Na podlagi 3., 32., 34.
in 36. člena
Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93,
30/98 – ZZLPPO in 127/06 – ZJZP, 38/2010-ZUKN), 36. člena
Zakona o javno-zasebnem partnerstvu (Uradni list RS, št. 127/06),
29. člena
Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – UPB2,
27/08, 76/08, 100/08, 79/09, 14/10, 51/10, 84/10), 17. člena
Zakona o prekrških (Uradni list RS, št. 29/11 – UPB8, 43/11), 8.
člena
Odloka o gospodarskih javnih službah v Občini Bled (Uradni list RS,
49/10) ter 16. člena
Statuta Občine Bled (Uradni list RS, 67/09) je Občinski svet Občine
Bled na 7. redni seji dne 28. 2. 2012 sprejel |
ODLOK |
o koncesiji za opravljanje lokalne
gospodarske javne službe dobave, postavitve, vzdrževanja in izvajanja
javne razsvetljave v Občini Bled |
I. SPLOŠNE DOLOČBE |
Predmet koncesijskega akta |
1. člen |
(1) S tem odlokom se
dobava in postavitev naprav, objektov in omrežja javne razsvetljave,
njihovo redno vzdrževanje in dobava elektrike za javno razsvetljavo v
Občini Bled v skladu z določili 3. točke 5. člena Odloka o gospodarskih
javnih službah v Občini Bled (Uradni list RS, 49/10) določa kot izbirna
občinska javna gospodarska služba na območju Občine Bled. |
(2) S tem odlokom se
določa tudi način izvajanja javnonaročniškega javno-zasebnega
partnerstva koncesije lokalne gospodarske javne službe dobave in
postavitev naprav, objektov in omrežja javne razsvetljave, njihovo redno
vzdrževanje in dobave elektrike za javno razsvetljavo v Občini Bled (v
nadaljevanju: javna služba) z namenom zagotovitve zmanjšanja porabe
električne energije. |
(3) Odlok iz prvega
odstavka tega člena je koncesijski akt, s katerim se določijo predmet in
pogoji za podelitev koncesije za izvajanje dejavnosti iz prvega odstavka
ter ureja druga vprašanja v zvezi z izvajanjem podeljene koncesije. |
(4) Odlok iz prvega
odstavka tega člena se sprejema na podlagi vloge, podane skladno s 34.
členom Zakona o gospodarskih javnih službah. |
(5) Javna služba se
izvaja skladno s predpisi in na krajevno običajen način. |
Definicije |
2. člen |
(1) Poleg pomenov,
določenih v zakonu, odlokih, drugih predpisih in koncesijski pogodbi
imajo izrazi v tem odloku še naslednji pomen: |
– »gospodarska javna
služba oziroma javna služba« je izbirna lokalna gospodarska javna služba
iz 1. člena tega odloka; |
– »koncedent« je Občina
Bled; |
– »koncesija« je
koncesija za izvajanje javno naročniškega javno-zasebnega partnerstva iz
1. člena tega odloka; |
– »koncesionar« je
fizična ali pravna oseba, ki izvaja dejavnosti iz 1. člena tega odloka
na podlagi koncesije; |
– »javna razsvetljava«
za javno razsvetljavo po tem odloku se štejejo vsi objekti in naprave,
namenjeni javni razsvetljavi, zlasti pa luči na drogovih ob občinskih
cestah, na drogovih na preostalih prometnih in drugih javnih površinah,
ki niso v zasebni lasti in so namenjene razsvetljavi javnih površin v
naseljih (državne ceste, ipd.). Javna razsvetljava po tem odloku in s
tem tudi predmet javne službe iz 1. člena je tudi cestna razsvetljava v
smislu zakona o cestah; |
– »zagotavljanje
zmanjšanja porabe električne energije« je izvedba ukrepov za prihranek
električne energije, ki obsega vse načrtovalne, tehnične, gradbene,
procesno-tehnične ali druge storitve koncesionarja, ki jih opravi pri
dobavi in postavitvi, vzdrževanju in upravljanju javne razsvetljave v
Občini Bled v skladu s standardi in predpisi iz druge alineje prvega
odstavka 19. člena tega odloka; |
– »razpis UJR1« je
javni razpis za sofinanciranje operacij za energetsko učinkovito prenovo
javne razsvetljave za obdobje 2011 do 2013 – UJR1 v okviru Operativnega
programa razvoja okoljske in prometne infrastrukture za obdobje
2007–2013, razvojne prioritete Trajnostna raba energije, prednostne
usmeritve Učinkovita raba električne energije (Uradni list RS, št.
55/11) oziroma kasnejši razpis, s katerim se razpiše sofinanciranje
enakih operacij. |
Enotnost koncesijskega razmerja |
3. člen |
V Občini Bled (v
nadaljevanju: občina) se dejavnost iz 1. člena izvaja s podelitvijo
koncesije fizični ali pravni osebi. |
Lastninska pravica |
4. člen |
(1) Naprave javne
razsvetljave in drugi objekti javne službe so objekti gospodarske javne
infrastrukture s statusom grajenega javnega dobra v lasti in upravljanju
občine, kolikor ni z zakonom ali tem odlokom drugače določeno. |
(2) Če koncedent ne
uspe pridobiti sredstev na razpisu UJR1, ostaja lastništvo vseh, s
strani koncesionarja vgrajenih naprav in stvari do polnega poplačila
vseh finančnih obveznosti koncedenta do koncesionarja, pri
koncesionarju. Po poteku pogodbene dobe preidejo vse te naprave in
stvari, vključno z dopolnitvami v času trajanja pogodbe, v lastništvo
koncedenta, brez dodatnih plačil ali omejitev uporabe. |
(3) Ne glede na določbe
prejšnjega odstavka ima koncedent skladno s posebnimi predpisi na
vgrajenih napravah izločitveno pravico v stečaju. |
(4) Lastništvo ostalih
naprav javne razsvetljave in drugih objektov javne službe kot objektov
gospodarske javne infrastrukture ostane pri koncedentu, do poteka
pogodbene dobe pa z njimi upravlja koncesionar, kolikor ni z odlokom ali
koncesijsko pogodbo drugače določeno. |
II. DEJAVNOSTI, KI SO PREDMET JAVNE SLUŽBE |
Vsebina javne službe |
5. člen |
(1) Javna služba obsega
dobavo in postavitev naprav, objektov in omrežja javne razsvetljave in
drugih objektov javne službe ter njihovo redno vzdrževanje oziroma
strokovni nadzor nad delovanjem omrežja javne razsvetljave in njegovo
tekoče vzdrževanje v interesu trajnega nemotenega in brezhibnega
delovanja javne razsvetljave in s tem povezane druge obveznosti občine,
vse s ciljem zagotoviti zmanjšanje porabe električne energije, zlasti
pa: |
1. dobava, postavitev
in zamenjava svetilk in sijalk z enakovredno svetilnostjo obstoječim, |
2. dobava, postavitev
in zamenjava drogov javne razsvetljave in drugih naprav ter svetlobnih
znakov, |
3. popravilo oziroma
zamenjava sestavnih delov naprav za javno razsvetljavo, |
4. redno pregledovanje
delovanja objektov in naprav vsake 3 mesece, |
5. vzdrževalna dela in
čiščenje drogov javne razsvetljave in drugih naprav ter svetlobnih
znakov, ki so vezani na javno razsvetljavo, |
6. intervencije na
objektih in napravah javne razsvetljave, |
7. po pooblastilu
vodenje pripravljalnih del in investicij v nove objekte in naprave, |
8. vodenje katastra in
kontrolne knjige, |
9. pripravo predlogov
letnih programov javne službe v skladu s programi koncedenta, vključno s
pripravo ukrepov za zmanjšanje porabe električne energije, |
10. priprava poročila o
realizaciji letnega programa, |
11. izvedbo dodatnih
obremenitev na objektih in napravah javne razsvetljave, |
12. dobava električne
energije za potrebe javne razsvetljave, |
13. priprava in vodenje
odškodninskih postopkov proti povzročiteljem škode na napravah, objektih
in omrežju javne razsvetljave, |
14. vzpostavitev
energetskega knjigovodstva in vodenje evidence o porabljeni energiji po
posameznih odjemnih mestih. |
(2) Vsebino javne
službe obsegajo tudi druge storitve, ki jih določajo zakoni, drugi
podzakonski akti ali koncesijska pogodba. |
(3) Kot vzdrževanje
naprav, objektov in omrežja javne razsvetljave in drugih objektov se v
smislu javne službe šteje redno vzdrževanje, investicijsko vzdrževanje
in vzdrževanje v javno korist s tem, da se obseg vzdrževanja v
posameznem letu določi z letnim programom javne službe. |
Območje izvajanja javne službe in uporaba javnih dobrin |
6. člen |
(1) Javna služba se
izvaja na celotnem območju občine. |
(2) Uporabniki storitev
javne službe so vsi uporabniki javnih površin v občini. Uporaba javnih
dobrin, ki jih zagotavlja javna služba, je v skladu s tem odlokom
zagotovljena vsakomur pod enakimi pogoji. Uporabnik ima pravico in
dolžnost opozoriti izvajalca javne službe na kvaliteto opravljenih
storitev javne službe ter na napake na napravah, objektih in omrežju in
oblikovati predloge ter pobude za njeno boljše in učinkovitejše
izvajanje. Koncesionar je dolžan uporabniku pisno odgovoriti v roku 30
dni in odgovor istočasno poslati v vednost koncedentu. |
III. SPLOŠNI POGOJI ZA IZVAJANJE GOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE IN UPORABO
JAVNIH DOBRIN TER OBMOČJE IZVAJANJA |
Koncesionarjev pravni monopol |
7. člen |
(1) Koncesionar ima na
podlagi koncesijske pogodbe na celotnem območju občine: |
– izključno oziroma
posebno pravico opravljati javno službo iz 1. člena tega odloka, |
– izključno oziroma
posebno pravico dobave in postavitve naprav, objektov in omrežja javne
razsvetljave, postavitve, po posebnem pooblastilu občine vodenja
investicij in vzdrževanja občinske infrastrukture javne razsvetljave ter
upravljanja s to infrastrukturo, |
– dolžnost zagotavljati
uporabnikom kontinuirano oskrbo z javnimi dobrinami in kvalitetno
opravljanje gospodarske javne službe, v skladu s predpisi in v javnem
interesu. |
(2) Koncesionar, ki ima
izključno pravico opravljanja dejavnosti iz 1. člena, mora dejavnost
opravljati v svojem imenu in za svoj račun. Koncesionar je po
pooblastilu koncedenta edini in izključni izvajalec javne službe na
celotnem območju občine. |
(3) V izjemnih primerih
lahko koncesionar, ob pisnem soglasju koncedenta, sklene z drugim
usposobljenim izvajalcem pogodbo o začasni pomoči, v okviru katere lahko
druga oseba opravlja posamezne storitve javne službe na območju občine. |
(4) Koncesionar je
pristojen pri izvajanju predmetne javne službe izdajati dovoljenja in
druge akte, ki so predpisani z zakonom ali drugimi predpisi.
Koncesionarju se s tem odlokom podeli javno pooblastilo za predpisovanje
projektnih pogojev in soglasij. |
Razmerje do podizvajalcev |
8. člen |
(1) Koncesionar mora
tudi v primeru delnega izvajanja javne službe preko pogodbe s
podizvajalcem, v razmerju do koncedenta in uporabnikov ter tretjih oseb
v zvezi s tem, nastopati v svojem imenu in za svoj račun. |
(2) Glede pravic
podizvajalcev veljajo določbe, ki urejajo javna naročila. |
Uporaba javnih dobrin |
9. člen |
Storitve javne službe
so kot javne dobrine zagotovljene vsakomur pod enakimi pogoji. |
IV. KATASTER IN KONTROLNA KNJIGA |
Vodenje katastra javne službe |
10. člen |
(1) S tem odlokom se
podeli koncesionarju javno pooblastilo za vodenje katastra javne službe.
Vodenje katastra je koncesionar dolžan izvajati v okviru izvajanja javne
službe. |
(2) Kataster mora biti
voden ažurno, kar pomeni, da se vse spremembe na objektih in napravah v
kataster vnesejo najkasneje v 30 dneh od njihovega nastanka.
Koncesionar, ki koncesijo pridobi na podlagi tega odloka, mora
katastervzpostaviti skladno z veljavno zakonodajo v roku 6 mesecev po
podpisu koncesijske pogodbe. |
(3) Za vzpostavitev
katastra mora prvi koncesionar v enem mesecu po sklenitvi koncesijske
pogodbe predložiti koncedentu krajevno in časovno natančno opredeljen
program. |
Vsebina katastra |
11. člen |
(1) Kataster vsebuje
baze podatkov o objektih javne razsvetljave (prižigališča, jaški,
oporišča, svetilke, signalni in krmilni vodi, priklopna mesta za potrebe
raznovrstnih okrasitev, energetski kabli nad in pod zemljo ipd.),
njihovi lokaciji in tehničnih lastnostih ter stanju objektov. |
(2) Kataster z vsemi
zbirkami podatkov je last Občine Bled. Vodi se tekstualno in grafično v
obliki računalniškega zapisa, skladno s predpisi in usklajeno s
standardi občinskega geografskega informacijskega sistema. |
(3) Kopijo ažuriranih
podatkov izroča koncesionar koncedentu periodično, vendar najmanj enkrat
letno, ob prenehanju veljavnosti koncesijske pogodbe pa jih brezplačno
izroči v celoti v last in posest občini. |
Kontrolna knjiga |
12. člen |
(1) Izvedena dela vodi
koncesionar v kontrolni knjigi, ki vsebuje podatke, ki jih določa
državni predpis ter podatke o vseh izvedenih in neizvedenih storitvah po
programu izvajanja javne službe, najmanj pa naslednje: |
– naprava, ki je bila
na novo dobavljena in/ali postavljena, |
– naprava na kateri je
bilo delo opravljeno (po podatkih iz katastra), |
– opis dela, |
– popis porabljenega
materiala, |
– porabljen čas za
opravljeno delo, |
– podatke o opravljenih
rednih pregledih delovanja objektov in naprav skupaj z ugotovitvami in
predlaganimi ukrepi. |
(2) Kontrolno knjigo
koncesionar posreduje odgovorni osebi koncedenta za področje javne
razsvetljave do 5 dne v mesecu za pretekli mesec. |
V. LETNI PROGRAM IZVAJANJA JAVNE SLUŽBE IN POROČILO O NJEGOVI IZVEDBI |
Letni program |
13. člen |
(1) Javna služba se
izvaja na podlagi letnega programa izvajanja javne službe. Koncesionar
je dolžan vsako leto pripraviti predlog letnega programa javne službe za
prihodnje leto in ga najkasneje do 15. 11. vsakega tekočega leta
predložiti pristojnemu organu. Letni program sprejme občinski svet. |
(2) Koncesionar je
dolžan najkasneje do 31. 3. vsako leto pristojnemu organu predložiti
poročilo o poslovanju in izvajanju javne službe za del poslovanja, ki se
nanaša na koncesijo v preteklem letu in mora v celoti vsebovati podatke
o realizaciji letnega progama. |
(3) Program izvajanja
javne službe mora biti pripravljen ločeno za posamezen sklop javne
službe (dobava, postavitev in vzdrževanje javne razsvetljave) in vsebuje
predvsem: |
– obseg predvidenih
investicij in investicijskega vzdrževanja z natančno navedbo posameznih
objektov javne razsvetljave, stroškovno oceno, cenikom in pričakovanimi
rezultati na področju zmanjšanja porabe električne energije, |
– obseg predvidenega
rednega vzdrževanja s stroškovno oceno in cenikom, |
– obseg in stroške
zamenjave uničenih in poškodovanih delov, |
– izpolnjevanje
obveznosti, ki jih ima koncesionar po koncesijski pogodbi, |
– pritožbe uporabnikov
storitev koncesionarja in o reševanju le-teh, |
– zavrnitve uporabnikov
storitev, |
– oddaje poslov
podizvajalcem, |
– spremembe v podjetju
koncesionarja, |
– škodne dogodke, |
– spremenjene pogoje
izvajanja koncesijske pogodbe, |
– koriščenje zavarovanj
in |
– podatke o vseh
ostalih okoliščinah, ki lahko neposredno ali bistveno vplivajo na
izvajanje koncesijske pogodbe. |
VI. PREPOVEDANA RAVNANJA |
14. člen |
Prepovedano je: |
– nameščanje
kakršnihkoli obvestilnih sredstev in oglaševanje na objektih in napravah
javne razsvetljave brez dovoljenja koncedenta, |
– namerno poškodovanje
objektov in naprav javne razsvetljave, |
– opustiti obveščanje
koncesionarja o povzročitvi škode na objektih in napravah javne
razsvetljave s prometno nesrečo, |
– sajenje drevja in
grmičevja v neposredni bližini objektov in naprav javne razsvetljave
brez dovoljenja koncedenta, |
– onemogočanje dostopa
do objektov in naprav javne razsvetljave, |
– graditi oziroma
postaviti pomožne in začasne druge objekte na objektih in napravah javne
razsvetljave ali v njihovi neposredni bližini brez dovoljenja
koncedenta, |
– opravljanje dejanj,
ki bi kakor koli ogrozila delovanje javne razsvetljave. |
VII. DRUGE DOLOČBE |
Nadzor nad izvajanjem javne službe |
15. člen |
(1) Nadzor nad
izvajanjem javne službe izvaja pristojni organ oziroma služba občinske
uprave. Nadzor lahko zajema vse okoliščine v zvezi z izvajanjem javne
službe, zlasti pa zakonitost in strokovnost izvajanja. |
(2) Občina Bled lahko
za posamezna strokovna in druga opravila pooblasti pristojno strokovno
službo, zavod oziroma drugo institucijo. |
(3) Če pristojni organ
koncedenta ugotovi, da koncesionar ne izpolnjuje pravilno obveznosti iz
koncesijskega razmerja, mu lahko z upravno odločbo naloži izpolnitev teh
obveznosti, oziroma drugo ravnanje, ki izhaja iz koncesijskega akta ali
koncesijske pogodbe. |
Organ nadzora |
16. člen |
Nadzor nad izvajanjem
določil tega odloka izvaja tudi občinski inšpektorat, ki je pristojen za
vodenje postopkov o ugotovljenih prekrških ter ostali državni organi, ki
imajo takšno pristojnost po samem zakonu. |
Finančni nadzor |
17. člen |
(1) Finančni nadzor nad
poslovanjem koncesionarja izvaja notranja finančna revizija oziroma ima
koncedent pravico, da najame zunanjega revizorja za preveritev dela
poslovanja, ki se nanaša na opravljanje koncesije. Medsebojna razmerja v
zvezi z izvajanjem strokovnega in finančnega nadzora uredita koncedent
in koncesionar s koncesijsko pogodbo. |
(2) Koncesionar mora
koncedentu omogočiti odrejeni nadzor, vstop v svoje poslovne prostore,
pregled objektov in naprav koncesije ter omogočiti vpogled v
dokumentacijo (letne računovodske izkaze …), v kataster javne službe
oziroma vodene zbirke podatkov, ki se nanašajo nanjo ter nuditi
zahtevane podatke in pojasnila. |
(3) Nadzor je lahko
napovedan ali nenapovedan. V primeru nenapovedanega nadzora mora
koncedent to sporočiti pisno in navesti vzrok nenapovedanega nadzora. |
(4) Koncedent izvrši
napovedan nadzor s poprejšnjo napovedjo, praviloma najmanj 15 dni pred
izvedbo. Nadzor mora potekati tako, da ne ovira opravljanja redne
dejavnosti koncesionarja in tretjih oseb, praviloma le v poslovnem času
koncesionarja. Izvajalec nadzora se izkaže s pooblastilom koncedenta. |
(5) O nadzoru se
napravi zapisnik, ki ga podpišeta predstavnika koncesionarja in
koncedenta oziroma koncedentov pooblaščenec. |
VIII. RAZMERJA KONCESIONARJA DO UPORABNIKOV IN KONCEDENTA |
Pravice in dolžnosti koncesionarja, koncedenta in uporabnikov |
18. člen |
(1) Razmerja
koncesionarja do uporabnikov in koncedenta tvorijo pravice in dolžnosti
koncesionarja, koncedenta in uporabnikov. |
(2) Pravice in
dolžnosti koncesionarja, koncedenta in uporabnikov v zvezi z javno
službo, ki je predmet tega koncesijskega akta, so določene s predpisi o
načinu izvajanja gospodarskih javnih služb. |
Dolžnosti koncesionarja |
19. člen |
(1) Dolžnosti
koncesionarja so predvsem: |
– izvajati koncesijo s
skrbnostjo strokovnjaka, v skladu z zakoni, drugimi predpisi in
koncesijsko pogodbo in zagotavljati uporabnikom enakopravno kontinuirano
oskrbo z javnimi dobrinami ter kvalitetno opravljanje javne službe, v
skladu s predpisi in v javnem interesu; |
– upoštevati tehnične,
zdravstvene in druge normative in standarde, povezane z izvajanjem javne
službe, zlasti pa v tem okviru skrbeti za zmanjšanje porabe energije s
smiselno uporabo naslednjih standardov (koncesionar ni dolžan
zagotavljati pogojev, kot jih določajo standardi, če to ni mogoče iz
razloga neprimernosti obstoječe infrastrukture) oziroma predpisov
(oziroma predpisov, ki bodo te nadomestili): |
– SIST EN 13 201 Cestna
razsvetljava |
– Priporočila SDR PR
5/2 Cestna razsvetljava |
– CIE Pub. 115:2
Lighting of Roads for motor and Pedestrian Traffic |
– Uredba o mejnih
vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja (Uradni list RS, št. 81/07,
109/07, 62/10); |
– Pravilnik o metodah
za določanje prihrankov energije pri končnih odjemalcih (Uradni list RS,
št. 4/10 s spremembami) |
– veljavno slovensko
zakonodajo, |
– smernice Mednarodne
komisije za razsvetljavo CIE, |
– smernicami
Slovenskega društva za razsvetljavo SDR, |
– veljavnimi
slovenskimi in evropskimi standardi in |
– dobro inženirsko
prakso; |
– zagotavljati dežurno
službo 24 ur na dan vse dni v letu; |
– kot dober gospodar
uporabljati, upravljati in/oziroma vzdrževati objekte, naprave in druga
sredstva, namenjena izvajanju dejavnosti; |
– vzdrževati objekte in
naprave koncesije tako, da se, ob upoštevanju časovnega obdobja trajanja
koncesije, ohranja njihova vrednost; |
– po pooblastilu voditi
pripravljalna dela in investicije v objekte in naprave javne službe; |
– omogočati nemoten
nadzor nad izvajanjem javne službe; |
– po poteku pogodbene
dobe prenesti v last koncedenta objekte javne infrastrukture iz 4. člena
tega odloka, če ni vnaprej skladno s predpisi ali koncesijsko pogodbo
drugače določeno; |
– zagotoviti ločen in
nemoten dostop do merilnih mest; |
– pri oddaji pravnih
poslov, ki izpolnjujejo predpostavke javnih naročil tretjim osebam,
ravnati skladno z veljavnim zakonom in drugimi predpisi, ki urejajo
oddajo javnih naročil; |
– skrbeti za tekoče
obveščanje javnosti o dogodkih v zvezi z izvajanjem javne službe; |
– obračunavati
pristojbine in druge prispevke, če so le-ti uvedeni s predpisom; |
– pripravljati projekte
za pridobivanje finančnih sredstev iz drugih virov; |
– voditi evidence in
katastre v zvezi z javno službo, usklajene z občinskimi evidencami; |
– ažurno in strokovno
voditi poslovne knjige; |
– pripraviti ustrezne
poslovne načrte, letne programe in dolgoročne plane javne službe, letna
poročila, kakor tudi druge kalkulacije stroškov in prihodkov dejavnosti; |
– poročati koncedentu o
izvajanju koncesije; |
– v prvotno stanje
povrniti nepremičnine, na katerih so se izvajala vzdrževalna in druga
dela; |
– obveščati druge
pristojne organe (inšpekcije …) o kršitvah. |
(2) Posamezne storitve
iz 5. člena je potrebno opravljati v rokih, na način, pod pogoji in ob
upoštevanju standardov, določenih s tem odlokom, drugimi veljavnimi
predpisi, ki urejajo to dejavnost in koncesijsko pogodbo, razen če to ni
mogoče zaradi narave obstoječe infrastrukture, ki je v lasti
koncendenta. |
(3) Koncesionar je
dolžan obvestiti koncedenta o vsaki statusni spremembi, vključno s
spremembo kapitalske strukture, ki presega kontrolni deleži po zakonu,
ki ureja prevzeme. Če koncesionar tega v razumnem roku ne stori, če je
zaradi sprememb prizadet interes koncedenta, ali če so zaradi sprememb
bistveno spremenjena razmerja iz koncesijske pogodbe, lahko koncedent
pod pogoji iz tega odloka, razdre koncesijsko pogodbo. |
Interventno izvajanje javne službe |
20. člen |
(1) Koncesionar je
dolžan zagotavljati interventno izvajanje javne službe ter zagotoviti
odpravo pomembnih okvar, napak oziroma poškodb v roku 12 ur po
ugotovitvi napake oziroma po ustnem obvestilu uporabnikov. Za pomembne
okvare, napake oziroma poškodbe naprav javne razsvetljave se šteje
predvsem celodnevno delovanje naprav ter takšne okvare, napake in
poškodbe, ki ogrožajo javno varnost. |
(2) Koncesionar je
dolžan napake in okvare celotne veje javne razsvetljave odpraviti v roku
2 delovnih dni, manj pomembne okvare posameznih naprav pa najkasneje v
roku 14 dni od ugotovitve oziroma od ustnega obvestila uporabnikov. |
Odgovornost koncesionarja |
21. člen |
(1) Za izvajanje javne
službe je, ne glede na določbe prejšnjih členov, odgovoren koncesionar
kot izvajalec javne službe. |
(2) Koncesionar kot
izvajalec javne službe je v skladu z zakonom odgovoren tudi za škodo, ki
jo pri opravljanju ali v zvezi z upravljanjem javne službe povzročijo
pri njem zaposleni ljudje ali pogodbeni (pod)izvajalci Občini Bled,
uporabnikom ali tretjim osebam. |
(3) Koncesionar je ob
sklenitvi koncesijske pogodbe, dolžan iz naslova splošne civilne
odgovornosti (vključno z razširitvijo na druge nevarnostne vire), z
zavarovalnico skleniti zavarovalno pogodbo za škodo z najnižjo višino
enotne zavarovalne vsote, določeno s sklepom o javnem razpisu –
zavarovanje dejavnosti oziroma če ima koncesionar sklenjeno krovno
zavarovalno polico, mora ob sklenitvi koncesijske pogodbe posredovati
izjavo zavarovalnice, s katero zavarovalnica jamči, da ima koncesionar
sklenjena vsa v razpisu potrebna zavarovanja (za škodo, ki jo povzroči
občini z nerednim ali nevestnim opravljanjem javne službe, za škodo, ki
jo pri opravljanju ali v zvezi z opravljanjem javne službe povzročijo
pri njem zaposlene osebe uporabnikom ali tretjim osebam). Pogodba o
zavarovanju oziroma izjava zavarovalnice mora imeti klavzulo, da je
zavarovanje sklenjeno v korist Občine Bled. |
(4) Koncesionar v
celoti prevzema tveganje za uspeh ukrepov za zagotavljanje zmanjšanja
porabe električne energije. |
Dolžnosti koncedenta |
22. člen |
Dolžnosti koncedenta so
zlasti: |
– da zagotavlja
izvajanje vseh storitev, predpisanih z zakonom, predpisi o načinu
izvajanja javne službe, s tem odlokom, koncesijsko pogodbo ter v skladu
s pogoji, ki so navedeni v tem odloku, |
– da zagotavlja redno
višino plačil koncesionarju skladno s 24. členom tega odloka, |
– da zagotovi
sankcioniranje uporabnikov zaradi onemogočanja izvajanja storitev javne
službe, |
– da zagotovi
sankcioniranje morebitnih drugih nepooblaščenih izvajalcev, ki bi med
dobo trajanja koncesije izvajali storitve javne službe na področju
občine, |
– da zagotovi pisno
obveščanje koncesionarja o morebitnih ugovorih oziroma pritožbah
uporabnikov. |
Pristojnosti župana in občinske uprave |
23. člen |
(1) Župan ima v zvezi z
javno službo naslednje pristojnosti: |
– odloča o pritožbah
zoper postopanje in druga ravnanja izvajalca v postopkih izdaje
dovoljenj, |
– odloča o pritožbah
zoper postopanja in druga ravnanja pristojnega organa v razmerjih do
koncesionarja in uporabnikov, |
– druge pristojnosti,
določene s tem odlokom in drugimi predpisi. |
(2) Če ni drugače
določeno, je »pristojni organ« po tem odloku organ občinske uprave,
pristojen za gospodarsko javno službo, ki je predmet tega odloka. |
Financiranje in koncesijska dajatev |
24. člen |
(1) Javna služba se
financira iz: |
– občinskega proračuna, |
– sredstev,
pridobljenih na javnem razpisu UJR1, |
– drugih virov. |
(2) Pri izvajanju javne
službe vzdrževanje javne razsvetljave si bosta koncedent in koncesionar
učinek zmanjšanja porabe električne energije ob hkrati zagotovitvi enake
svetilnosti medsebojno delila na način po modelu z delno udeležbo
prihrankov, ki pripada naročniku že med trajanjem koncesijske pogodbe,
in sicer, da bo koncedent za celotno izvajanje gospodarske javne službe
plačeval iz proračuna manj, kot je plačeval v referenčnem obdobju, in
sicer po formuli (brez DDV): |
SUM = (RP x PC + RV) x
0,9 + NP x PC + NV |
SUM = letno plačilo
koncedenta |
PC = povprečna cena el.
energije v tekočem letu pogodbe (EUR/kWh), ki vsebuje vse stroške
energije, omrežnine in drugih dajatev določenih s strani države brez
DDV, ki pa v delu formule, ki se nanaša na prihranek, ne more biti nižja
od povprečne cene na dan objave razpisa |
RP = referenčna poraba
(v kWh) el. energije, razvidna iz podatkov (računov) koncedenta, v
tekočem letu pogodbe |
NP = poraba na
novoinstalirani moči |
RV = referenčni stroški
vzdrževanja, razvidni iz podatkov (računov) koncedenta, v tekočem letu
pogodbe |
NV = stroški
vzdrževanja novoinstalirane razsvetljave. |
Količnik 0,9
predstavlja delež neto prihranka koncendenta. |
(3) Znižanje količnika
iz prejšnjega odstavka predstavlja neto prihranek, letno plačilo
koncedenta pa pokriva tako stroške porabe električne energije kot
stroške vzdrževanja. Referenčna poraba in stroški so sicer enaki
referenčni porabi in stroškomdoločenim v vlogi, ki jo je koncendent
oddal na javni razpis UJR1. |
(4) Podrobneje se
pravice in obveznosti v zvezi ukrepi z namenom zmanjšanja porabe
električne energije uredijo s koncesijsko pogodbo, kjer se tudi določi,
da bo koncesionar ob koncu koncesijskega obdobja brezplačno prenesel v
knjigo osnovnih sredstev koncedenta tisto novoinstalirano opremo javne
razsvetljave, ki je v času izvajanja koncesije v njegovi lasti. |
(5) Dobava energije je
predmet koncesijskega razmerja, cena pa se določi s postopkom s
pogajanji z izbranim koncesionarjem ob upoštevanju tržnih cen po preteku
obstoječih pogodb o dobavi električne energije. |
(6) Dobavo in
postavitev naprav in ostalih predmetov javne razsvetljave financira
koncedent iz sredstev UJR1 in sredstev koncesijske dajatve iz
naslednjega odstavka, koncesionar pa dobavo in postavitev naprav in
ostalih predmetov javne razsvetljave izvede po ceni, ki jo je ponudil na
javnem razpisu, na podlagi katerega je pridobil koncesijo ter skladno s
terminskim planom, kakor ga je ponudil na tem javnem razpisu. |
(7) Koncesionar
koncedentu plača koncesijsko dajatev v višini, ki jo ponudi na javnem
razpisu, na podlagi katerega je pridobil koncesijo. Koncesionar plača
koncesijsko dajatev za celotno obdobje trajanja koncesije, ko se izpolni
pogoj za začetek investiranja v javno infrastrukturo (veljavno sklenjena
koncesijska pogodba in pričetek izvajanja koncesije). |
Pravice uporabnikov |
25. člen |
(1) Uporabniki imajo od
koncesionarja zlasti pravico: |
– do trajnega, rednega,
nemotenega in kvalitetnega zagotavljanja storitev koncesionarja, |
– pravico do enake
obravnave glede kakovosti in dostopnosti storitev, |
– uporabljati storitve
javne službe pod pogoji, določenimi z zakonom, s tem odlokom in z
drugimi predpisi. |
(2) Uporabnik storitev
javne službe se lahko v zvezi z izvajanjem javne službe pritoži
koncesionarju in koncedentu, če meni, da je bila storitev javne službe
opravljena v nasprotju s tem odlokom. |
Dolžnosti uporabnikov |
26. člen |
(1) Uporabniki imajo do
koncesionarja zlasti dolžnost: |
– upoštevati navodila
koncesionarja in omogočiti neovirano opravljanje storitev javne službe, |
– pripraviti neoviran
dostop do vseh prostorov in naprav, kjer se opravljajo storitve javne
službe, |
– prijaviti vsa
dejstva, pomembna za izvajanje javne službe oziroma sporočiti
koncesionarju vsako spremembo. |
(2) Če uporabnik
storitev koncesionarju, ki ima namen opraviti dela v okviru storitev
javne službe, ne dovoli ali ne omogoči vstopa v svoje prostore ali mu ne
omogoči neoviranega dostopa do naprav, ali mu drugače ne omogoči
izvajanja javne službe, je koncesionar o tem dolžan obvestiti pristojno
inšpekcijo oziroma drug nadzorni organ. |
(3) Inšpektor iz
prejšnjega odstavka lahko na pobudo koncesionarja odredi uporabniku
storitev, da zagotovi vse, kar je potrebno za izvedbo storitev javne
službe. |
IX. POGOJI, KI JIH MORA IZPOLNJEVATI KONCESIONAR |
Status koncesionarja |
27. člen |
(1) Koncesionar je
lahko pravna ali fizična oseba. Prijavo na javni razpis lahko poda
skupaj tudi več oseb, ki morajo prijavi predložiti ustrezen akt o
skupnem izvajanju koncesije skladno z zakonom, ki ureja postopke oddaje
javnih naročil. |
(2) Vsaka oseba lahko
vloži le eno vlogo (prijavo). V primeru skupne prijave sme biti ista
oseba ali njena povezana družba udeležena le pri eni (skupni) prijavi. |
Dokazovanje izpolnjevanja pogojev |
28. člen |
(1) V prijavi za
pridobitev koncesije (prijavi na javni razpis) mora prijavitelj
dokazati, da izpolnjuje pogoje potrebne za udeležbo (sposobnost)
določene z veljavnim zakonom, ki ureja postopek oddaje javnih naročil,
ob tem pa mora prijavitelj dokazati oziroma mora predložiti listine: |
a) da je registriran
oziroma da izpolnjuje pogoje za opravljanje koncesije in da ima
pridobljeno Licenco za opravljanje energetske dejavnosti: dobava,
trgovanje, zastopanje in posredovanje na trgu z električno energijo; |
b) da na dan oddaje
prijave razpolaga z ustreznimi lastnimi finančnimi viri za izvedbo
investicije oziroma plačilo koncesijske dajatve ter kreditnim pismom
banke za pokrivanje investicije oziroma plačilo koncesijske dajatve; |
c) da je finančno in
poslovno usposobljen, kar dokazuje na način, da jeza leto pred objavo
javnega razpisa znašala bonitetna ocena na podlagi letnega poročila
najmanj SB 5 ali boljša, da so znašali čisti prihodki od prodaje v
zadnjih treh poslovnih letih najmanj 1.000.000,00 €, da v tem času ni
posloval z izgubo in ni imel blokiranega nobenega transakcijskega
računa, da v zadnjih 6 mesecih podjetje ni imelo dospelih neporavnanih
obveznosti; |
d) da na dan, ko se
izteče rok za oddajo ponudb, nima neplačanih zapadlih obveznosti v zvezi
s plačili prispevkov za socialno varnost v skladu z zakonskimi določbami
Republike Slovenije in da ima ponudnik poravnane vse davke, prispevke in
druge javnopravne dajatve; |
e) da je imel v zadnjih
treh poslovnih letih 2010, 2009, 2008 (če posluje manj kot 3 leta, v
obdobju, odkar posluje) dodano vrednost na zaposlenega (po Basel II),
najmanj 55.000,00 EUR letno; |
f) prijavitelj mora
razpolagati z zadostnimi kadrovskimi zmogljivostmi, ki omogočajo izvedbo
koncesijske pogodbe, Ponudnik mora imeti v času oddaje ponudbe za
nedoločen čas zaposlene najmanj naslednje ključne kadre za izvedbo
naročila: |
– vsaj enega
pooblaščenega inženirja – vodjo projekta tehnične smeri, |
– vsaj dva pooblaščena
inženirja elektrotehnične smeri, |
– vsaj eno osebo s
pridobljenim certifikatom merilca električnih instalacij (Edison B), pri
čemer morajo biti vse te osebe vpisane v imenik Inženirske zbornice
Slovenije za vodenje del ali projektiranje; |
g) dokazilo o izvedbi
vsaj dveh referenčnih projektov s področja pogodbenega zagotavljanja
prihrankov energije na področju razsvetljave, vsakega v višini najmanj
100.000,00 EUR brez DDV in pogodbeno dobo trajanja najmanj 5 let, ki je
bil sklenjen ali v izvajanju v obdobju zadnjih petih let pred objavo
razpisa; |
h) dokazilo o izvedbi
vsaj enega referenčnega projekta s področja pogodbenega zagotavljanja
prihrankov energije na področju cestne razsvetljave ali gradnje
razsvetljave z vgrajenimi elementi inteligentne varčne cestne
razsvetljave v višini najmanj 80.000,00 EUR brez DDV in pogodbeno dobo
trajanja najmanj 5 let, ki je bil sklenjen ali v izvajanju v obdobju
zadnjih petih let pred objavo razpisa; |
i) da proti ponudniku
ni začet postopek zaradi stečaja (insolventnosti), drug postopek
prisilnega prenehanja ali likvidacijski postopek; |
j) da na dan, ko se
izteče rok za oddajo ponudb ni izločen iz postopkov oddaje javnih
naročil zaradi uvrstitve v evidenco ponudnikov z negativnimi referencami
iz 77.a člena ZJN-2 in da ponudnikov član poslovodstva ali nadzornega
organa ali zastopnik, kot ga določa zakon, ki ureja finančno poslovanje,
postopke zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju, kadarkoli v dveh
letih pred iztekom roka za oddajo ponudb, ni bil družbenik z lastniškim
deležem večjim od 25 odstotkov ali delničar z lastniškim deležem večjim
od 25 odstotkov ali član poslovodstva ali nadzornega organa ali
zastopnik subjekta, nad katerim je bil začet stečajni postopek ali
postopek prisilne poravnave ali postopek prisilnega prenehanja; |
k) da kot pravna oseba
ali kot samostojni podjetnik posameznik in njegovi zakoniti zastopniki
niso bili pravnomočno obsojeni zaradi naslednjih kaznivih dejanj, ki so
opredeljena v Kazenskem zakoniku (Uradni list RS, št. 55/08 (66/08 –
popr.), 39/09, 55/09 Odl.US: U-I-73/09-19): |
– hudodelsko
združevanje, |
– sprejemanje
podkupnine pri volitvah (fizične osebe), nedovoljeno sprejemanje daril,
jemanje podkupnine (fizične osebe), dajanje podkupnine, sprejemanje
daril za nezakonito posredovanje in dajanje daril za nezakonito
posredovanje, |
– goljufija, poslovna
goljufija, preslepitev pri pridobitvi posojila ali ugodnosti in
zatajitev finančnih obveznosti ter goljufija zoper finančne interese
Evropskih skupnosti v smislu 1. člena Konvencije o zaščiti finančnih
interesov Evropskih skupnosti, |
– pranje denarja; |
l) da ni bil s
pravnomočno sodbo v katerikoli državi obsojen za prestopek v zvezi s
svojim poklicnim ravnanjem; |
m) da ni storil velike
strokovne napake s področja predmeta koncesije in ni hujše kršil
poklicnih pravil, ki bi mu jih koncedent lahko dokazal s sredstvi,
katere lahko utemelji; |
n) da pri dajanju
informacij, zahtevanih v skladu z določbami 41. do 49. člena Zakona o
javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/06, 16/08, 34/08, 19/10,
18/11), v tem ali predhodnih postopkih, ni namerno podal zavajajočih
razlag ali informacij ni zagotovil. |
(2) V primeru skupne
prijave morajo prijavitelji, ki sodelujejo pri skupni prijavi, skupaj
izpolnjevati vse pogoje za udeležbo (tehnična sposobnost) določene v
prejšnjem odstavku. Pogoja iz točk a) in b) mora izpolnjevati vodilni
ponudnik v celoti, pogoje iz točk f), g) in h) pa mora izpolnjevati eden
od prijaviteljev v celoti. Statusne pogoje in ekonomske pogoje mora
izpolnjevati vsak izmed skupnih prijaviteljev. |
(3) Koncesionar mora
izpolnjevati tudi morebitne druge pogoje za izvajanje dejavnosti, ki jih
določajo drugi predpisi. |
X. JAVNI RAZPIS |
Oblika in postopek javnega razpisa |
29. člen |
(1) Koncesionarja za
izvajanje dejavnosti iz 1. člena tega odloka se izbere z enotnim javnim
razpisom. Sklep o javnem razpisu sprejme župan. |
(2) Javni razpis se
objavi na portalu javnih naročil in v Uradnem listu Republike Slovenije
ter vsebuje zlasti naslednje: |
1. navedbo in sedež
koncedenta, |
2. podatke o objavi
koncesijskega akta, |
3. predmet, naravo ter
obseg in območje koncesije, ki se podeli na javnem razpisu, |
4. začetek in predviden
čas trajanja koncesije, |
5. postopek izbire
koncesionarja, |
6. merila za izbor
koncesionarja, |
7. način dokazovanja
izpolnjenosti pogojev za opravljanje javne službe, |
8. druge obvezne
sestavine prijave, ter jezik, v katerem morajo biti prijave napisane,
ter drugo potrebno dokumentacijo (pogoje za predložitev skupne vloge …), |
9. način zavarovanja
resnosti prijave, |
10. kraj, čas in
plačilne pogoje za dvig razpisne dokumentacije, |
11. kraj in rok za
predložitev prijav, pogoje za njihovo predložitev, |
12. naslov, prostor,
datum in uro javnega odpiranja prijav, |
13. rok za izbiro
koncesionarja, |
14. rok, v katerem bodo
kandidati obveščeni o izidu javnega razpisa, |
15. odgovorne osebe za
dajanje pisnih in ustnih informacij med razpisom, |
16. druge podatke,
potrebne za izvedbo javnega razpisa. |
(3) Javni razpis
vsebuje tudi vse sestavine, ki jih za odprti postopek zahteva zakon, ki
ureja postopek oddaje javnih naročil. |
(4) Župan lahko v
javnem razpisu poleg podatkov iz prvega odstavka tega člena, objavi tudi
druge podatke. Druge podatke pa mora objaviti, če to zahteva zakon ali
na njegovi podlagi izdani predpis. |
(5) Župan pripravi
razpisno dokumentacijo, katere sestavni deli morajo biti enaki vsebini
razpisa. |
(6) Koncedent mora v
času objave javnega razpisa zagotavljati brezplačno dostopnost razpisne
dokumentacije v skladu z zakonom, ki ureja postopek oddaje javnih
naročil. |
(7) V razpisni
dokumentaciji morajo biti navedeni vsi podatki, ki bodo omogočili
kandidatu izdelati popolno prijavo. |
(8) Javni razpis se
lahko objavi tudi v drugih medijih, vendar ne pred objavo na portalu
javnih naročil in v Uradnem listu Republike Slovenije. |
Razpisni pogoji |
30. člen |
Župan s sklepom o
začetku postopka oddaje koncesije določi razpisne pogoje in način
dokazovanja izpolnjevanja pogojev iz 28. člena tega odloka (vsebino
listin, organ, ki listino izda …). Z razpisnimi pogoji župan ne sme
določati novih pogojev, niti dopolnjevati pogojev za opravljanje
dejavnosti (pogojev za koncesionarja), ki so določeni s tem odlokom. |
Merila za izbor koncesionarja |
31. člen |
(1) Merila za izbor
koncesionarja so: |
– cena za izvedbo
dobave in postavitve oziroma prenove javne razsvetljave, |
– višina koncesijske
dajatve iz sedmega odstavka 24. člena tega odloka, |
– reference ponudnika s
področja gradenj in vzdrževanja razsvetljave po modelu pogodbenega
zagotavljanja prihrankov, |
– druge ekonomske
ugodnosti. |
(2) V primeru, da
koncedent ne uspe na razpisu UJR1, se merilo iz prve alineje prejšnjega
odstavka ne uporabi, temveč je prvo merilo v tem primeru ponujena
koncesijska dajatev. |
(3) Merila, po katerih
koncedent izbira najugodnejšo prijavo, morajo biti v razpisni
dokumentaciji opisana in ovrednotena (določen način njihove uporabe) ter
navedena v zgornjem vrstnem redu od najpomembnejšega do najmanj
pomembnega. |
XI. ORGAN, KI OPRAVI IZBOR KONCESIONARJA, ORGAN, PRISTOJEN ZA SKLENITEV
KONCESIJSKE POGODBE IN TRAJANJE KONCESIJSKEGA RAZMERJA |
Uspešnost javnega razpisa |
32. člen |
(1) Javni razpis je
uspešen, če je prispela vsaj ena pravočasna in popolna prijava. |
(2) Prijava je popolna,
če ima vse v javnem razpisu zahtevane podatke. |
(3) Če koncedent ne
pridobi nobene prijave ali pa so te nepopolne, se javni razpis ponovi. |
(4) Javni razpis se
ponovi tudi v primeru, če koncesionar ni bil izbran ali če z osebo, ki
je bila izbrana za koncesionarja, v predpisanem roku ni bila sklenjena
koncesijska pogodba. |
Izbira koncesionarja |
33. člen |
(1) V postopku
vrednotenja prijav se sme od prijaviteljev zahtevati zgolj takšna
pojasnila ali dopolnitve, ki nikakor ne vplivajo na ocenjevanje skladno
s postavljenimi merili za izbor koncesionarja in niso v nasprotju z
določbami zakona, ki ureja oddajo javnih naročil, v delu, v katerem ta
ureja dopustne dopolnitve ponudb. |
(2) Odpiranje prijav,
njihovo strokovno presojo ter mnenje o najugodnejšem ponudniku opravi
skladno z zakonom, ki ureja postopek oddaje javnih naročil strokovna
komisija, ki jo imenuje župan z odločbo. Komisijo sestavljajo predsednik
in najmanj dva člana. Vsi člani komisije morajo imeti najmanj
visokošolsko izobrazbo in delovne izkušnje z delovnega področja, da
omogočajo strokovno presojo vlog. Predsednik in člani strokovne komisije
ne smejo biti s kandidatom, njegovim zastopnikom, članom uprave,
nadzornega sveta ali pooblaščencem v poslovnem razmerju ali kako drugače
interesno povezani, v sorodstvenem razmerju v ravni vrsti ali v stranski
vrsti do vštetega četrtega kolena, v zakonski zvezi ali svaštvu do
vštetega drugega kolena četudi je zakonska zveza že prenehala, ali
živeti z njim v zunajzakonski skupnosti ali pa v registrirani istospolni
partnerski skupnosti. Predsednik in člani komisije ne smejo biti osebe,
ki so bile zaposlene pri kandidatu ali so kako drugače delali za
kandidata, če od prenehanja zaposlitve ali drugačnega sodelovanja še ni
pretekel rok treh let. |
Izpolnjevanje pogojev
za imenovanje v strokovno komisijo potrdi vsak član s pisno izjavo
oziroma s podpisom odločbe o imenovanje v komisijo. Če izvejo za
navedeno dejstvo naknadno, morajo takoj predlagati svojo izločitev.
Člani strokovne komisije ne smejo neposredno komunicirati s ponudniki,
ampak le posredno preko koncedenta. Izločenega člana strokovne komisije
nadomesti nadomestni član strokovne komisije. |
(3) Po končanem
odpiranju strokovna komisija pregleda prijave in ugotovi, ali
izpolnjujejo razpisne pogoje. Po končanem pregledu in vrednotenju
komisija sestavi poročilo ter navede, katere prijave izpolnjujejo
razpisne zahteve, ter razvrsti te prijave tako, da je razvidno, katera
izmed njih najbolj ustreza postavljenim merilom oziroma kakšen je
nadaljnji vrstni red glede na ustreznost postavljenim merilom. Komisija
posreduje poročilo (obrazloženo mnenje) organu koncedenta, ki vodi
postopek izbire koncesionarja. |
(4) Občinska uprava po
pooblastilu župana odloči o izboru koncesionarja najprej z obvestilom o
izbiri, skladno z zakonom, ki ureja postopek oddaje javnih naročil.
Zoper to obvestilo je dopustno pravno varstvo v skladu z zakonom, ki
ureja revizijo postopkov oddaje javnih naročil. |
(5) Glede na to, da je
predmet koncesije izvajanje gospodarske javne službe, kjer zakon izrecno
predpisuje izdajo upravne odločbe, mora občinska uprava v imenu
koncedenta izbranemu koncesionarju po pravnomočnosti odločitve iz
prejšnjega odstavka pred sklenitvijo koncesijske pogodbe izdati odločbo,
s katero mu podeli pravico izvajati to dejavnost. Drugih udeležencev
(strank, stranskih udeležencev) v upravnem postopku izdaje odločbe ni. |
(6) Koncedent izbere
enega koncesionarja ali skupino ponudnikov (29. člen). |
(7) Odločba o izboru
koncesionarja preneha veljati, če v roku 28 dni od njene dokončnosti ne
pride do sklenitve koncesijske pogodbe iz razlogov, ki so na strani
koncesionarja. |
Sklenitev koncesijske pogodbe |
34. člen |
(1) Koncesionar pridobi
pravice in dolžnosti iz koncesijskega razmerja s sklenitvijo koncesijske
pogodbe. |
(2) Za vse dejavnosti
iz 1. člena tega odloka se z izbranim koncesionarjem ali pravno osebo iz
27. oziroma 28. člena tega odloka sklene ena koncesijska pogodba. |
(3) Najkasneje 14 dni
po dokončnosti odločbe o izboru pošlje koncedent izbranemu koncesionarju
v podpis koncesijsko pogodbo, ki jo mora koncesionar podpisati v roku 14
dni od prejema. Koncesijska pogodba začne veljati z dnem podpisa obeh
pogodbenih strank. |
(4) Koncesijsko pogodbo
v imenu koncedenta sklene župan. |
(5) Koncesijska pogodba
mora biti z novim koncesionarjem sklenjena pred iztekom roka, za
katerega je bila podeljena prejšnja koncesija, začne pa učinkovati ob
izteku roka. |
Razmerje med koncesijskim aktom in koncesijsko pogodbo |
35. člen |
Koncesijska pogodba, ki
je v bistvenem nasprotju s koncesijskim aktom, kot je veljal ob
sklenitvi pogodbe, je neveljavna. Če gre za manjša ali nebistvena
neskladja, se uporablja koncesijski akt. |
Trajanje in podaljšanje koncesijske pogodbe |
36. člen |
(1) Koncesijska pogodba
se sklene za določen čas 15 let od dneva sklenitve koncesijske pogodbe
(rok koncesije). |
(2) Koncesijsko obdobje
začne teči z dnem podpisa pogodbe obeh pogodbenih strank. Koncesionar
mora pričeti izvajati koncesijo najkasneje v 60 dneh po sklenitvi
koncesijske pogodbe. |
(3) Rok koncesije ne
teče v času, ko zaradi višje sile ali razlogov na strani koncedenta,
koncesionar ne more izvrševati bistvenega dela tega koncesijskega
razmerja. |
(4) Trajanje
koncesijske pogodbe se lahko podaljša zgolj iz razlogov določenih z
zakonom. |
Pristojni organ za izvajanje koncesije |
37. člen |
Organ občine, pristojen
za izdajanje odločb in drugih aktov v zvezi s koncesijo, je organ
občinske uprave, pristojen za gospodarske javne službe. |
XII. PRENOS KONCESIJE |
Oblika akta o prenosu |
38. člen |
(1) Akt o prenosu
koncesije se izda v enaki obliki, kot je bila koncesija podeljena. Novi
koncesionar sklene s koncedentom novo koncesijsko pogodbo. |
(2) Posledica prenosa
koncesijskega razmerja je vstop prevzemnika koncesije v pogodbena
razmerja odstopnika z uporabniki. |
XIII. PRENEHANJE KONCESIJSKEGA RAZMERJA |
Načini prenehanja koncesijskega razmerja |
39. člen |
Razmerje med
koncedentom in koncesionarjem preneha: |
1. s prenehanjem
koncesijske pogodbe, |
2. s prenehanjem
koncesionarja, |
3. z odvzemom
koncesije, |
4. z odkupom koncesije. |
Prenehanje koncesijske pogodbe |
40. člen |
Koncesijska pogodba
preneha: |
1. po preteku časa, za
katerega je bila sklenjena, |
2. z (enostranskim)
koncedentovim razdrtjem, |
3. z odstopom od
koncesijske pogodbe, |
4. s sporazumno
razvezo. |
Potek roka koncesije |
41. člen |
Koncesijska pogodba
preneha s pretekom časa, za katerega je bila koncesijska pogodba
sklenjena. |
Razdrtje koncesijske pogodbe |
42. člen |
(1) Koncesijska pogodba
lahko z (enostranskim) koncedentovim razdrtjem preneha: |
– če je proti
koncesionarju uveden postopek prisilne poravnave, stečaja ali
likvidacijski postopek, |
– če je bila
koncesionarju izdana sodna ali upravna odločba zaradi kršitve predpisov,
koncesijske pogodbe ali upravnih aktov, izdanih za izvajanje koncesije,
na podlagi katere utemeljeno ni mogoče pričakovati nadaljnje pravilno
izvajanje koncesije, |
– če je po sklenitvi
koncesijske pogodbe ugotovljeno, da je koncesionar dal zavajajoče in
neresnične podatke, ki so vplivali na podelitev koncesije, |
– če koncesionar
koncesijsko pogodbo krši tako, da nastaja večja škoda uporabnikom
njegovih storitev ali tretjim osebam, |
– če obstaja utemeljen
dvom, da koncesionar v bistvenem delu ne bo izpolnil svoje obveznosti. |
(2) V primeru
izpolnitve katerega izmed pogojev iz prve alinee prvega odstavka lahko
začne koncedent s postopkom za enostransko razdrtje koncesijske pogodbe.
Postopek za razdrtje koncesijske pogodbe koncedent ustavi (umik tožbe),
če je predlog za začetek stečajnega postopka, postopka prisilne
poravnave ali likvidacijskega postopka zavrnjen, če je prisilna
poravnava sklenjena ali potrjena, v primeru prodaje ponudnika kot pravne
osebe (v stečaju) ali vsake druge, z vidika izvajanja koncesijskega
razmerja sorodne posledice. Pogoji iz druge oziroma tretje alinee
prejšnjega odstavka, na podlagi katerih lahko začne koncedent postopek
za enostransko razdrtje koncesijske pogodbe, so izpolnjeni v trenutku,
ko postane sodna ali upravna odločba, s katero je bila koncesionarju
izrečena kazenska ali upravna sankcija, pravnomočna. Obstoj razlogov iz
četrte in pete alinee prejšnjega odstavka se podrobneje določi v
koncesijski pogodbi. |
(3) Koncesionar lahko
razdre koncesijsko pogodbo, če koncedent ne izpolnjuje svojih obveznosti
iz koncesijske pogodbe, tako, da to koncesionarju onemogoča izvajanje
koncesijske pogodbe. |
(4) Koncesijska pogodba
se enostransko razdre po sodni poti. |
(5) Enostransko
razdrtje koncesijske pogodbe ni dopustno v primeru, če je do okoliščin,
ki bi takšno prenehanja utemeljevale, prišlo zaradi višje sile ali
drugih nepredvidljivih in nepremagljivih okoliščin. |
(6) Ob razdoru
koncesijske pogodbe je koncedent razen v primeru iz 48. člena tega
odloka dolžan koncesionarju v enem letu zagotoviti povrnitev morebitnih
revaloriziranih neamortiziranih vlaganj, ki jih ni mogoče ali ni
upravičeno brez posledic vrniti koncesionarju v naravi. |
Odstop od koncesijske pogodbe |
43. člen |
(1) Vsaka stranka lahko
odstopi od koncesijske pogodbe: |
– če je to v
koncesijski pogodbi izrecno določeno, |
– če druga stranka krši
koncesijsko pogodbo, pod pogoji in na način, kot je v njej določeno, |
– iz krivdnih razlogov
(nestrokovno, neažurno, nevestno opravljanje koncesijske službe). |
(2) Ne šteje se za
kršitev koncesijske pogodbe akt ali dejanje koncedenta v javnem
interesu, ki je opredeljen v zakonu ali na zakonu oprtem predpisu, ki se
neposredno in posebej nanaša na koncesionarja in je sorazmeren s posegom
v koncesionarjeve pravice. |
(3) Odstop od
koncesijske pogodbe se izvede po sodni poti. |
Sporazumna razveza |
44. člen |
(1) Pogodbeni stranki
lahko med trajanjem koncesije tudi sporazumno razvežeta koncesijsko
pogodbo. |
(2) Stranki se
sporazumeta za razvezo koncesijske pogodbe v primeru, da ugotovita, da
je zaradi bistveno spremenjenih okoliščin ekonomskega ali sistemskega
značaja oziroma drugih enakovredno ocenjenih okoliščin, oziroma
nadaljnje opravljanje dejavnosti iz koncesijske pogodbe nesmotrno ali
nemogoče. To storita pisno s podpisom posebne izjave. |
Prenehanje koncesionarja |
45. člen |
(1) Koncesijsko
razmerje preneha v primeru prenehanja koncesionarja. |
(2) Koncesijsko
razmerje ne preneha, če so izpolnjeni z zakonom in koncesijsko pogodbo
določeni pogoji za obvezen prenos koncesije na tretjo osebo (vstopna
pravica tretjih) ali v primeru prenosa koncesije na koncesionarjeve
univerzalne pravne naslednike (pripojitev, spojitev, prenos premoženja,
preoblikovanje …). V teh primerih lahko koncedent pod pogoji iz
koncesijskega akta ali koncesijske pogodbe razdre koncesijsko pogodbo
ali od koncesijske pogodbe odstopi. |
Odvzem koncesije |
46. člen |
(1) Koncesijsko
razmerje preneha, če koncedent v skladu s koncesijskim aktom
koncesionarju koncesijo odvzame. Koncedent lahko odvzame koncesijo
koncesionarju: |
– če ne začne z
opravljanjem koncesionirane javne službe v za to, s koncesijsko pogodbo,
določenem roku, |
– če je v javnem
interesu, da se dejavnost preneha izvajati kot javna služba ali kot
koncesionirana javna služba. |
(2) Pogoji odvzema
koncesije se določijo v koncesijski pogodbi. Odvzem koncesije je mogoč
le če kršitev resno ogrozi izvrševanje javne službe. Koncedent mora
koncesionarju o odvzemu koncesije izdati odločbo. Koncesijsko razmerje
preneha z dnem pravnomočnosti odločbe o odvzemu koncesije. |
(3) Odvzem koncesije ni
dopusten v primeru, če je do okoliščin, ki bi takšno prenehanje
utemeljevale, prišlo zaradi višje sile ali drugih nepredvidljivih in
nepremagljivih okoliščin. |
(4) V primeru odvzema
iz druge alinee prvega odstavka je koncedent dolžan koncesionarju
povrniti tudi odškodnino po splošnih pravilih odškodninskega prava. |
Odkup koncesije |
47. člen |
Če koncedent
enostransko ugotovi, da bi bilo javno službo možno bolj učinkovito
opravljati na drug način, lahko uveljavi takojšnji odkup koncesije.
Odločitev o odkupu mora sprejeti občinski svet, ki mora hkrati tudi
razveljaviti koncesijski akt in sprejeti nov(e) predpis(e) o načinu
izvajanja javne službe. Odkup koncesije se izvede na podlagi upravne
odločbe in uveljavi v razumnem roku, ki pa ne sme trajati več kot tri
mesece. |
48. člen |
V primeru, ko je
koncedent pridobil sredstva UJR1 in je koncesionar dobavo, postavitev
oziroma prenovo javne razsvetljave izvedel po naročilu koncedenta ter
koncesija iz katerega koli razloga preneha predčasno, je koncedent
dolžan koncesionarju v enem letu zagotoviti plačilo po pravilih, ki
veljajo v primeru odkupa koncesije. |
XIV. VIŠJA SILA IN SPREMENJENE OKOLIŠČINE |
Višja sila |
49. člen |
(1) Višja sila in druge
nepredvidljive okoliščine so izredne, nepremagljive in nepredvidljive
okoliščine, ki nastopijo po sklenitvi koncesijske pogodbe in so zunaj
volje pogodbenih strank (v celoti tuje pogodbenim strankam). Za višjo
silo se štejejo zlasti potresi, poplave ter druge elementarne nezgode,
stavke, vojna ali ukrepi oblasti, pri katerih izvajanje javne službe ni
možno na celotnem območju občine ali na njenem delu na način, ki ga
predpisuje koncesijska pogodba. |
(2) Koncesionar mora v
okviru objektivnih možnosti opravljati koncesionirano javno službo tudi
ob nepredvidljivih okoliščinah, nastalih zaradi višje sile, skladno z
izdelanimi načrti ukrepov v primeru nepredvidljivih napak in višje sile
za tiste javne službe, kjer so načrti ukrepov predpisani, za ostale
javne službe pa skladno s posameznimi programi izvajanja javne službe. O
nastopu okoliščin, ki pomenijo višjo silo, se morata stranki nemudoma
medsebojno obvestiti in dogovoriti o izvajanju javne službe v takih
pogojih. |
(3) V primeru iz
prejšnjega odstavka ima koncesionar pravico zahtevati od koncedenta
povračilo stroškov, ki so nastali zaradi opravljanja koncesionirane
javne službe v nepredvidljivih okoliščinah. |
(4) V primeru višje
sile in drugih nepredvidljivi okoliščin lahko župan poleg koncesionarja
aktivira tudi Občinski štab za civilno zaščito ter enote, službe in
druge operativne sestave za zaščito, reševanje in pomoč v občini. V tem
primeru prevzame Občinski štab za civilno zaščito nadzor nad izvajanjem
ukrepov. |
Spremenjene okoliščine |
50. člen |
(1) Če nastanejo po
sklenitvi koncesijske pogodbe okoliščine, ki bistveno otežujejo
izpolnjevanje obveznosti koncesionarja in to v takšni meri, da bi bilo
kljub posebni naravi koncesijske pogodbe nepravično pogodbena tveganja
prevaliti pretežno ali izključno le na koncesionarja, ima koncesionar
pravico zahtevati spremembo koncesijske pogodbe. |
(2) Spremenjene
okoliščine iz prejšnjega odstavka niso razlog za enostransko prenehanje
koncesijske pogodbe. O nastopu spremenjenih okoliščin se morata stranki
nemudoma medsebojno obvestiti in dogovoriti o izvajanju koncesijske
pogodbe v takih pogojih. Kljub spremenjenim okoliščinam je koncesionar
dolžan izpolnjevati obveznosti iz koncesijske pogodbe. |
XV. UPORABA PRAVA IN REŠEVANJE SPOROV |
Uporaba prava |
51. člen |
Za vsa razmerja med
koncedentom in koncesionarjem ter koncesionarjem in uporabniki storitev
gospodarskih javnih služb se lahko dogovori izključno uporaba pravnega
reda Republike Slovenije. |
Prepoved prorogacije tujega sodišča ali arbitraže |
52. člen |
V razmerjih med
koncedentom in koncesionarjem ter razmerjih med koncesionarjem in
uporabniki storitev javne službe ni dopustno dogovoriti, da o sporih iz
teh razmerij odločajo tuja sodišča ali arbitraže (prepoved prorogacije
tujega sodišča ali arbitraže). |
XVI. PREKRŠKI |
Prekrški koncesionarja |
53. člen |
(1) Z globo 1.400 EUR
se kaznuje za prekršek koncesionar, če: |
– pravočasno ne
odgovori uporabnikom na njihove pobude, |
– ne zagotovi
kontinuirano in kvalitetno delovanje javne službe, |
– prenese na
podizvajalce dejavnost v nasprotju z 8. členom tega odloka, |
– krši pravice in
obveznosti iz tega odloka, |
– ne ukrepa
interventno, ko so za to izpolnjeni pogoji po 20. členu tega odloka, |
– ne uporablja
veljavnih tarif, |
– ne vodi katastrov ali
kontrolne knjige ali ju ne vodi na predpisan način, |
– ne predloži letnega
progama ter poročila o njegovi izvedbi. |
(2) Z globo 400 EUR se
kaznuje za prekršek odgovorna oseba izvajalca, ki stori dejanje iz
prejšnjega odstavka. |
Prekrški nepooblaščenega opravljanja storitve z značajem dejavnosti
javne službe |
54. člen |
(1) Z globo 200 EUR se
kaznuje odgovorna oseba občine, ki naroči ali dopusti izvajalcu, ki ni
koncesionar po določilih tega odloka, nepooblaščeno opravljanje storitev
z značajem dejavnosti javne službe na območju Občine Bled. |
(2) Enako se kaznuje
tudi pravna oseba ali samostojni podjetnik, ki ni izvajalec po določilih
tega odloka in nepooblaščeno opravljanja storitve z značajem dejavnosti
javne službe. |
(3) Tudi odgovorna
oseba osebe iz drugega odstavka se za prekršek kaznuje z globo 200 EUR. |
XVII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE |
Veljavna zakonodaja |
55. člen |
Ob uveljavitvi tega
odloka je veljavni zakon iz tretjega odstavka 1. člena tega odloka Zakon
o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93, 30/98 – ZZLPPO
in 127/06 – ZJZP). |
Začetek veljavnosti odloka |
56. člen |
(1) Ta odlok se objavi
v Uradnem listu Republike Slovenije, ko ga sprejme Občinski svet Občine
Bled. |
(2) Ta odlok začne
veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. |
Prenehanje veljavnosti obstoječega odloka |
57. člen |
Z dnem uveljavitve tega
odloka preneha veljati Odlok o načinu izvajanja gospodarske javne službe
za vzdrževanje javne razsvetljave v naseljih v Občini Bled (Uradni list
RS, št. 18/00). |
|
Št. 039-2/2012 |
Bled, dne 28. februarja
2012 |
Župan Občine Bled |
Janez Fajfar l.r. |