Na podlagi 149. člena
Zakona o varstvu okolja
(ZVO-1-UPB1 Uradni list RS, št. 39/06, 49/06, 66/06, 112/06, 33/07,
57/08, 70/08, 108/09), 3., 17., 26., 192. in 202. člena
Zakona o prekrških
(Uradni list RS, št. 29/11 – uradno prečiščeno besedilo),
Uredbe o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode
(Uradni list RS, št. 88/11, 8/12) in 17. člena
Statuta Občine Ribnica
(Uradni list RS, št.
17/12) je Občinski svet Občine Ribnica sprejel na 12. redni seji 16. 10.
2012 |
O D L O K |
o odvajanju in
čiščenju komunalne odpadne vode na območju Občine Ribnica |
I. SPLOŠNE DOLOČBE |
1. člen |
(vsebina) |
Ta odlok določa
pogoje in način izvajanja obvezne občinske gospodarske javne službe
odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode (v
nadaljevanju: javna služba) na območju Občine Ribnica (v nadaljevanju:
občine). Podrobnejša vsebina o tehnični izvedbi in uporabi objektov in
naprav za izvajanje javne službe je opredeljena v Pravilniku o tehnični
izvedbi in uporabi javnih objektov in naprav za odvajanje in čiščenje
odpadnih komunalnih ter padavinskih voda, v nadaljevanju: Tehnični
pravilnik. |
2. člen |
(namen) |
Namen odloka je:
|
– zagotavljanje
učinkovitega izvajanja javne službe, |
– uskladitev s
predpisi, ki se nanašajo na varovanje okolja in posebej na varovanje
voda, |
– zagotavljanje
trajnostnega razvoja javne službe, virov financiranja in nadzora
izvajanja javne službe. |
3. člen |
(pomen izrazov) |
Izrazi, uporabljeni v
tem odloku, imajo naslednji pomen: |
(1) komunalna odpadna
voda je komunalna odpadna voda v skladu s predpisom, ki ureja emisijo
snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno
kanalizacij; |
(2) padavinska
odpadna voda je padavinska odpadna voda v skladu s predpisom, ki ureja
emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno
kanalizacijo; |
(3) industrijska
odpadna voda je industrijska odpadna voda v skladu s predpisom, ki ureja
emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno
kanalizacijo; |
(4) komunalna
čistilna naprava je komunalna čistilna naprava v skladu s predpisom, ki
ureja emisijo snovi pri odvajanju odpadne vode iz komunalnih čistilnih
naprav; |
(5) mala komunalna
čistilna naprava (v nadaljevanju: MKČN) je mala komunalna čistilna
naprava v skladu s predpisom, ki ureja emisije snovi in toplote pri
odvajanju odpadnih voda v vode in kanalizacijo; |
(6) pretočna greznica
je gradbeni objekt za anaerobno obdelavo komunalne odpadne vode, v
katerem se komunalna odpadna voda pretaka iz usedalnega prekata v enega
ali več prekatov za anaerobno obdelavo odpadne vode, obdelana odpadna
voda pa se na iztoku iz tega objekta odvaja v okolje, običajno z
infiltracijo v zemljo; |
(7) obstoječa
greznica je obstoječa greznica v skladu s predpisom, ki ureja emisijo
snovi pri odvajanju odpadne vode iz malih komunalnih čistilnih naprav;
|
(8) nepretočna
greznica je nepretočna greznica v skladu s predpisom, ki ureja emisijo
snovi pri odvajanju odpadne iz malih komunalnih čistilnih naprav;
|
(9) populacijski
ekvivalent (v nadaljnjem besedilu: PE) je enota za obremenjevanje vode,
določena s predpisom, ki ureja emisijo snovi in toplote pri odvajanju
odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo; |
(10) obdelava blata
je obdelava neobdelanega blata na območju komunalne ali skupne čistilne
naprave pred njegovo uporabo v kmetijstvu ali pred njegovim
odstranjevanjem. Za obdelavo blata se štejejo vsi postopki obdelave
blata, ki se lahko izvajajo na območju komunalne ali skupne čistilne
naprave, kakor so stabiliziranje, kondicioniranje, sušenje, dezinfekcija
in podobno, s katerimi se doseže: |
– učinek
stabilizacije blata v skladu s predpisom, ki ureja obdelavo biološko
razgradljivih odpadkov, ustrezne učinke za nadaljnjo uporabo ali
postopke predelave ali odstranjevanja obdelanega blata v skladu s
predpisi, ki urejajo uporabo blata iz komunalnih čistilnih naprav v
kmetijstvu, ali predpisi, ki urejajo ravnanje z odpadki; |
(11) območje
izvajanja javne službe je območje celotne občine ali njenega dela, za
katero morata biti s predpisi občine in v skladu s to uredbo določena
način in obseg izvajanja javne službe; |
(12) javna površina
je površina grajenega javnega dobra lokalnega ali državnega pomena,
katere uporaba je pod enakimi pogoji namenjena vsem; |
(13) javna
kanalizacija je javna kanalizacija v skladu s predpisom, ki ureja
emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno
kanalizacijo; |
(14) interna
kanalizacija so cevovodi s pripadajočo opremo, ki so namenjeni odvajanju
komunalne in padavinske odpadne vode iz stavbe v javno kanalizacijo,
nepretočno greznico, obstoječo greznico, malo komunalno čistilno napravo
z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE, ali malo komunalno čistilno napravo iz
sedmega odstavka 7. člena Uredbe o odvajanju in čiščenju komunalne in
padavinske odpadne vode (Uradni list RS, št. 88/11) (v nadaljnjem
besedilu: Uredba o odvajanju); |
(15) kanalizacijski
priključek je kanalski vod s pripadajočimi objekti in napravami, ki
poteka po parcelah v zasebni lasti in po javni površini, ter predstavlja
kanalizacijski vod od prvega revizijskega (priključnega) jaška na
parceli uporabnika do priključnega mesta na javni kanalizaciji; če
revizijskega jaška ni na parceli, na kateri stoji stavba, kanalizacijski
priključek poteka do zunanje stene stavbe; |
(16) primarno
kanalizacijsko omrežje javne kanalizacije (v nadaljnjem besedilu:
primarno omrežje) je sistem kanalov in jarkov ter z njimi povezanih
objektov in tehnoloških sklopov (npr. peskolovi, lovilniki olj,
črpališča in druge naprave za prečrpavanje odpadne vode, zadrževalniki
čistilnega vala, razbremenilniki in podobno), ki so namenjeni odvajanju
komunalne in padavinske odpadne vode, lahko pa tudi odvajanju
industrijske odpadne vode, iz dveh ali več sekundarnih kanalizacijskih
omrežij. Primarno omrežje se zaključi z navezavo na komunalno ali skupno
čistilno napravo ali čistilno napravo padavinske odpadne vode. Na
primarnem omrežju običajno ni kanalizacijskih priključkov; |
(17) sekundarno
kanalizacijsko omrežje javne kanalizacije (v nadaljnjem besedilu:
sekundarno omrežje) je sistem kanalov in jarkov ter z njimi povezanih
objektov in tehnoloških sklopov (npr. peskolovi, lovilniki olj,
črpališča in druge naprave za prečrpavanje odpadne vode, zadrževalniki
čistilnega vala, razbremenilniki in podobno), ki so namenjeni odvajanju
komunalne in padavinske odpadne vode, ki nastaja na območju poselitve
ali njegovem delu, lahko pa tudi odvajanju industrijske odpadne vode, ki
nastaja na območju poselitve ali njegovem delu in se čisti v komunalni
ali skupni čistilni napravi. Sekundarno omrežje se zaključi z navezavo
na komunalno ali skupno čistilno napravo ali čistilno napravo padavinske
odpadne vode ali z navezavo na primarno omrežje; |
(18) javni
kanalizacijski sistem je hidravlično samostojen sistem primarnega ali
sekundarnega omrežja z enim iztokom, ki je namenjen izvajanju javne
službe in ga upravlja en izvajalec javne službe. Iztok iz javnega
kanalizacijskega sistema je v skladu z uredbo končni iztok iz javnega
kanalizacijskega sistema ali navezava na komunalno čistilno napravo,
skupno čistilno napravo ali čistilno napravo padavinske odpadne vode ali
navezava na drug javni kanalizacijski sistem. Komunalna čistilna
naprava, skupna čistilna naprava ali čistilna naprava padavinske odpadne
vode, ki je namenjena izvajanju javne službe se šteje za samostojni
javni kanalizacijski sistem; |
(19) območje
poselitve je območje poselitve v skladu s predpisom, ki ureja emisijo
snovi pri odvajanju odpadne vode iz komunalnih čistilnih naprav ali v
skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi pri odvajanju odpadne vode iz
malih komunalnih čistilnih naprav; |
(20) vodovarstveno
območje je območje v skladu s predpisom, ki ureja varstvo vode,
namenjene oskrbi s pitno vodo; |
(21) kataster
gospodarske javne infrastrukture je evidenca o objektih gospodarske
javne infrastrukture; |
(22) zbirni kataster
gospodarske javne infrastrukture je evidenca zbirnih podatkov o objektih
gospodarske javne infrastrukture, ki jo vodi Geodetska uprava Republike
Slovenije; |
(23) ustrezno
čiščenje komunalne odpadne vode je čiščenje komunalne odpadne vode v
skladu s predpisom, ki ureja emisije snovi pri odvajanju odpadne vode iz
komunalnih čistilnih naprav; |
(24) obstoječa stavba
je stavba, za katero je izdano gradbeno dovoljenje v skladu s predpisi,
ki urejajo graditev objektov; |
(25) usedalnik blata
je del pretočne greznice oziroma MKČN, vgrajen neposredno za dotočno
cevjo, namenjen shranjevanju in gnitju blata, izdelan iz nepropustnega
betona ali drugega nepropustnega materiala. Lahko je izveden kot
usedalnik blata ali kombiniran objekt za blato in odpadno vodo (v
nadaljevanju: usedalnik blata); |
(26) uporabnik javne
kanalizacije je lastnik stavbe, najemnik stavbe ali druga oseba, ki
uporablja stavbo ali del stavbe, kjer nastaja komunalna odpadna voda. |
II. ORGANIZIRANOST IN
OBMOČJE IZVAJANJA JAVNE SLUŽBE |
4. člen |
(izvajalec javne
službe) |
Občina je lastnica
objektov in naprav za odvajanje in čiščenje komunalne in padavinske
odpadne vode in zagotavlja izvajanje javne službe v obliki javnega
podjetja na celotnem območju občine v obsegu in pod pogoji, določenimi s
tem odlokom. |
Izvajalec obvezne
občinske gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in
padavinske odpadne vode in upravljavec objektov in naprav za odvajanje
in čiščenje komunalne in padavinske odpadne vode na celotnem območju
Občine Ribnica je Javno komunalno podjetje Komunala Ribnica, d.o.o. (v
nadaljevanju: izvajalec ali upravljavec). |
5. člen |
(program odvajanja in
čiščenja) |
Občina zagotavlja
izvajanje storitev javne službe odvajanja in čiščenja odpadnih voda na
vseh poselitvenih območjih na svojem območju v skladu z Uredbo o
odvajanju, izvajalec pa v skladu s predpisi izvaja javno službo na
navedenem območju Občine Ribnica v skladu s Programom odvajanja in
čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode (v nadaljevanju: program),
ki ga izdela skladno z Uredbo o odvajanju in objavi na spletni strani
izvajalca. |
6. člen |
(čiščenje komunalne
in padavinske odpadne vode) |
Čiščenje komunalne in
padavinske odpadne vode na območju občin se prostorsko zagotavlja:
|
– v čistilni napravi
Ribnica za komunalne in padavinske odpadne vode, ki se vanjo odvajajo
preko javnega kanalizacijskega omrežja, iz območij, ki so na to omrežje
priključena; |
– v malih komunalnih
čistilnih napravah zmogljivosti do 2.000 PE za komunalne odpadne vode,
ki se odvajajo preko javnih kanalizacijskih omrežij iz območij, ki so
priključene nanje in z njimi upravlja izvajalec javne službe,
|
– v obstoječih
nepretočnih greznicah ali malih komunalnih čistilnih napravah za
komunalne odpadne vode iz stavb oziroma drugih objektov (v nadaljevanju:
objektov), ki niso priključeni na javno kanalizacijo in z njimi upravlja
zasebni lastnik ali upravljavec, ki ga potrdijo lastniki. |
7. člen |
(lokacija prevzema
vsebin greznic in blata MKČN) |
Prevzem in ravnanje z
blatom iz greznic in MKČN ter komunalnih odpadnih voda iz nepretočnih
greznic se prostorsko zagotavlja v centralni čistilni napravi Ribnica. |
8. člen |
(izvajanje javne
službe) |
Kot obvezno storitev
javne službe mora izvajalec javne službe na območju ali njegovem delu,
ki je opremljeno z javno kanalizacijo, zagotavljati: |
– odvajanje in
čiščenje komunalne odpadne vode, ki se odvaja v kanalizacijsko omrežje
javne kanalizacije, in |
– odvajanje in
čiščenje padavinske odpadne vode, ki se s streh in javnih površin odvaja
v kanalizacijsko omrežje javne kanalizacije. |
V okviru javne službe
mora izvajalec javne službe upravljati MKČN in nepretočne greznice v
skladu z Uredbo o odvajanju. |
Izvajalec javne
službe mora zagotavljati odvajanje in čiščenje: |
– padavinske odpadne
vode, ki se odvaja v javno kanalizacijo s površin, ki niso javne
površine, in |
– industrijske
odpadne vode, ki se odvaja v javno kanalizacijo. |
Storitve iz
prejšnjega odstavka izvajalec javne službe izvaja v okviru prostih
zmogljivosti javne kanalizacije kot posebno storitev z uporabo javne
infrastrukture in v soglasju z lastnikom infrastrukture. |
V primeru prekinitve
odvajanja ali čiščenja odpadne vode, ki se odvaja v javno kanalizacijo,
mora izvajalec javne službe izvesti vse potrebne ukrepe, da prepreči
škodljive vplive na življenje ali zdravje ljudi in živali, okolje in
lastnino. |
V okviru javne službe
mora izvajalec javne službe za stavbe v naselju ali delu naselja, ki ni
opremljeno z javno kanalizacijo, in za stavbo ali za funkcionalno
zaokroženo skupino stavb zunaj naselja zagotoviti: |
– redno praznjenje
nepretočnih greznic in odvoz ter obdelavo njihove vsebine v komunalni
čistilni napravi najmanj enkrat letno, |
– prevzem blata iz
obstoječih (pretočnih) greznic najmanj enkrat na tri leta, |
– prevzem blata iz
malih komunalnih čistilnih naprav pri uporabniku storitev in njegovo
obdelavo najmanj enkrat na tri leta, |
– prve meritve in
obratovalni monitoring ali izdelavo ocen obratovanja za male komunalne
čistilne naprave z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE, v skladu s predpisi,
ki urejajo emisijo snovi pri odvajanju odpadne vode iz malih komunalnih
čistilnih naprav, razen za že obstoječe MKČN pri katerih so bile prve
meritve in obratovalni monitoring ali izdelava ocen obratovanja izvedeni
pred dnem veljavnosti tega odloka, in |
– evidenco o izvoru,
vrsti in količini prevzetega blata oziroma odplak. |
Izvajanje dejavnosti
odvajanja padavinskih voda iz cestnega telesa ni predmet urejanja tega
odloka in se ureja v skladu z 9. členom Uredbe o odvajanju (drugi
standardi opremljenosti). |
III. POGOJI IZVAJANJA
JAVNE SLUŽBE |
9. člen |
(upravni postopki –
javna pooblastila) |
Izvajalec javne
službe izdaja smernice za načrtovane predvidene prostorske ureditve (v
nadaljevanju: smernice), mnenja k predlogom prostorskega akta (v
nadaljevanju: mnenja), projektne pogoje k idejni zasnovi, projektom itd.
(v nadaljevanju: pogoje), soglasja k projektu za pridobitev gradbenega
dovoljenja (v nadaljevanju: soglasja) in soglasja za priključitev na
javno kanalizacijo (v nadaljevanju: soglasja za priklop), ter potrdila,
pri čemer mora investitor v vlogi predložiti: |
1. za smernice in
mnenja: |
– dokumentacijo, ki
jo določa Zakon o prostorskem načrtovanju. |
2. za projektne
pogoje: |
– dokumentacijo, ki
jo določa Zakon o graditvi objektov, |
– idejno zasnovo in
situacijo obstoječega stanja, |
– situacijo v merilu
1:500 z vrisanimi objekti ter vsemi komunalnimi napravami in objekti, ki
se ali se bodo nahajali na lokaciji; |
– opis specifičnosti
gradnje in namembnosti objekta s predvideno potrošnjo vode. |
3. za soglasje k
projektnim rešitvam in projektni dokumentaciji za spremembo namembnosti,
rekonstrukciji in odstranitvi objektov: |
– projekt za
pridobitev gradbenega dovoljenja z načrtom kanalizacijskega priključka,
|
– situacijo z
vrisanim objektom v merilu 1:500, |
– soglasje lastnikov
ali uporabnikov parcel preko katerih bo potekal kanalizacijski
priključek, oziroma ustrezen pravno veljaven dokument, ki nadomesti
soglasje lastnika, |
– soglasje za prekop
cestišča in križanja z drugimi komunalnimi vodi (po potrebi),
|
– načrt interne
kanalizacije, |
– dokumentacijo
vezano na odvajanje in čiščenje odpadnih komunalnih in padavinskih voda,
če se objekt gradi na območju, ki ni opremljeno z javnim kanalizacijskim
sistemom, |
– strokovno poročilo
o vplivih na okolje v primerih, ko je to določeno s predpisi.
|
4. za soglasje za
priključitev, če ni bilo izdano že v postopku za pridobitev gradbenega
dovoljenja: |
– pravnomočno
gradbeno dovoljenje oziroma dokaz o pravici graditi v skladu s predpisi,
ki urejajo graditev objektov in urejanje prostora, |
– katastrski načrt
(načrt parcele), |
– situacijo z
vrisanim objektom v merilu 1:500, |
– načrt interne
kanalizacije, |
– dovoljenje občine
oziroma države za prekop cestišča, |
– pri notarju
overjeno pogodbo o služnosti ali pri notarju overjeno soglasje lastnikov
parcel, po katerih bo potekal kanalizacijski priključek, oziroma sodno
odločbo, ki nadomesti soglasje ali pogodbo o zagotavljanju odvajanja
odpadnih voda v skladu s predpisom, ki ureja odvajanje in čiščenje
komunalne odpadne in padavinske vode, če je to predpisano. |
5. za soglasje za
priključitev obstoječih stavb oziroma drugih inženirskih objektov:
|
– gradbeno dovoljenje
ali druga dokazila o legalnosti stavbe ali inženirskega objekta,
|
– projekt
kanalizacijskega priključka, |
– projekt interne
kanalizacije ali potrdilo upravljavca o pregledu interne instalacije,
|
– projekt za izvedbo
kanalizacijskega priključka, |
– podatke o količini
in vrsti odpadne vode, biorazgradljivosti in količini organskih snovi
ali nevarnih snovi v odpadni vodi, v primeru industrijskih odpadnih vod;
|
– program predpisanih
prvih meritev, če gre za industrijske odpadne vode; |
– projekt za izvedbo
naprav za predčiščenje industrijske odpadne vode, |
– pri notarju
overjeno pogodbo o služnosti ali pri notarju overjeno soglasje lastnikov
parcel, po katerih bo potekal kanalizacijski priključek oziroma sodno
odločitev, ki nadomesti soglasje, |
– pogodbo o
zagotavljanju odvajanja odpadnih voda v skladu s predpisom, ki ureja
odvajanje in čiščenje komunalne odpadne in padavinske vode. |
6. za soglasja za
ukinitev priključka: |
– situacijo z vrisano
stavbo ali inženirskim objektom in kanalizacijskim priključkom v merilu
1:1000 ali 1:500, |
– potrdilo
pristojnega organa o odstranitvi stavbe ali spremembi namembnosti
stavbe. |
7. za soglasje k
spremembam: |
– projekte in opise,
ki se nanašajo na spremembe. |
Za pridobitev
soglasja za obstoječe zgradbe se uporablja 5. točka tega člena,
gradbenega dovoljenja ni potrebno predložiti, če je bil objekt zgrajen
pred letom 1967 in to lastnik objekta dokaže z veljavno uradno listino.
|
Upravljavec sodeluje
tudi kot strokovni sodelavec pri tehničnih pregledih objektov oziroma
novozgrajene javne infrastrukture. |
10. člen |
(prevzem objektov in
naprav javne kanalizacije) |
Kadar je s pogodbo o
opremljanju določeno, da bo novozgrajena kanalizacija s pripadajočimi
objekti obravnavana kot javna kanalizacija, je investitor novozgrajenih
kanalizacijskih objektov in omrežja dolžan po končani gradnji s pogodbo
le-te predati v last občini. |
Za prevzem objektov
in omrežij javne kanalizacije iz prvega odstavka tega člena mora biti
predložena naslednja dokumentacija: |
– gradbeno
dovoljenje, |
– projekt izvedenih
del, |
– elaborat
geodetskega posnetka za vpis v kataster in potrdilo o vpisu v kataster
gospodarske javne infrastrukture (GJI), |
– zapisnik o
opravljenih preskusih tesnosti cevovodov in jaškov v skladu z veljavnim
standardom (SIST EN 1610), |
– poročilo o pregledu
s kamero za pregled kanalov s predloženim video posnetkom, |
– dokazila o
vgrajenih materialih in opremi, |
– zapisnik o uspešnem
tehničnem pregledu, |
– uporabno
dovoljenje, |
– garancijske izjave,
|
– overjene služnostne
pogodbe ali pogodbe o pravici dostopa do omrežja in objektov javne
kanalizacije, |
– prve meritve za
MKČN, |
– okoljevarstveno
dovoljenje (OVD) za ČN za katere je OVD potrebno. |
Izvajalec lahko ob
soglasju občine z namenom racionalizacije postopkov po lastni strokovni
presoji za konkretne primere zmanjša obseg potrebne dokumentacije iz
drugega odstavka tega člena. |
11. člen |
(sistem odvajanja) |
Obstoječe
kanalizacijsko omrežje je grajeno v ločenem in mešanem sistemu. Vsa nova
kanalizacijska omrežja in obnove obstoječega omrežja se morajo graditi v
ločenem sistemu, razen v primeru, ko padavinske vode ni možno ločiti iz
omrežja, ker ni ustreznega odvodnika oziroma ni možnosti ponikanja ali
so padavinske vode tako močno onesnažene, da jih ni možno odvajati v
vodotok ali ponikati. |
IV. IZVAJANJE JAVNE
SLUŽBE NA OBMOČJIH, KI SO OPREMLJENA Z JAVNO KANALIZACIJO |
12. člen |
(objekti in naprave
javne kanalizacije) |
Objekti in naprave
javne kanalizacije obsegajo primarno in sekundarno kanalizacijsko
omrežje ter z njimi povezane tehnološke naprave, kot so: |
– kanalizacijska
omrežja za odvod komunalne in padavinske odpadne vode, |
– črpališča za
prečrpavanje komunalne in padavinske odpadne vode, |
– revizijski jaški za
priključevanje objektov na javno kanalizacijo, ki so na zemljišču
lastnika objekta, |
– objekti in naprave
vakuumske kanalizacije, |
– objekti in naprave
tlačne kanalizacije, |
– male komunalne
čistilne naprave velikosti najmanj 50 PE, |
– razbremenilniki
visokih vod, |
– zadrževalni in
pretočni bazeni, |
– drugi objekti in
naprave, potrebni za obratovanje javne kanalizacije (odprti kanalski
jarki prevzeti v najem in upravljanje upravljavca). |
Z objekti in
napravami javne kanalizacije upravlja upravljavec. |
Upravljavec ima ves
čas pravico dostopa do kanalizacijskih objektov in naprav v lasti občine
z namenom zagotavljanja rednega vzdrževanja in kontrole, ne glede na to,
kdo je lastnik zemljišča, na katerem so objekti in naprave javne
kanalizacije. Upravljavec je praviloma dolžan po opravljenem rednem ali
izrednem (intervencijskem) delu v letnem času vzpostaviti zemljišče v
prvotno stanje v roku 14 dni po izvedenih delih. V primeru izvajanja
izrednih del v zimskem času, se zemljišče vzpostavi v stanje, ki je
primerno za ta čas, zaključna dela pa se opravi takoj ko dopuščajo
vremenski pogoji. |
Šteje se, da je javna
kanalizacija izgrajena in se objekt nanjo mora priključiti, če je
razdalja priključka na javno kanalizacijo manjša od 50 m, merjeno od
mesta priključitve na objektu do mesta priključitve na javno
kanalizacijo, pod pogojem, da je odvajanje komunalne odpadne vode možno
brez naprav za prečrpavanje. |
13. člen |
(objekti in naprave
uporabnikov) |
Naprave in objekti
uporabnika so: |
– kanalizacijski
priključek je del interne kanalizacije in poteka od mesta priključitve
na sekundarno kanalizacijsko omrežje javne kanalizacije do vključno
zadnjega revizijskega jaška pred stavbo, ki je priključena na javno
kanalizacijo. Če revizijskega jaška ni na parceli, na kateri stoji
stavba, kanalizacijski priključek poteka do zunanje stene stavbe;
|
– objekti in naprave
za predčiščenje odpadnih vod, peskolovi in lovilci olj; |
– interna
kanalizacija s pripadajočimi objekti in napravami v stanovanjski stavbi
ali drugih objektih ter izven nje/njih; |
– nepretočne
greznice, obstoječe greznice ter male komunalne čistilne naprave z
zmogljivostjo manjšo od 50 PE. |
Kanalizacijski
priključek je sistem cevovodov, jaškov ter črpalnih naprav za odvajanje
komunalne odpadne in padavinske vode iz objekta. Kanalizacijski
priključek je sestavni del objekta in je v zasebni lasti. Kanalizacijski
priključek mora biti izveden tako, da na objektu ne nastane škoda zaradi
vdora vode iz javne kanalizacije. Odvajanje odpadne vode iz prostorov
objekta, ki so nižji od temena kanalizacije, se mora izvesti s črpanjem
na nivo, iz katerega bodo odpadne vode gravitacijsko odtekale preko
revizijskega jaška v javno kanalizacijo. V primeru, da na lokaciji
priključka obstaja nevarnost poplav, je potrebno odpadne vode črpati nad
zajezitveno črto, od tega nivoja pa gravitacijsko odvajati v revizijski
jašek priključnega kanala. Zajezitvena črta predstavlja nivo zemljišča,
po katerem poteka javna kanalizacija. |
Vsak kanalizacijski
priključek mora imeti revizijski jašek, ki izvajalcu služi za
preverjanje razmer v priključni cevi in preverjanje emisij v odpadni
vodi, uporabniku pa za vzdrževanje in čiščenje priključnega cevovoda.
Revizijski jašek je del javne kanalizacije in mora biti praviloma
postavljen na takšnem mestu, da lahko do njega nemoteno dostopata
izvajalec in uporabnik. Mesto revizijskega jaška določita projektant in
izvajalec v projektni dokumentaciji ob izgradnji javne infrastrukture.
|
Če revizijskega jaška
ni možno postaviti na zemljišču v lasti lastnika objekta, mora lastnik
tega objekta za postavitev revizijskega jaška predložiti izvajalcu
notarsko overjeno služnostno pogodbo ali izjemoma soglasje lastnika
zemljišča, na katerem je možno postaviti revizijski jašek. |
Naprave in objekte iz
tega člena odloka upravlja in vzdržuje lastnik objekta na svoje stroške. |
14. člen |
(obveznosti, vezane
na priključitev objektov) |
Na območjih, kjer je
zgrajena, se gradi, obnavlja ali rekonstruira javna kanalizacija, je
priključitev objekta ali preureditev obstoječega priključka objekta na
javno kanalizacijo obvezna in dovoljena le na podlagi izdanega soglasja
za priključitev; komunalna odpadna voda se mora odvajati neposredno v
javno kanalizacijo. |
V javno kanalizacijo
se mora neposredno odvajati tudi komunalna odpadna voda, ki nastaja v
stavbi zunaj območja naselja ali dela naselja, ki je opremljeno z javno
kanalizacijo, če je razdalja, v kateri je izgrajena javna kanalizacija,
manjša od 50 m, odvajanje komunalne odpadne vode iz stavbe, ki nastaja
nad nivojem terena, pa je mogoče brez naprav za prečrpavanje. Podrobneje
so pogoji opredeljeni v veljavni Uredbi o odvajanju. |
Izvajalec mora
lastnika objekta obvestiti v roku 30 dni po prejemu uporabnega
dovoljenja za javno kanalizacijo, da je priključitev njegovega objekta
na javno kanalizacijo obvezna in mu posredovati pogoje za priključitev.
Priključitev na javno kanalizacijo izvede izvajalec javne službe ali
drug za to usposobljen in registriran izvajalec gradbenih del oziroma
druga oseba v skladu z ZGO pod nadzorom izvajalca javne službe na
stroške lastnika objekta. Priključitev na javno kanalizacijo mora biti v
roku šestih mesecev od prejema obvestila o obvezni priključitvi.
|
Objekt, iz katerega
se je do zgraditve javne kanalizacije odvajala komunalna odpadna in
padavinska voda v greznico ali MKČN, se mora priključiti na javno
kanalizacijo tako, da lastnik na svoje stroške greznico ali malo
komunalno čistilno napravo odstrani ali očisti in izključi iz sistema
odvajanja odpadne vode ter upravljavcu dopusti nadzor nad izvedenimi
deli. |
Izvajalec javne
službe lahko v skladu s predpisi v soglasju za priključitev na
kanalizacijo določi uporabniku storitve javne kanalizacije obveznost, da
opravlja periodične meritve količin in lastnosti odpadne vode v skladu s
kriteriji, določenimi v Tehničnem pravilniku o javni kanalizaciji.
Navedene obveznosti uporabnik izvaja na lastne stroške. Ravno tako
uporabnik na lastne stroške nabavi in vzdržuje za to potrebne naprave.
Uporabnik redno dostavlja izvajalcu poročila o opravljenih meritvah v
skladu z veljavnimi predpisi. |
Uporabniki, ki
odvajajo v javno kanalizacijo tehnološko odpadno vodo, obremenjeno z več
kot 50 PE oziroma 4.000 m3 na leto, morajo v roku enega leta po
uveljavitvi tega odloka izvesti merilno mesto v skladu z zahtevami
izvajalca javne službe. |
Merilno mesto mora
biti ob vsakem času brez posebnega obvestila dostopno izvajalcu javne
službe. |
15. člen |
(načini priključitve) |
Za vsak objekt ali
sklop objektov na isti lokaciji, ki so v lasti enega uporabnika, je
dovoljen samo en priključek na javno kanalizacijo. V primeru zahtevne
konfiguracije terena ali ko to zahteva položaj in velikost objektov se
izjemoma dovoli v skladu s soglasjem izvajalca tudi izgradnja dveh ali
več priključkov. |
Vsak objekt se
praviloma priključuje na javno kanalizacijo preko svojega priključka. V
primerih, ko se pri izdelavi projekta priključka ugotovi, da to ni možno
ali racionalno, je dovoljena priključitev po navodilih izvajalca več
objektov preko enega skupnega kanalizacijskega priključka, s čimer pa
morajo soglašati vsi lastniki tega priključka. V tem primeru je
priključek v zasebni lasti vseh lastnikov tega priključka. |
16. člen |
(pogoji priključitve) |
Priključitev objekta
na javno kanalizacijo se opravi na podlagi vloge lastnika objekta in ob
izpolnitvi naslednjih pogojev: |
– da so izpolnjeni
vsi pogoji iz soglasja izvajalca, |
– da je pridobljeno
soglasje in so poravnane vse obveznosti do lastnika infrastrukture,
|
– to dopuščajo
zmogljivosti in tehnična izvedba javne kanalizacije. |
Lastnik je dolžan
vlogo za izvedbo priključka na revizijski jašek javne kanalizacije
podati najkasneje v osmih dneh pred izvedbo del. Izdajanje strokovnih
navodil, pregled in prevzem kanalizacijskega priključka izvede izvajalec
na stroške uporabnika. |
17. člen |
(izvajanje
priključkov) |
Priključitev na javno
kanalizacijo lahko izvede izvajalec javne službe ali drug za to
usposobljen in registriran izvajalec gradbenih del oziroma druga oseba v
skladu z Zakonom o graditvi objektom pod nadzorom izvajalca javne
službe. |
Podrobnejša pravila o
izvedbi in financiranju hišnih priključkov se določi s Tehničnim
pravilnikom. |
18. člen |
(material
priključkov) |
Javna in zasebna
kanalizacija morata biti grajeni iz materialov, ki zagotavljajo popolno
tesnost in ustreza evropskim normativom (SIST EN) na tem področju.
Podrobnejše zahteve so navedene v Tehničnem pravilniku o javni
kanalizaciji. |
19. člen |
(padavinske in
drenažne vode) |
V mešan sistem javne
kanalizacije ni dovoljeno odvajati padavinskih in drenažnih vod,
vodotokov ter podtalnice, če obstaja možnost ponikanja v zemljo ali
odvajanja v bližnji vodotok. |
V. IZVAJANJE JAVNE
SLUŽBE NA OBMOČJIH, KI NISO OPREMLJENA Z JAVNO KANALIZACIJO |
20. člen |
(načini odvajanja in
čiščenja odpadnih vod) |
Na območjih, kjer
odvajanje in čiščenje odpadne vode ni urejeno z javno kanalizacijo,
velja za lastnike novih objektov obvezna izgradnja MKČN oziroma
nepretočne greznice v skladu z veljavno Uredbo o MKČN in Uredbo o
emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno
kanalizacijo (Uradni list RS, št. 47/05, 45/07, 79/09). |
Na območjih, kjer po
operativnem programu opremljanja naselij z javno kanalizacijo ni
predvidena gradnja javne kanalizacije, so lastniki obstoječih objektov
dolžni obstoječe pretočne greznice odstraniti iz uporabe v zakonsko
predpisanih rokih in jih nadomestiti z MKČN ali nepretočnimi greznicami,
ki morajo ustrezati zakonsko predpisanim standardom glede tehnične
izvedbe in dodatne obdelave očiščene odpadne vode. Dodatno obdelavo
odpadne vode je treba izvesti z ustrezno membransko filtracijo ali
dodatno obdelati na drug način do takšne stopnje, da niso preseženi
mikrobiološki parametri, ki so predpisani za komunalne čistilne naprave.
Posamezni uporabniki lahko zgradijo skupno MKČN s pripadajočim
kanalizacijskem omrežjem, ki nima statusa javne kanalizacije, za
upravljanje s temi objekti pa morajo pooblastiti odgovornega upravljavca
naprav. |
V skladu z Uredbo o
MKČN izvajalec izdela na stroške uporabnika obratovalni monitoring
oziroma za naprave do zmogljivosti 50 PE izdela oceno obratovanja, ki jo
izdela po zakonsko predpisanem navodilu in na zakonsko predpisanem
obrazcu v skladu s Pravilnikom o prvih meritvah in obratovalnem
monitoringu odpadnih voda ter o pogojih za njegovo izvajanje (Uradni
list RS, št. 54/11). |
Ob izdelavi ocene
obratovanja je treba preveriti: |
– način nastajanja
komunalne odpadne vode, ki se odvaja v MKČN, v zvezi s prepovedmi in
omejitvami iz uredbe o emisiji snovi pri odvajanju odpadne vode iz malih
komunalnih čistilnih naprav, |
– način odvajanja
očiščene komunalne odpadne vode v zvezi s prepovedmi in omejitvami iz
uredbe o emisiji snovi pri odvajanju odpadne vode iz malih komunalnih
čistilnih naprav, |
– izpolnjevanje
pogojev ustreznega čiščenja komunalne odpadne vode iz uredbe o emisiji
snovi pri odvajanju odpadne vode iz malih komunalnih čistilnih naprav,
|
– zmogljivost male
komunalne čistilne naprave glede na količino komunalne odpadne vode, ki
se odvaja vanjo, |
– skladnost male
komunalne čistilne naprave s standardi, navedenimi v uredbi o emisiji
snovi pri odvajanju odpadne vode iz malih komunalnih čistilnih naprav
ali s priporočili o stanju tehnike čiščenja komunalne odpadne vode v
malih komunalnih čistilnih napravah, ki jih ministrstvo objavlja na
svojih spletnih straneh, |
– vodenje
obratovalnega dnevnika v skladu z Uredbo o emisiji snovi pri odvajanju
odpadne vode iz malih komunalnih čistilnih naprav (Uradni list RS, št.
98/07, 30/10). |
Ceno izvedbe prvih
meritev in obratovalnega monitoringa ter izdelave ocene obratovanja kot
storitev javne službe potrdi skupni ustanoviteljski organ izvajalca na
predlog izvajalca v skladu z merili iz predpisa, ki ureja oblikovanje
cen obveznih občinskih GJS varstva okolja. |
21. člen |
(prevzem blata iz
čistilnih naprav) |
Izvajalec prevzema in
zagotavlja ravnanje, čiščenje in obdelavo blata iz pretočnih greznic in
MKČN ter komunalne odpadne vode iz nepretočnih greznic na celotnem
območju občine v obsegu in rokih, določenih v 8. členu tega odloka.
Izvajalec na podlagi Programa odvajanja in čiščenja komunalne in
padavinske odpadne vode (v nadaljevanju: Program) vsako leto do 25.
decembra pripravi načrt izvajanja prevzema in zagotavljanja ravnanja,
čiščenja in obdelave blata za naslednje leto. |
22. člen |
(obstoječe greznice) |
Velikost obstoječega
usedalnika blata ugotovi izvajalec na podlagi razpoložljive projektne
dokumentacije oziroma popisa stanja na terenu. Ugotovljena odstopanja se
na podlagi dejanskih meritev uskladijo z evidencami izvajalca pri prvem
prevzemu blata. |
Pogostost praznjenja
usedalnika blata za posameznega uporabnika določi izvajalec v Programu
odvajanja in čiščenja na podlagi prostornine usedalnika blata in v
skladu z veljavno Uredbo (najmanj enkrat na tri leta). |
23. člen |
(način obveščanja in
praznjenja greznic) |
Izvajalec je dolžan
uporabnika o obveznosti opravljanja obvezne storitve javne službe
prevzema blata oziroma komunalne odpadne vode najprej obvestiti,
telefonsko ali elektronsko. Kolikor praznjenje ni izvedeno v roku 8 dni
po dogovorjenem terminu, izvajalec uporabnika v skladu z veljavno Uredbo
obvesti pisno (dopis, elektronsko) s povratnico (priporočen dopis ali
elektronsko potrdilo o prejemu obvestila) najmanj 15 dni pred začetkom
opravljanja storitve. V obvestilu mora navesti datum in okvirni čas
svojega prihoda. |
Uporabnik ima po
dogovoru z izvajalcem pravico enkratne prestavitve najavljenega časa
storitve, ki pa ne more biti daljša od treh mesecev. O takšni nameri
mora uporabnik izvajalca pisno obvestiti najmanj 8 dni pred predvideno
izvedbo storitve. |
Če uporabnik
najavljenega časa opravljanja storitve ne odpove in ga v dogovoru z
izvajalcem ne prestavi ter s tem onemogoči izvedbo storitve ali če
izvajalcu ne omogoča opravljanja storitev, mora plačati nastale stroške
po ceni za prevzem blata. Stroška ravnanja z blatom izvajalec uporabniku
v tem primeru ni upravičen zaračunati. |
Uporabnik ni dolžan
plačati stroškov storitev iz tretjega odstavka tega člena, če zaradi
dokazane daljše odsotnosti upravičeno (daljša bolniška odsotnost ali
višja sila) ni mogel odpovedati najavljenega časa opravljanja storitev.
|
Občina opredeli za
posamezne stavbe ali skupine stavb, do katerih dostop s cestnim motornim
vozilom, namenjenim prevozu komunalne odpadne vode in neobdelanega
blata, ni mogoč, izvajanje službe v omejenem obsegu in s posebnimi
prevoznimi sredstvi. Omejen obseg in način izvajanja storitve sta
opredeljena v Programu, ki ga za obdobje štirih let pripravi izvajalec.
|
Praznjenje greznic in
MKČN izvaja smo izvajalec javne službe oziroma od izvajalca pooblaščen
izvajalec. |
24. člen |
(ravnanje z blatom in
odpadnimi vodami iz greznic) |
Blato iz pretočnih
greznic in MKČN ter komunalne odpadne vode iz nepretočnih greznic se
lahko odvaža samo na sprejem v čistilno napravo, ki je opremljena za
obdelavo blata, zato je prepovedano odvažanje in odlaganje v okolje
(kmetijska in ostala zemljišča), v površinske ali podzemne vode ali
javno kanalizacijo. |
VI. PRAVICE IN
OBVEZNOSTI IZVAJALCA IN UPORABNIKOV |
25. člen |
(pravice in
obveznosti izvajalca) |
Zaradi izvajanja
javne službe ima izvajalec naslednje naloge: |
– zagotavljati javno
službo odvajanja in čiščenja komunalnih in padavinskih odpadnih voda, ki
se odvajajo v kanalizacijsko omrežje javne kanalizacije, v skladu z
veljavno Uredbo o odvajanju; |
– zagotavljati
odvajanje in čiščenje padavinske odpadne vode, ki se odvaja v javno
kanalizacijo s površin, ki niso javne površine in industrijske odpadne
vode, ki se odvaja v javno kanalizacijo |
– Navedene storitve
izvajalec javne službe izvaja v okviru prostih zmogljivosti javne
kanalizacije kot posebno storitev z uporabo javne infrastrukture in v
soglasju z lastnikom infrastrukture: |
– zagotavljati
prevzemanje in ravnanje z blatom iz pretočnih greznic in MKČN,
|
– zagotavljati
odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode iz nepretočnih greznic,
|
– izdelovati Program
odvajanja in čiščenja v skladu z veljavno Uredbo o odvajanju,
|
– na poziv občine,
sodelovati pri izdelavi programskih rešitev širitve javne kanalizacije v
okviru opremljanja stavbnih zemljišč s komunalno infrastrukturo,
|
– izdajati potrdila
in strokovne ocene obratovanja MKČN ter voditi ustrezne evidence o teh
objektih, |
– obveščati
uporabnike o načrtovanih prekinitvah odvajanja odpadne vode in o času
trajanja prekinitev, |
– voditi kataster o
objektih in napravah javne kanalizacije na stroške lastnika
infrastrukture, |
– voditi predpisane
evidence o javni infrastrukturi in druge evidence, |
– izdelovati in
posredovati na ustrezne občinske in državne službe predpisana poročila v
zvezi z dejavnostjo odvajanja in čiščenje odpadnih voda na območjih z
urejeno javno infrastrukturo ali pa brez urejene javne infrastrukture,
|
– redno obračunavati
storitve javne službe in izvajati izterjavo dolgovanih zneskov,
|
– izvajati preglede
javne kanalizacije in kanalizacijskih priključkov ter MKČN, |
– izvajati
obnovitvena dela v skladu z zagotovljenimi finančnimi viri lastnika
infrastrukture na objektih za odvajanje in čiščenje odpadnih voda,
|
– uporabnikom
omogočati priključevanje objektov na javno kanalizacijo, kot je določeno
s tem odlokom in jih o tem obveščati v rokih, določenih v tem odloku,
|
– izvajati predpisane
meritve in nadzirati sestavo odpadne vode, delovanje čistilnih naprav in
drugih naprav za prečiščevanje industrijske odpadne vode, ter izvajati
potrebne ukrepe za zagotovitev ustreznosti njihovega delovanja. Vse
stroške, ki nastanejo zaradi opravljanja del krije uporabnik,
|
– iz naslova
zagotavljanja nemotenega delovanja javne kanalizacije nadzirati stanje
kanalizacijskega priključka in interne kanalizacije do vstopa v objekt
uporabnika, |
– izvajati priprave
za hitro vnovično vzpostavitev delovanja kanalizacijskega omrežja po
naravnih in drugih nesrečah oziroma priprave za nadomestno začasno
odvajanje odpadne vode in v okviru priprav izdelati ustrezne načrte
zaščite in reševanja, |
– voditi evidence na
podlagi podatkov, ki jih pridobi od uporabnikov, upravnikov
večstanovanjskih objektov, organov lokalne skupnosti ter državnih
organov in služb na podlagi Zakona o javnih gospodarskih službah, Zakona
o lokalni samoupravi in odloka, vendar v skladu s predpisi o varstvu
osebnih podatkov, |
– izdajati projektne
pogoje in soglasja ter voditi evidenco o njih, |
– izvajati druge
obveznosti tega odloka. |
26. člen |
(vzdrževanje in
izvajanje obnov/investicij) |
Za izvedbo
vzdrževalnih del na javni kanalizaciji skrbi izvajalec javne službe,
lahko pa določena dela v skladu s predpisi o javnem naročanju pisno
naroči pri tretji osebi, ki je strokovno usposobljena za ta dela.
Stroški za vzdrževalna dela se krijejo iz cene storitve javne službe.
Investitor v obnovo javne kanalizacije je občina, ki pa lahko izvajalca
javne službe s tem odlokom pooblašča za vodenje in nadzor obnovitvene
investicije v višini letne najemnine, pobrane za infrastrukturo, v imenu
in za račun občine (v tujem imenu in za tuj račun). |
Investitor v
novogradnjo javne kanalizacije je občina, ki pa izvajalca javne službe
lahko s pogodbo pooblasti za vodenje in nadzor investicije. Če
vzdrževalnih ali investicijskih del ne izvaja izvajalec javne službe
ampak tretja oseba, mora izvajalec javne službe zagotoviti strokovni
nadzor pri posegih v javno kanalizacijsko omrežje, izvajalec
investicijskih del pa mora tak nadzor omogočiti in plačati stroške
nadzora. V primeru rekonstrukcije javne kanalizacije, so priključki v
cestnem telesu in izvedba revizijskega jaška na zemljišču lastnika
objekta, strošek obnove kanalizacije, ki se financira iz javnih
sredstev. |
Izvajalec ima zaradi
izvajanja javne službe brez soglasja lastnika pravico pristopati do
kanalizacijskih objektov in naprav, MKČN in greznic, vendar mora pred
vzdrževalnimi deli pisno ali ustno obvestiti lastnika prizadetega
zemljišča. |
27. člen |
(pravice in
obveznosti uporabnikov) |
Uporabnik je fizična
ali pravna oseba, ki je lastnik ali solastnik objekta, dela objekta ali
utrjenega zemljišča na območju Občine Ribnica, priključenega na javno
kanalizacijo oziroma koristnik storitve javne službe. V primeru, da
uporabnik objekt, del objekta ali utrjenega zemljišča preda v najem, je
dolžan skleniti sporazum o načinu plačevanja stroškov javne storitve in
poroštvih, če želi obveznost plačila storitev javne službe prenesti na
najemnika. |
Uporabniki imajo
naslednje pravice in obveznosti: |
– zgraditi objekte in
naprave interne kanalizacije skladno z odobreno tehnično dokumentacijo
in izdanim soglasjem upravljavca; |
– odvajati komunalne
odpadne vode v javno kanalizacijo, kjer je le-ta zgrajena; |
– pridobiti soglasja,
mnenja, potrdila in strokovne ocene, kot to določa ta odlok;
|
– vzdrževati
kanalizacijski priključek, interno kanalizacijo in vse naprave, vgrajene
vanjo; |
– vzdrževati čistočo
in zagotavljati nemoten dostop do mest za ugotavljanje količine in
stopnje onesnaženosti odpadne vode; |
– vzdrževati
obstoječo greznico, nepretočno greznico ali MKČN; |
– izvajati predpisane
meritve komunalnih in padavinskih odpadnih voda ter industrijskih
odpadnih vod; |
– odvajati
industrijske odpadne vode v skladu s panožno zakonodajo vezano na
odvajanje in čiščenje odpadnih in padavinskih vod; |
– omogočati izvajalcu
dostop do javne kanalizacije za izvajanje vzdrževalnih in obnovitvenih
del na javni kanalizaciji, kadar le-ta poteka po njegovem zemljišču;
|
– omogočati izvajalcu
neoviran dostop do obstoječe greznice, nepretočne greznice ali MKČN in
prevzem njene vsebine; |
– omogočiti izvajalcu
pregled interne kanalizacije in sestavo odpadne vode; |
– obvestiti izvajalca
o začetku gradnje MKČN, mu omogočiti pregled in pred zagonom predati
predpisano dokumentacijo o ustreznosti MKČN; |
– obveščati izvajalca
o vseh okvarah na javni kanalizaciji, kanalizacijskem priključku in
merilnih napravah ter vseh pojavih, ki bi utegnili imeti vpliv na
obratovanje javne kanalizacije; |
– uporabniki ne smejo
prekiniti odvoda vode drugemu uporabniku ali ga z nestrokovnim delom
onemogočiti; |
– pisno obveščati
upravljavca o spremembi naslova, lastništva in drugih spremembah na
stavbi ali inženirskem objektu, ki imajo vpliv na odvod komunalne
odpadne in padavinske vode; v roku 15 dni od nastanka spremembe, ki je
možna po poravnavi vseh zapadlih obveznosti. V primeru spremembe
uporabnika mora poleg obvestila poskrbeti tudi za izvedbo popisa števca,
ki je relevanten trenutek za določitev novega uporabnika in novega
razmerja med izvajalcem javne službe in uporabnikom. Če se popis ne
izvede, se storitve javne službe zaračunavajo novemu uporabniku enako,
kot staremu in jih je dolžan novi uporabnik poravnavati, ter od datuma
prejema pisnega obvestila starega uporabnika; |
– plačevati stroške
storitev javne službe; |
– obveščati izvajalca
o vseh spremembah količin in lastnosti industrijske odpadne vode, ki
vplivajo na izvajanje javne službe; |
– upoštevati ukrepe
in objave v primeru motenj pri odvajanju in čiščenju odpadne vode.
|
Uporabniki se ne
smejo priključiti na javno kanalizacijo brez soglasja upravljavca.
|
Prepovedano je
poseganje v vse naprave in objekte javne kanalizacije in spreminjanje
pogojev njihove dostopnosti, zlasti revizijskih jaškov. |
28. člen |
(posegi v območju
kanalizacije) |
Uporabnikom in drugim
nepooblaščenim osebam ni dovoljeno posegati v objekte in naprave javne
kanalizacije. Na vplivnem območju kanalizacije v skladu s Tehničnim
pravilnikom se ne sme graditi objektov, spreminjati višine nadkritja
(zasipa) kanalizacijskega omrežja, zasipavati pokrovov jaškov in
izvajati ostalih aktivnosti, ki bi lahko povzročile poškodbe na
kanalizacijskem omrežju ali ovirale njegovo delovanje in vzdrževanje.
Prav tako ni dovoljeno posegati v obstoječe interne kanalizacijske
objekte in naprave drugih uporabnikov ali jim celo preprečiti odvod
odpadne vode v javno kanalizacijsko omrežje. Izvajalci del morajo pri
vzdrževanju in rekonstrukciji cest, ulic in trgov vzpostaviti
kanalizacijsko omrežje in naprave v prvotno stanje. Upravljavci drugih
objektov in naprav (vodovodnega, elektro, PTT, toplovodnega,
plinovodnega omrežje ipd.) morajo pri opravljanju del na svojih objektih
in napravah zagotoviti, da ostanejo kanalizacijske naprave
nepoškodovane. |
29. člen |
(odškodnina) |
Uporabnik ima pravico
od izvajalca zahtevati odškodnino za dokazano škodo, nastalo zaradi
prekinitve odvajanja komunalne odpadne vode po krivdi izvajalca oziroma
opustitve vzdrževanja javne kanalizacije, ko le-ta ni izvedel vseh
potrebnih ukrepov, da bi preprečil škodljive vplive na življenje in
zdravje ljudi, živali, okolja in lastnine. |
VII. VIRI
FINANCIRANJA |
30. člen |
(viri financiranja) |
Javna služba se
financira iz: |
– cene storitev javne
službe, |
– proračunskih
sredstev občine, |
– drugih virov. |
31. člen |
(proračunska sredstva
občine) |
Če cena storitev
javne službe ne zadošča za pokrivanje vseh stroškov javne službe in
predpisanega donosa, pošlje izvajalec na Občino Ribnica predlog za
subvencioniranje, ki mora vsebovati za javno službo: |
– kalkulacijo z
opredelitvijo in obrazložitvijo stroškov, |
– možne rešitve
zmanjšanja stroškov ali povečanja prihodkov, |
– predlog višine
mesečne subvencije, |
– predlog obdobja
subvencioniranja, |
– in morebitne ostale
obrazložitve, ki lahko vplivajo na višino subvencije. |
Občinska uprava
gradivo preuči in pripravi predlog višine in obdobja subvencioniranja
javne službe za obravnavo in sprejem na prvi seji Občinskega sveta
Občine Ribnica. |
Po sklepu občinskega
sveta in zagotovitvi sredstev v proračunu občine za namen subvencije,
občina tekoče mesečno izplačuje subvencijo izvajalcu. Po poteku obdobja
subvencioniranja ali najpozneje do 31. 3. za preteklo poslovno leto,
izvajalec javne službe opravi končni obračun rezultata javne službe. Če
je bila subvencija preplačana, izvajalec v 30 dneh vrne ugotovljeno
preplačilo v občinski proračun. |
VIII. MERITVE IN
OBRAČUN |
32. člen |
(elementi za obračun) |
V okviru javne službe
odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode se uporabnikom zaračunavajo
naslednje storitve javne službe: |
– odvajanje in
čiščenje komunalne odpadne vode za objekte, ki so priključeni na javni
kanalizacijski sistem, |
– odvajanje in
čiščenje komunalne odpadne vode vezane na nepretočne greznice,
|
– storitve, vezane na
obstoječe greznice in MKČN. |
Uporabniki, ki
uporabljajo storitve gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja
komunalnih in padavinskih odpadnih voda, so razdeljeni v naslednji
skupini: |
– uporabniki, ki ne
opravljajo pridobitne dejavnosti, |
– vsi ostali
uporabniki, ki opravljajo pridobitno dejavnost. |
Uporabniki, pri
katerih nastaja odpadna voda v kmetijski dejavnosti ter se le-ta odvaja
na kmetijska zemljišča, niso dolžni plačevati stroškov odvajanja in
čiščenja odpadne vode, če zagotovijo ločeno merjenje porabljene pitne
vode, namenjene za izvajanje kmetijske dejavnosti oziroma se uporablja
kriterij, ki je enak za objekte, kjer ni merjenja porabe pitne vode
preko števca porabe pitne vode. |
Uporabnik je lahko
tudi najemnik stavbe, inženirskega objekta ali dela stavbe oziroma
inženirskega objekta ob pogoju, da se najemodajalec, najemnik in
izvajalec dogovorijo o načinu plačevanja stroškov javne storitve in
poroštvih. |
33. člen |
(cena) |
Cena storitve javne
službe odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode je sestavljena iz
omrežnine, stroškov izvajanja storitev javne službe odvajanja in
čiščenja komunalnih in padavinskih odpadnih voda ter stroškov okoljske
dajatve za onesnaževanje okolja zaradi odvajanja komunalnih in
padavinskih odpadnih voda, ki se na računu prikazujejo ločeno na podlagi
veljavnih predpisov. |
34. člen |
(enota količine) |
Enota količine
storitve za odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode in padavinske
odpadne vode, ki nastaja v stavbi, ki je priključena na javni
kanalizacijski sistem, je izražena v m3 dobavljene pitne vode iz
vodovodnega omrežja, če iz nje nastaja odpadna voda v skladu s predpisi,
ki urejajo odvajanje in čiščenje odpadnih vod in velja tudi za prevzem
komunalne odpadne vode iz nepretočnih greznic in njen odvoz in ravnanje
z njimi na komunalni čistilni napravi. Uporabniki plačujejo odvedeno
vodo v enaki količini in v enakih obdobjih, kot jo plačujejo za
porabljeno pitno vodo. |
Enota količine
storitve za odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode in padavinske
odpadne vode, ki nastaja v stavbi, kjer ni zgrajenega javnega
kanalizacijskega sistema, je izražena v kos/mesec ali v m3 /mesec
dobavljene pitne vode iz vodovodnega omrežja, če iz nje nastaja odpadna
voda. Cena storitve je lahko preračunana na enakomerne časovne intervale
v okviru rokov, določenih z veljavno zakonodajo ali se določi na podlagi
m3 dobavljene pitne vode iz vodovodnega omrežja in vključuje stroške
prevzema blata in ravnanja z blatom. |
Uporabnikom, ki
nimajo urejenega sistema meritve porabe pitne vode se količina odpadnih
voda določi na način iz Uredbe o okoljski dajatvi za onesnaževanje
okolja zaradi odvajanja odpadnih voda (normirana poraba po DN 13 ali
0,15 m3 na osebo na dan). |
Odvajanje in čiščenje
padavinske odpadne vode s streh in utrjenih površin se na območju občine
šteje kot javna služba. |
Na količine,
ugotovljene po prejšnjih odstavkih tega člena, se pri uporabnikih, ki so
dolžni opravljati monitoring onesnaženosti vode, upošteva še faktor
onesnaženosti, ki se ugotavlja v skladu s Tehničnim pravilnikom.
|
Stroški okoljske
dajatve za onesnaževanje okolja zaradi odvajanja komunalne odpadne vode
so stroški okoljskih dajatev v skladu s predpisi, ki določajo okoljske
dajatve za onesnaževanje okolja. |
35. člen |
(način obračuna
stroškov storitve) |
Stroške odvajanja in
čiščenja komunalne odpadne vode, ki nastaja v stavbi, ki je priključena
na javni kanalizacijski sistem se uporabnikom zaračuna na osnovi
dejanske porabe pitne vode v preteklem obračunskem obdobju ali v
akontacijah, določenih glede na porabo pitne vode v preteklem
obračunskem obdobju. Dejansko porabo se ugotavlja najmanj enkrat letno,
ko se izvede tudi poračun akontacij. |
Stroške odvajanja in
čiščenja komunalne odpadne vode, ki nastaja v stavbi, kjer ni zgrajenega
javnega kanalizacijskega sistema, se uporabnikom zaračuna v kom/mesec in
so lahko preračunani na enakomerne časovne intervale v okviru rokov,
določenih z veljavno zakonodajo na datum sprejema odloka ali na osnovi
dejanske porabe pitne vode izražene v m3/mesec v preteklem obračunskem
obdobju ali v akontacijah, določenih glede na porabo pitne vode v
preteklem obračunskem obdobju. |
Uporabniki morajo
plačati zaračunane storitve najpozneje v 8 dneh od datuma izstavitve
računa, razen, če zakon ne določa drugače oziroma ni s pogodbo določen
drugačen rok plačila. |
36. člen |
(oblikovanje cen
storitev) |
Cene storitev
gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalnih in padavinskih
odpadnih voda pripravi izvajalec javne službe skladno z določili tega
odloka in skladno z zakonskimi predpisi o določanju cen komunalnih
storitev v Republiki Sloveniji, potrjuje pa jih občinski svet.
|
Na potrjene cene se
obračuna še DDV v skladu z Zakonom o DDV. |
37. člen |
(obveznost plačila
storitev) |
Uporabniki so dolžni
plačati stroške odvajanja in stroške čiščenja odpadne vode ne glede na
vodni vir, iz katerega se oskrbujejo. |
Uporabniki so dolžni
plačati stroške odvajanja in stroške čiščenja odpadne vode od dneva
priključitve na javno kanalizacijo oziroma čistilno napravo.
|
Stroške odvajanja in
čiščenja komunalne odpadne vode se uporabnikom zaračunava mesečno v
obliki in na način kot se obračunava oskrba s pitno vodo. |
38. člen |
(plačilo računov in
ugovor) |
Uporabnik je dolžan
plačati račun najkasneje do dneva zapadlosti računa. Če se uporabnik s
prejetim računom ne strinja, ima pravico, da v osmih dneh od prejema
računa vloži pisni ugovor pri upravljavcu. Upravljavec je dolžan na
pisni ugovor uporabnika pisno odgovoriti v roku 15 dni od prejema
ugovora. Ugovor na izdan račun ne zadrži plačila. Kolikor uporabnik
računa ne poravna niti v 15 dneh po prejemu pisnega odgovora, se mu izda
pisni opomin. Če tudi takrat uporabnik računa ne poravna, se sedem dni
po prejemu opomina začne postopek izterjave po sodni poti. |
Upravljavec, si v
primeru zamude plačila pridružuje pravico zaračunati zakonske zamudne
obresti in stroške opomina. |
39. člen |
(prekinitev odvajanja
in čiščenja odpadnih voda) |
Upravljavec lahko na
stroške uporabnika brez objave prekine odvajanje odpadnih in padavinskih
voda v naslednjih primerih: |
– stanje interne
kanalizacije in kanalizacijskega priključka ogroža zdravje uporabnikov
ali nemoteno delovanje javne kanalizacije, |
– priključek na
kanalizacijsko omrežje ni izveden skladno s soglasjem upravljavca ali je
izveden brez soglasja upravljavca, |
– uporabnik brez
soglasja upravljavca dovoli priključitev drugega uporabnika na svoj
kanalizacijski priključek, |
– uporabnik ravna v
nasprotju z določili Pravilnika o tehnični izvedbi in uporabi objektov
in naprav za odvajanje in čiščenje odpadnih komunalnih ter padavinskih
voda, |
– uporabnik z odvodom
odpadne vode povzroča nevarnost za neoporečnost pitne vode, |
– kvaliteta izpusta
odpadne vode v kanalizacijo ne ustreza zahtevam veljavne zakonodaje,
|
– se uporabnik ne
priključi na javno kanalizacijo skladno z določili tega odloka,
|
– uporabnik ne opusti
greznice skladno s 14. členom tega odloka, |
– če uporabnik ne
plača računa za v skladu s pogoji predhodnega člena, |
– če izvid vzorca
odvedene odpadne vode uporabnika izdelan pri pooblaščeni organizaciji
izkazuje neustrezno sestavo. Odvajanje odpadnih in padavinskih voda se
prekine za čas, dokler ni odpravljen vzrok prekinitve. Uporabnik mora
plačati stroške prekinitve in ponovne priključitve ter morebitne
stroške, ki so nastali kot posledica vzroka prekinitve, po ceniku
upravljavca. |
Upravljavec lahko
prekine odvod odpadne ter padavinske vode na stroške uporabnika, če
uporabnik pisno zahteva začasno prekinitev. Upravljavec ima pravico
prekiniti odvajanje odpadnih vod za krajši čas zaradi vzdrževalnih del
na objektih in napravah javne kanalizacije. O tem mora predhodno
obvestiti uporabnike preko sredstev javnega obveščanja. |
IX. NADZOR NAD
IZVAJANJEM TEGA ODLOKA IN KAZENSKE DOLOČBE |
40. člen |
(inšpekcijski organ) |
Za inšpekcijski
nadzor nad izvajanjem določb tega Odloka in izrekanje sankcij je
pristojen občinski inšpekcijski organ in občinsko redarstvo. |
41. člen |
Pravno osebo se kot
uporabnika javne kanalizacije kaznuje z globo 1.000,00 EUR, če pa se po
zakonu, ki ureja gospodarske družbe, šteje za srednjo ali veliko
gospodarsko družbo pa z globo 2.500,00 EUR: |
1. če se ne priključi
in ne uporablja javne kanalizacije na območjih, kjer je to obvezno (prvi
odstavek, 14. člen), |
2. če izvajalcu ne
omogoča dostop do javne kanalizacije za izvajanje vzdrževalnih in
obnovitvenih del na javni kanalizaciji, kadar le-ta poteka po njegovem
zemljišču (deveta alineja, drugi odstavek, 27. člen), |
3. če se priključi na
javno kanalizacijo brez soglasja upravljavca (tretji odstavek, 27.
člen). |
Samostojnega
podjetnika posameznika oziroma posameznika, ki samostojno opravlja
dejavnost, se kot uporabnika javne kanalizacije za prekršek iz prvega
odstavka tega člena kaznuje z globo 1.000,00 EUR. |
Odgovorna oseba
pravne osebe in odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika
oziroma posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost se za prekršek iz
prvega odstavka tega člena kaznuje z globo 250,00 EUR. |
Fizično osebo se kot
uporabnika javne kanalizacije za prekršek iz prvega odstavka tega člena
kaznuje z globo 300,00 EUR. |
X. PREHODNE IN KONČNE
DOLOČBE |
42. člen |
(prenehanje
veljavnosti) |
Z dnem uveljavitve
tega odloka preneha veljati Odlok o pogojih odvajanja in čiščenja
odpadnih padavinskih voda na območju Občine Ribnica (Uradni list RS, št.
58/95, spremembe in dopolnitve odloka 102/00 in 32/06, v nadaljevanju:
Odlok) ter vsi na njegovi podlagi sprejeti občinski akti. |
Občinski akti, ki so
bili sprejeti na podlagi Odloka, se uporabljajo do uveljavitve novih
podzakonskih aktov, kolikor niso v nasprotju s tem odlokom. |
43. člen |
Upravni in
inšpekcijski postopki, ki so se začeli pred uveljavitvijo tega odloka,
se končajo po dosedanjem Odloku. |
Postopki o prekrških,
ki so bili storjeni pred začetkom uporabe tega odloka, se dokončajo po
dosedanjem Odloku, razen v primerih, ko je za kršitelja ta odlok
milejši. |
44. člen |
Občina Ribnica je
dolžna v roku treh mesecev po uveljavitvi tega odloka sprejeti Pravilnik
o tehnični izvedbi in uporabi javnih objektov in naprav za odvajanje in
čiščenje odpadnih komunalnih ter padavinskih voda. |
45. člen |
Ne glede na določbo
prvega odstavka 20. člena tega odloka so lastniki objektov v območjih,
kjer ni predvidena gradnja javne kanalizacije in je odvajanje in
čiščenje odpadne vode urejeno v obstoječo greznico tako, da obstaja
nevarnost okužbe pitne vode, so lastniki objektov dolžni zgraditi MKČN
oziroma nepretočno greznico v enem letu po uveljavitvi tega odloka. |
46. člen |
(veljavnost odloka) |
Ta odlok začne
veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. |
Št. 007-0006/2012 |
Ribnica, dne 16.
oktobra 2012 |
Župan |
Občine Ribnica
|
Jože Levstek l.r. |