiči odpadke, sežiga ali jih namerava sežgati ali jih odloži
izven odlagališča, ki je namenjeno odlaganju teh odpadkov (peti odstavek
22. člena); |
-
brez predpisanega dovoljenja uporablja odpadke za sanacijo
degradiranih površin ali jih odlaga v nasprotju z pogoji in predpisano
obliko izvedbe iz dovoljenja ali ob uporabi vrste odpadkov, ki ni
dovoljena (drugi odstavek 23. člena); |
-
odloži odpadke, ki bi jih morala predati izvajalcu, ali druge
odpadke izven za to določenih odlagališč odpadkov oziroma za to
določenih krajev (drugi odstavek 24. člena); |
-
odpadkov ne zbira ločeno na način kot ga določi izvajalec ali
drugače ravna v nasprotju z navodili za odlaganje (peti odstavek 29.
člena); |
-
izvajalcu ne posreduje točnih podatkov o dejstvih, ki vplivajo na
pravilen obračun storitev javne službe (29. in 30. člen); |
-
ne obvesti takoj izvajalca o začetku povzročanja odpadkov na
območju, kjer že poteka organizirano zbiranje in odvoz odpadkov (prvi
odstavek 30. člena); |
-
ne obvesti izvajalca v petih dneh po nastanku o spremembi, ki
vpliva na izračun smetarine (drugi odstavek 30. člena) ali mu posreduje
nepravilen datum ali da drugačne napačne podatke (tretji odstavek 30.
člena). |
(2)
Z globo 400 EUR se za prekršek kaznuje odgovorna oseba pravne osebe, ki
stori katerega od prekrškov iz prvega odstavka. |
(3)
Z globo 100 EUR se za prekršek kaznuje posameznik – fizična oseba, ki
stori katerega od prekrškov iz prvega odstavka tega člena. |
|
36. člen |
(1) Z globo 1000 EUR se kaznuje za prekršek oseba, ki organizira
kulturne, športne ali druge javne prireditve, če : |
-
za čas trajanja prireditve v dogovoru z izvajalcem ne zagotovi,
da se prireditveni prostor proti plačilu opremi s posodami za
zbiranje tistih odpadkov, za katere se pričakuje, da bodo nastali
(točka »f« drugega odstavka 7. člena); |
-
v najkrajšem možnem času, vendar najkasneje v roku 24. ur po
končani prireditvi ne očisti prireditvenega prostora in zagotovi
prevzetja odpadkov s strani izvajalca. |
(2) Z globo 400 EUR se za prekršek kaznuje odgovorno osebo organizatorja
prireditve iz prvega odstavka tega člena. |
|
X. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE |
|
37. člen |
(uskladitev katastrov) |
(1) Kataster zbirnih in odjemnih prostorov, zbiralnic, zbirnega centra
(17. člen) ter kataster divjih odlagališč (25. člen) mora izvajalec
uskladiti z dejanskim stanjem najkasneje v roku petnajstih mesecev po
podpisu koncesijske pogodbe. |
|
38. člen |
(Tehnični pravilnik o zbiranju in prevozu komunalnih odpadkov)
|
(1) Pravilnik z obrazložitvijo iz 4. člena tega odloka pripravijo
strokovne službe občinske uprave najkasneje v roku treh mesecev po
uveljavitvi tega odloka in je obvezni del dokumentacije za razpis
koncesije. |
|
39. člen |
(Pravilnik o načinu obračunavanja stroškov) |
(1)
Obrazložen Pravilnik o načinu obračunavanja stroškov, povezanih z
izvajanjem javne službe ter tarife (drugi in tretji odstavek 26. člena
odloka) pripravijo strokovne službe občinske uprave v roku treh mesecev
od uveljavitve tega odloka in je obvezni del dokumentacije za razpis
koncesije. |
(2)
Do začetka obračunavanja storitev javne službe v skladu s tem odlokom (v
skladu s Pravilnikom o načinu obračunavanja stroškov) se storitev
obračunava na način, kot se je izvajala do uveljavitve tega odloka.
|
40. člen |
(izvajalec javne službe) |
(1) Koncesija za izvajanje javne službe po tem odloku se osebi iz 3.
člena tega odloka podeli po prenehanju veljavnosti pravnega razmerja med
Občino Ljutomer in dosedanjim izvajalcem javne službe, veljavnega na dan
uveljavitve tega odloka. |
|
41. člen |
(prenehanje veljavnosti starega odloka) |
(1) Z uveljavitvijo tega odloka preneha veljati Odlok o načinu
opravljanja gospodarske javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki v
Občini Ljutomer (Uradno glasilo Občine Ljutomer, št. 2/2003, dopolnitve
in spremembe 6/2004 in 10/2004). |
|
42. člen |
(uveljavitev odloka) |
(1) Ta odlok prične veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem glasilu
Občine Ljutomer. |
|
Številka: 10/2009-430-1743 |
Datum: 22. 7. 2009 |
|
Župan Občine Ljutomer
|
Franc Jurša, l.r. |