Na podlagi 98.
člena
Poslovnika Občinskega sveta Občine Beltinci (Uradni list RS, št.
63/10 in 22/16) je Občinski svet Občine Beltinci na 14. redni seji dne
7. 4. 2016 potrdil uradno prečiščeno besedilo Poslovnika Občinskega
sveta Občine Beltinci, ki obsega: |
–
Poslovnik Občinskega sveta Občine Beltinci (Uradni list RS, št.
63/10) in |
–
Spremembe in dopolnitve Poslovnika Občinskega sveta Občine Beltinci
(Uradni list RS, št. 22/16). |
|
Št.
032-01/2016-14-143/VI |
Beltinci, dne 7.
aprila 2016 |
|
Župan |
Občine Beltinci |
Milan Kerman l.r. |
|
P O S L O V N I K |
Občinskega sveta
Občine Beltinci uradno prečiščeno besedilo (UPB1) |
|
I. SPLOŠNE DOLOČBE |
|
1. člen |
Ta poslovnik ureja
organizacijo in način dela Občinskega sveta Občine Beltinci (v
nadaljnjem besedilu: svet) ter način uresničevanja pravic in dolžnosti
članov in članic sveta (v nadaljnjem besedilu: člani sveta). |
|
2. člen |
Določbe tega
poslovnika se smiselno uporabljajo tudi za delovanje delovnih teles
sveta in njihovih članov. Način dela delovnih teles se lahko v skladu s
tem poslovnikom ureja tudi v aktih o ustanovitvi delovnih teles, lahko
pa tudi s poslovniki delovnih teles. |
|
3. člen |
Delo sveta in
delovnih teles je javno. |
Javnost dela se
lahko omeji ali izključi, če to zahtevajo razlogi varovanja osebnih
podatkov, dokumentov in gradiv, ki vsebujejo podatke, ki so v skladu z
zakonom, drugim predpisom ali splošnim aktom občine oziroma druge javne
ali zasebno pravne osebe zaupne narave oziroma državna, vojaška ali
uradna tajnost. |
Način zagotavljanja
javnosti dela in način omejitve javnosti dela sveta in delovnih teles
določa ta poslovnik. |
|
4. člen |
Svet dela na
rednih, izrednih, dopisnih in slavnostnih sejah. |
Redne seje se
sklicujejo najmanj štirikrat na leto. |
Izredne seje se
sklicujejo po določilih tega poslovnika ne glede na rokovne omejitve, ki
veljajo za redne seje. |
Dopisne seje se
sklicujejo po določbah tega poslovnika v primerih, ko niso izpolnjeni
pogoji za sklic izredne seje. |
Slavnostne seje se
sklicujejo ob praznikih občine in drugih svečanih priložnostih. |
|
5. člen |
Svet predstavlja
župan oziroma županja (v nadaljnjem besedilu: župan), delovno telo sveta
pa predsednik oziroma predsednica delovnega telesa (v nadaljnjem
besedilu: predsednik). |
|
6. člen |
Svet uporablja žig
občine, ki je določen s statutom občine ali odlokom, v katerega
notranjem krogu je ime občinskega organa »OBČINSKI SVET«. |
Svet uporablja žig
na vabilih za seje, na splošnih aktih in aktih o drugih odločitvah ter
na dopisih. |
Žig sveta
uporabljajo v okviru svojih nalog tudi delovna telesa sveta. |
Žig sveta hrani in
skrbi za njegovo uporabo direktor občinske uprave. |
|
II. KONSTITUIRANJE
SVETA |
|
7. člen |
Svet se konstituira
na prvi seji po volitvah, na kateri je potrjenih več kot polovica
mandatov članov sveta. |
Prvo sejo
novoizvoljenega sveta skliče prejšnji župan najkasneje 20 dni po
izvolitvi članov, vendar ne kasneje kot deset dni po izvedbi drugega
kroga volitev župana. |
Če seja ni sklicana
v navedenem roku, jo najkasneje v osmih dneh po preteku roka iz
prejšnjega odstavka tega člena skliče predsednik občinske volilne
komisije. |
Zaradi priprave na
prvo sejo skliče župan nosilce kandidatnih list, s katerih so bili
izvoljeni člani sveta. |
|
8. člen |
Obvezni dnevni red
konstitutivne seje je: |
1. Ugotovitev
števila navzočih novoizvoljenih članov sveta |
2. Poročilo
občinske volilne komisije o izidu volitev v svet in volitev župana |
3. Imenovanje
komisije za potrditev mandatov članov sveta in ugotovitev izvolitve
župana |
4. Poročilo
komisije za potrditev mandatov članov sveta in ugotovitev izvolitve
župana in potrditev mandatov članov sveta |
5. Poročilo
komisije za potrditev mandatov članov sveta in ugotovitev izvolitve
župana in odločanje o pritožbah kandidatov za župana |
6. Imenovanje
komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. |
O dnevnem redu
konstitutivne seje svet ne razpravlja in ne odloča. |
Dnevni red
konstitutivne seje lahko vsebuje tudi slovesno prisego župana in njegov
pozdravni nagovor. |
|
9. člen |
Prvo sejo
novoizvoljenega sveta vodi najstarejši član sveta oziroma član sveta, ki
ga na predlog najstarejšega člana sveta določi svet. |
Na prvi seji svet
izmed navzočih članov sveta najprej imenuje tri člansko komisijo za
potrditev mandatov članov sveta in ugotovitev izvolitve župana za
pregled prispelih pritožb in pripravo predloga potrditve mandatov članov
sveta. Člane komisije za potrditev mandatov članov sveta in ugotovitev
izvolitve župana lahko predlaga vsak član sveta. Svet glasuje o
predlogih po vrstnem redu kot so bili vloženi, dokler niso imenovani
trije člani komisije. O preostalih predlogih svet ne odloča. |
Komisija za
potrditev mandatov članov sveta in ugotovitev izvolitve župana na
podlagi poročila občinske volilne komisije in potrdil o izvolitvi
pregleda, kateri kandidati so bili izvoljeni za člane sveta, predlaga
svetu odločitve o morebitnih pritožbah kandidatov za člane sveta ali
predstavnikov kandidatnih list in predlaga potrditev mandatov članov
sveta. |
Če je vložena
pritožba kandidata ali predstavnika kandidata za župana, komisija za
potrditev mandatov članov sveta in ugotovitev izvolitve župana na
podlagi poročila volilne komisije in potrdila o izvolitvi župana
pripravi poročilo o vsebini in upravičenosti pritožbe ter predlaga svetu
odločitve o posameznih pritožbah. |
|
10. člen |
Svet potrdi mandate
članov sveta na podlagi predloga komisije za potrditev mandatov članov
sveta in ugotovitev izvolitve župana potem, ko dobi njeno poročilo o
pregledu potrdil o izvolitvi ter vsebini in upravičenosti morebitnih
pritožb kandidatov, predstavnikov kandidatur oziroma kandidatnih list. |
Svet odloči skupaj
o potrditvi mandatov, ki niso sporni, o vsakem spornem mandatu pa odloča
posebej. |
Član sveta,
katerega mandat je sporen, ne sme glasovati o potrditvi svojega mandata.
Šteje se, da je svet z odločitvijo o spornem mandatu odločil tudi o
pritožbi kandidata ali predstavnika kandidature oziroma kandidatne
liste. |
Svet na podlagi
poročila volilne komisije in potrdila o izvolitvi župana na podlagi
poročila komisije za potrditev mandatov članov sveta in ugotovitev
izvolitve župana posebej odloči o morebitnih pritožbah kandidatov za
župana oziroma predstavnikov kandidatur. Če je za župana izvoljen
kandidat, ki je bil hkrati izvoljen tudi za člana sveta, pa je zoper
njegov mandat župana vložena pritožba, o odločanju o pritožbi ne sme
glasovati. Glasovati ne sme niti vlagatelj pritožbe – kandidat za
župana, če je bil izvoljen tudi za člana sveta. |
|
11. člen |
Ko se svet
konstituira nastopijo mandat novoizvoljeni člani sveta, mandat
dotedanjim članom sveta pa preneha. |
Kolikor svet ni
prejel pritožbe zoper mandat župana iz četrtega odstavka 10. člena,
prične novoizvoljenemu županu teči mandat, mandat dotedanjemu županu pa
preneha. |
S prenehanjem
mandata članov sveta preneha članstvo v nadzornem odboru občine ter
stalnih in občasnih delovnih telesih sveta. |
|
12. člen |
Ko je svet
konstituiran, imenuje izmed članov komisijo za mandatna vprašanja,
volitve in imenovanja kot svoje stalno delovno telo, na konstitutivni
seji ali najkasneje na prvi naslednji seji. |
|
III. PRAVICE IN
DOLŽNOSTI ČLANOV SVETA |
|
13. člen |
Pravice in
dolžnosti članov sveta so določene z zakonom, statutom občine in tem
poslovnikom. |
Člani sveta imajo
pravico in dolžnost udeleževati se sej sveta in delovnih teles, katerih
člani so. Člani sveta se lahko udeležujejo tudi sej drugih delovnih
teles in imajo pravico sodelovati pri njihovem delu, vendar brez pravice
glasovanja. |
Član sveta ima
pravico: |
– predlagati svetu
v sprejem odloke in druge akte, razen proračuna, zaključnega računa
proračuna in drugih aktov, za katere je v zakonu ali v statutu določeno,
da jih sprejme svet na predlog župana; |
– predlagati svetu
obravnavo drugih vprašanj iz njegove pristojnosti; |
– sodelovati pri
oblikovanju programa dela sveta in dnevnih redov sej; |
– glasovati o
predlogih splošnih aktov občine, drugih aktov in odločitev sveta ter
predlagati spremembe in dopolnitve (amandmaje) k tem predlogom; |
– predlagati
kandidate za člane organov občine, delovnih teles sveta in organov
javnih zavodov, javnih podjetij in skladov, katerih ustanoviteljica ali
soustanoviteljica je občina oziroma v katerih ima občina v skladu z
zakonom svoje predstavnike. |
Član sveta ima
dolžnost varovati podatke zaupne narave, ki so kot osebni podatki,
državne, uradne in poslovne tajnosti opredeljene z zakonom, drugim
predpisom ali z akti sveta in organizacij uporabnikov proračunskih
sredstev, za katere zve pri svojem delu. |
Član sveta ima
pravico do povračila stroškov v zvezi z opravljanjem funkcije ter v
skladu z zakonom in aktom sveta do dela plače za nepoklicno opravljanje
funkcije občinskega funkcionarja. |
|
14. člen |
Član sveta ne more
biti klican na odgovornost zaradi mnenja, izjave ali glasu, ki ga je dal
v zvezi z opravljanjem svoje funkcije. |
Član sveta nima
imunitete in je za svoja dejanja, ki niso povezana s pravicami in
dolžnostmi člana sveta, odškodninsko in kazensko odgovoren. |
|
15. člen |
Svetniške skupine,
ki jih oblikujejo člani sveta, izvoljeni z istoimenske liste ali dveh
ali več kandidatnih list, imajo le pravice, ki gredo posameznemu članu
sveta. Član sveta je lahko član le ene svetniške skupine |
Svet lahko odloči,
da imajo svetniške skupine pravico do povračila materialnih stroškov. |
16. člen |
Član sveta ima
pravico zahtevati od župana, drugih organov občine in občinske uprave
obvestila in pojasnila, ki so mu potrebna za delo v svetu in delovnih
telesih. |
Organi občine iz
prejšnjega odstavka so dolžni odgovoriti na vprašanja članov sveta in
jim posredovati zahtevana pojasnila. Če član sveta to posebej zahteva,
mu je treba odgovoriti oziroma posredovati pojasnila tudi v pisni
obliki. |
Član sveta ima
pravico županu ali direktorju občinske uprave postaviti vprašanje ter
jima lahko da pobudo za ureditev določenih vprašanj ali za sprejem
določenih ukrepov iz njune pristojnosti. |
|
17. člen |
Član sveta
zastavlja vprašanja in daje pobude v pisni obliki ali ustno. |
Na vsaki redni seji
sveta mora biti predvidena posebna točka dnevnega reda za vprašanja in
pobude članov. |
Vprašanja oziroma
pobude morajo biti kratke in postavljene tako, da je njihova vsebina
jasno razvidna. V nasprotnem primeru župan ali za vodenje seje
pooblaščeni podžupan oziroma član sveta na to opozori in člana sveta
pozove, da vprašanje oziroma pobudo ustrezno dopolni. |
Ustno postavljeno
vprašanje ali ustna predstavitev pisno postavljenega vprašanja ne sme
trajati več kot tri minute, obrazložitev ustne ali pisno dane pobude pa
ne več kot pet minut. |
Pisno postavljeno
vprašanje in pobuda morata biti takoj posredovana tistemu, na katerega
je naslovljeno. |
Pri obravnavi
vprašanj in pobud morata biti na seji obvezno prisotna župan in direktor
občinske uprave. Če sta župan ali direktor občinske uprave zadržana
določita, kdo ju bo nadomeščal in odgovarjal na vprašanja in pobude. |
Na seji se
odgovarja na vsa vprašanja in pobude, ki so bila oddana do začetka seje
ter na ustna vprašanja dana ob obravnavi vprašanj in pobud članov sveta.
Če zahteva odgovor na vprašanje podrobnejši pregled dokumentacije
oziroma proučitev, lahko župan ali direktor občinske uprave odgovorita
na naslednji seji. |
Župan ali direktor
občinske uprave lahko na posamezna vprašanja ali pobude odgovorita
pisno, pisno morata odgovoriti tudi na vprašanja in pobude, za katere
tako zahteva vlagatelj. Pisni odgovor mora biti posredovan vsem članom
sveta s sklicem, najkasneje pa na prvi naslednji redni seji. |
O vprašanjih in
pobudah ni razprave. |
|
18. člen |
Če član sveta ni
zadovoljen z odgovorom na svoje vprašanje oziroma pobudo, lahko zahteva
dodatno pojasnilo. Če tudi po tem ni zadovoljen, lahko predlaga svetu,
da se o zadevi opravi razprava, o čemer odloči svet z glasovanjem. |
Če svet odloči, da
bo o zadevi razpravljal, mora župan uvrstiti to vprašanje ali pobudo na
dnevni red prve naslednje redne seje. |
|
19. člen |
Član sveta se je
dolžan udeleževati sej sveta in delovnih teles, katerih član je. |
Če član sveta ne
more priti na sejo sveta ali delovnega telesa, katerega član je, mora o
tem obvestiti župana oziroma predsednika delovnega telesa najpozneje do
začetka seje. Če zaradi višje sile ali drugih razlogov ne more obvestiti
župana oziroma predsednika delovnega telesa o svoji odsotnosti do
začetka seje, mora to opraviti takoj, ko je to mogoče. |
Če se član
delovnega telesa iz neopravičenih razlogov ne udeleži treh sej delovnega
telesa v koledarskem letu, lahko predsednik delovnega telesa predlaga
svetu njegovo razrešitev. |
|
IV. SEJE SVETA |
|
1. Sklicevanje sej,
predsedovanje in udeležba na seji |
|
20. člen |
Svet dela in odloča
na sejah. |
Seje sveta sklicuje
župan. |
Župan sklicuje seje
sveta v skladu s programom dela sveta, na podlagi sklepa sveta in na
predlog drugih predlagateljev, določenih s statutom občine, ter če to
zahtevajo okoliščine, mora pa jih sklicati najmanj štirikrat letno. |
Župan lahko skliče
redno sejo sveta, preden je končana predhodno sklicana seja, svet pa
nove redne seje ne more začeti, dokler ne konča prejšnje redne seje. |
|
21. člen |
Sklic seje vsebuje
vabilo in gradivo. |
Sklic seje s
predlogom dnevnega reda se pošlje članom najkasneje sedem dni pred
dnevom, določenim za sejo. Skupaj z vabilom se pošlje tudi gradivo, ki
je bilo podlaga za uvrstitev zadev na dnevni red. Posamezno gradivo se
lahko pošlje tudi kasneje, če je vsebina gradiva nujno potrebna pri
odločanju o točki dnevnega reda. |
Sklic seje se
pošlje v fizični obliki na papirju ali po elektronski pošti v skladu s
predpisom, ki ureja elektronsko poslovanje. |
Sklic seje je
informacija javnega značaja. Sklic seje se z dnem, ko se ga pošlje
članom sveta in ostalim prejemnikom sklica, objavi na spletni strani
občine. |
|
22. člen |
Izredna seja sveta
se skliče za obravnavanje in odločanje o nujnih zadevah, kadar ni
pogojev za sklic redne seje, ali na zahtevo četrtine članov sveta. |
V zahtevi članov
sveta za sklic izredne seje morajo biti navedeni razlogi za njen sklic.
Zahtevi mora biti priloženo gradivo o zadevah, o katerih naj svet
odloča, če člani sveta ne razpolagajo z gradivom, pa zahteva županu in
občinski upravi, katero gradivo naj se za sejo pripravi. |
Izredno sejo sveta
skliče župan. Če izredna seja sveta, ki so jo zahtevali člani sveta, ni
sklicana v roku sedmih dni od predložitve pisne obrazložene zahteve za
sklic s priloženim gradivom, jo lahko skliče tisti upravičeni
predlagatelj, ki je sklic zahteval. V tem primeru lahko predlagatelj
sejo tudi vodi. |
Sklic izredne seje
mora biti dostavljen članom sveta najkasneje tri dni pred sejo. |
Če razmere terjajo
drugače, se lahko izredna seja sveta skliče v skrajnem roku, ki je
potreben, da so s sklicem seznanjeni vsi člani sveta in se seje lahko
udeležijo. V tem primeru se lahko dnevni red seje predlaga na sami seji,
na sami seji pa se lahko predloži tudi gradivo za sejo. Svet pred
sprejemom dnevnega reda tako sklicane izredne seje ugotovi utemeljenost
razlogov za sklic. Če svet ugotovi, da ni bilo razlogov, se seja ne
opravi in se skliče nova izredna ali redna seja v skladu s tem
poslovnikom. |
|
23. člen |
Dopisna seja se
lahko opravi, kadar ni pogojev za sklic izredne seje sveta. Na dopisni
seji ni mogoče odločati o proračunu in zaključnem računu proračuna
občine, o splošnih aktih, s katerimi se v skladu z zakonom predpisujejo
občinski davki in druge dajatve ter o zadevah, iz katerih izhajajo
finančne obveznosti občine. Dopisna seja se opravi na podlagi sklica
seje v fizični ali elektronski obliki ter s predlogom sklepa, ki je
predlagan v sprejem. Dopisna seja se opravi z osebnim telefonskim
glasovanjem ali glasovanjem po elektronski pošti. Glede na način izvedbe
dopisne seje mora sklic seje vsebovati rok trajanja dopisne seje (točen
datum in čas trajanja seje, to je do katere ure se šteje trajanje seje). |
Dopisna seja je
sklepčna, če je bilo vabilo poslano vsem članom sveta, od katerih jih je
osebno vročitev potrdilo več kot polovica. Šteje se, da so osebno
vročitev potrdili člani, ki so glasovali. |
O dopisni seji se
vodi zapisnik, ki mora poleg sestavin, določenih s tem poslovnikom,
vsebovati še potrdila o osebni vročitvi vabil članom sveta oziroma
ugotovitev, koliko članov sveta je glasovalo. Potrditev zapisnika
dopisne seje se uvrsti na prvo naslednjo redno sejo sveta. |
|
24. člen |
Na seje sveta se
vabijo poročevalci za posamezne točke dnevnega reda, ki jih določi župan
oziroma direktor občinske uprave. |
Vabilo se pošlje
tudi vsem, katerih navzočnost je potrebna glede na dnevni red seje. |
25. člen |
Predlog dnevnega
reda seje sveta pripravi župan. |
Predlog dnevnega
reda lahko predlagajo tudi člani sveta, ki imajo pravico zahtevati sklic
seje sveta. Posamezne točke dnevnega reda lahko predlaga posamezen član
sveta ali delovno telo. |
V predlog dnevnega
reda seje sveta se lahko uvrstijo le točke, za katere obravnavo so
izpolnjeni pogoji, ki so določeni s tem poslovnikom. |
Na dnevni red ni
mogoče uvrstiti akta, če še ni končan postopek o aktu z enako ali
podobno vsebino. |
Na dnevni red se
prednostno uvrstijo odloki, ki so pripravljeni za drugo obravnavo. |
O sprejemu dnevnega
reda odloča svet na začetku seje. |
Svet ne more
odločiti, da se v dnevi red seje uvrstijo zadeve, če članom ni bilo
predloženo gradivo oziroma, h katerim ni dal svojega mnenja ali ni
zavzel stališča župan, kadar ta ni bil predlagatelj, če gradiva ni
obravnavalo pristojno delovno telo, razen v primerih, ko delovno telo še
ni bilo ustanovljeno, pa je obravnava nujna, ali če svet odloči drugače. |
|
26. člen |
Sejo sveta vodi
župan. Župan lahko za vodenje sej sveta pooblasti podžupana ali drugega
člana sveta (v nadaljnjem besedilu: predsedujoči). |
Če nastopijo
razlogi, zaradi katerih župan ali predsedujoči ne more voditi že
sklicane seje, jo vodi podžupan, če pa tudi to ni mogoče, jo vodi
najstarejši član sveta. |
Izredno sejo sveta,
ki jo skličejo člani sveta, ker župan ni opravil sklica v skladu z
zakonom in tem poslovnikom, vodi član sveta, ki ga pooblastijo člani
sveta, ki so sklic seje zahtevali. |
|
27. člen |
Seje sveta so
javne. |
Predstavnike
medijev v občini in občane se o seji obvesti z objavljenim vabilom, ki
mu je priloženo gradivo za sejo. Objava se opravi vsaj tri dni pred sejo
na spletni strani občine ter na krajevno običajen način. Medijem se
pošlje še obvestilo po elektronski pošti. |
Predsedujoči lahko
na zahtevo predstavnika medija dopusti zvočno in slikovno snemanje
posameznih delov seje. O zahtevi občana za snemanje posameznih delov
seje odloči svet. |
Če občan, ki
spremlja sejo, ali predstavnik medija moti delo sveta, ga predsedujoči
najprej opozori, če tudi po opozorilu ne neha motiti dela sveta, pa ga
odstrani iz prostora. |
|
28. člen |
Župan predlaga
svetu, da s sklepom zapre sejo za javnost v celoti ali ob obravnavi
posamezne točke dnevnega reda, če to terja zagotovitev varstva podatkov,
ki v skladu z zakonom niso informacije javnega značaja. |
Kadar svet sklene,
da bo izključil javnost oziroma bo točko dnevnega reda obravnaval brez
navzočnosti javnosti, odloči kdo je lahko poleg župana, predsedujočega
in članov sveta navzoč na seji. |
|
2. Potek seje |
|
29. člen |
Ko predsedujoči
začne sejo, obvesti svet, kdo izmed članov sveta mu je sporočil, da je
zadržan in se seje ne more udeležiti. |
Predsedujoči nato
ugotovi, ali je svet sklepčen. Predsedujoči obvesti svet tudi o tem, kdo
je povabljen na sejo. |
Na začetku seje
lahko predsedujoči poda pojasnila v zvezi z delom na seji in drugimi
vprašanji. |
|
30. člen |
Svet na začetku
seje določi dnevni red. |
Pri določanju
dnevnega reda svet najprej odloča o predlogih, da se posamezne zadeve
umaknejo z dnevnega reda, nato o predlogih, da se dnevni red razširi in
nato o morebitnih predlogih za skrajšanje rokov, združitev obravnav ali
hitri postopek. |
Mandatne zadeve
imajo prednost pred vsemi drugimi točkami dnevnega reda in se uvrstijo
takoj za točko »potrditev zapisnika«. |
Predlagatelj točke
dnevnega reda lahko točko sam umakne vse do glasovanja o dnevnem redu. O
predlagateljevem umiku točke svet ne razpravlja in ne glasuje. Kadar
predlaga umik točke dnevnega reda oseba, ki ni predlagatelj točke, svet
o tem razpravlja in glasuje. |
Predlogi za
razširitev dnevnega reda se lahko sprejmejo le, če so razlogi nastali po
sklicu seje in če je bilo članom sveta izročeno gradivo, ki je podlaga
za uvrstitev zadeve na dnevni red. O predlogih za razširitev dnevnega
reda svet razpravlja in glasuje. |
Po sprejetih
posameznih odločitvah za umik oziroma za razširitev dnevnega reda da
predsedujoči na glasovanje predlog dnevnega reda v celoti. |
|
31. člen |
Ko svet določi
dnevni red seje, najprej odloča o sprejemu zapisnika prejšnje seje in
vseh drugih zapisnikih. |
Član sveta lahko da
pripombe k zapisniku in zahteva, da se zapisnik ustrezno spremeni in
dopolni. O utemeljenosti zahtevanih sprememb ali dopolnitev zapisnika
odloči svet. |
Zapisnik se lahko
sprejme z ugotovitvijo, da nanj niso bile podane pripombe, lahko pa se
sprejme ustrezno spremenjen in dopolnjen s sprejetimi pripombami. |
|
32. člen |
Posamezne točke
dnevnega reda se obravnavajo po določenem (sprejetem) vrstnem redu. |
Med sejo lahko svet
izjemoma spremeni vrstni red obravnave posameznih točk dnevnega reda, če
med potekom seje nastopijo okoliščine, zaradi katerih je potrebno
posamezno gradivo obravnavati pred točko dnevnega reda, na katero je
uvrščeno. Spremembo vrstnega reda obravnave je potrebno ustno
obrazložiti. |
|
33. člen |
Na začetku
obravnave vsake točke dnevnega reda lahko poda župan ali oseba, ki jo
določi župan oziroma predlagatelj, kadar to ni župan, dopolnilno
obrazložitev. Dopolnilna obrazložitev sme trajati največ 15 minut, če ni
s tem poslovnikom drugače določeno. Kadar svet tako sklene, je
predlagatelj dolžan podati dopolnilno obrazložitev. |
Če župan ni
predlagatelj, poda sam, podžupan ali direktor občinske uprave mnenje k
obravnavani zadevi. Potem dobi besedo predsednik delovnega telesa sveta,
ki je zadevo obravnavalo. Obrazložitev županovega mnenja in beseda
predsednika delovnega telesa lahko trajata največ po deset minut. |
Potem dobijo besedo
člani sveta po vrstnem redu, kakor so se priglasili k razpravi. Razprava
posameznega člana lahko traja največ sedem minut. Svet lahko sklene, da
posamezen član iz utemeljenih razlogov lahko razpravlja dalj časa,
vendar ne več kot 15 minut. |
Razpravljavec lahko
praviloma razpravlja le enkrat, ima pa pravico do replike po razpravi
vsakega drugega razpravljavca. Replika mora biti konkretna in se
nanašati na napovedi replike označeno razpravo, sicer jo lahko
predsedujoči prepove. Replike smejo trajati največ tri minute. |
Ko je vrstni red
priglašenih razpravljavcev izčrpan, predsedujoči vpraša, če želi še kdo
razpravljati. Dodatne razprave lahko trajajo le po tri minute. Ko
predsedujoči konča razpravo, se ta ne sme ponovno odpreti. |
|
34. člen |
Razpravljavec sme
govoriti le o vprašanju, ki je na dnevnem redu in o katerem teče
razprava, h kateri je predsedujoči pozval. |
Če se razpravljavec
ne drži dnevnega reda ali prekorači čas za razpravo, ga predsedujoči
opomni. Če se tudi po drugem opominu ne drži dnevnega reda oziroma
nadaljuje z razpravo, mu predsedujoči lahko vzame besedo. Zoper odvzem
besede lahko razpravljavec ugovarja. O ugovoru odloči svet brez
razprave. |
|
35. člen |
Članu sveta, ki
želi govoriti o kršitvi poslovnika ali o kršitvi dnevnega reda, da
predsedujoči besedo takoj, ko jo zahteva. Član sveta mora navesti člen
poslovnika, ki naj bi bil kršen. |
Nato poda
predsedujoči pojasnilo glede kršitve poslovnika ali dnevnega reda. Če
član ni zadovoljen s pojasnilom, odloči o tem vprašanju svet brez
razprave. |
Če član sveta
zahteva besedo, da bi opozoril na napako ali popravil navedbo, ki po
njegovem mnenju ni točna in je povzročila nesporazum ali potrebo po
osebnem pojasnilu, mu da predsedujoči besedo takoj, ko jo zahteva. Pri
tem se mora član omejiti na pojasnilo in njegov govor ne sme trajati več
kot pet minut. |
|
36. člen |
Ko predsedujoči
ugotovi, da ni več priglašenih k razpravi, sklene razpravo o posamezni
točki dnevnega reda. Če je na podlagi razprave treba pripraviti predloge
za odločitev ali stališča, se razprava o taki točki dnevnega reda
prekine in nadaljuje po predložitvi teh predlogov. |
Predsedujoči lahko
med sejo prekine delo sveta tudi, če je to potrebno zaradi odmora,
priprave predlogov po zaključeni razpravi, potrebe po posvetovanjih ali
pridobitve dodatnih strokovnih mnenj. V primeru prekinitve predsedujoči
določi, kdaj se bo seja nadaljevala. |
Predsedujoči
prekine delo sveta, če ugotovi, da seja ni več sklepčna, če so potrebna
posvetovanja v delovnem telesu in v drugih primerih, ko tako sklene
svet. Če predsedujoči prekine zasedanje sveta zaradi nesklepčnost,
odredi 15-minutni odmor. Če svet ni sklepčen tudi po odmoru,
predsedujoči zasedanje prekine. Nadaljevanje seje se skliče v skladu s
poslovnikom. |
|
37. člen |
Seje sveta se
sklicujejo najprej ob 17. uri in morajo biti načrtovane tako, da
praviloma ne trajajo več kot štiri ure. |
Predsedujoči odredi
15-minutni odmor vsaj po dveh urah neprekinjenega dela. |
Odmor lahko
predsedujoči odredi tudi na podlagi obrazloženega predloga posameznega
ali skupine članov sveta, župana ali predlagatelja, če je to potrebno
zaradi priprave amandmajev, mnenj, stališč, dodatnih obrazložitev ali
odgovorov oziroma pridobitve zahtevanih podatkov. Odmor lahko traja
največ 30 minut, odredi pa se ga lahko pred oziroma v okviru posamezne
točke največ dvakrat. |
Če kdo od
upravičencev predlaga dodatni odmor po izčrpanju možnosti iz prejšnjega
odstavka, svet odloči, ali se lahko odredi odmor ali pa se seja prekine
in nadaljuje drugič. |
|
38. člen |
Če svet o zadevi,
ki jo je obravnaval, ni končal razprave ali če ni pogojev za odločanje,
ali če svet o zadevi ne želi odločiti na isti seji, se razprava oziroma
odločanje o zadevi preloži na eno izmed naslednjih sej. Enako lahko svet
odloči, če časovno ni uspel obravnavati vseh točk dnevnega reda. |
Svet konča sejo, ko
so izčrpane vse točke dnevnega reda. |
|
3. Vzdrževanje reda
na seji |
|
39. člen |
Za red na seji
skrbi predsedujoči. Na seji sveta ne sme nihče govoriti, dokler mu
predsedujoči ne da besede. |
Predsedujoči skrbi,
da govornika nihče ne moti med govorom. Govornika lahko opomni na red
ali mu seže v besedo le predsedujoči. |
|
40. člen |
Za kršitev reda na
seji sveta sme predsedujoči izreči naslednje ukrepe: |
– opomin |
– odvzem besede |
– odstranitev s
seje ali z dela seje. |
|
41. člen |
Opomin se lahko
izreče članu sveta, če govori, čeprav ni dobil besede, če sega govorniku
v besedo ali če na kak drug način krši red na seji. |
Odvzem besede se
lahko izreče govorniku, če s svojim govorom na seji krši red in določbe
tega poslovnika in je bil na tej seji že dvakrat opominjan, naj spoštuje
red in določbe tega poslovnika. |
Odstranitev s seje
ali z dela seje se lahko izreče članu sveta oziroma govorniku, če kljub
opominu ali odvzemu besede krši red na seji tako, da onemogoča delo
sveta. |
Član sveta oziroma
govornik, ki mu je izrečen ukrep odstranitve s seje ali z dela seje,
mora takoj zapustiti prostor, v katerem je seja. |
|
42. člen |
Predsedujoči lahko
odredi, da se odstrani s seje in iz poslopja, v katerem je seja, vsak
drug udeleženec, ki krši red na seji oziroma s svojim ravnanjem
onemogoča nemoten potek seje. |
Če je red hudo
kršen, lahko predsedujoči odredi, da se odstranijo vsi poslušalci. |
|
43. člen |
Če predsedujoči z
rednimi ukrepi ne more ohraniti reda na seji sveta, jo prekine. |
|
4. Odločanje |
|
44. člen |
Svet veljavno
odloča (sklepa), če je na seji navzočih večina (več kot polovica) vseh
članov sveta. |
Navzočnost se
ugotavlja na začetku seje, pred vsakim glasovanjem in na začetku
nadaljevanja seje po odmoru oziroma prekinitvi. Navzočnost članov sveta
na začetku seje se ugotovi s podpisi članov na listi navzočnosti. |
Za sklepčnost je
odločilna dejanska navzočnost članov sveta v sejni sobi (dvorani) na
način, kot velja za glasovanje (glasovalna naprava, dvig kartonov ali
rok). Preverjanje sklepčnosti lahko zahteva vsak član sveta ali
predsedujoči kadarkoli. |
|
45. člen |
Predlagana
odločitev je na sklepčni seji sveta sprejeta, če se je večina članov
sveta, ki so glasovali, izrekla »ZA« njen sprejem oziroma, če je »ZA«
sprejem glasovalo toliko članov, kot to za posamezno odločitev določa
zakon. |
|
46. člen |
Svet praviloma
odloča z javnim glasovanjem. |
S tajnim
glasovanjem lahko svet odloča, če tako sklene pred odločanjem o
posamezni zadevi oziroma vprašanju. Predlog za tajno glasovanje lahko da
župan ali vsak član sveta. O predlogu za tajno glasovanje odloči svet
brez razprave. |
|
47. člen |
Glasovanje se
opravi po končani razpravi o predlogu, o katerem se odloča. Pred vsakim
glasovanjem prebere predsedujoči predlagano besedilo sklepa ali
amandmaja. |
H glasovanju pozove
predsedujoči člane sveta tako, da jim najprej predlaga, da se opredelijo
»ZA« sprejem predlagane odločitve, po zaključenem opredeljevanju za
sprejem odločitve pa še, da se opredelijo »PROTI« sprejemu predlagane
odločitve. Vsak član glasuje o isti odločitvi samo enkrat, razen, če je
glasovanje v celoti ponovljeno. |
Po vsakem
opravljenem glasovanju predsedujoči ugotovi in objavi izid glasovanja. |
|
48. člen |
Javno glasovanje se
opravi z dvigom rok, z uporabo glasovalne naprave ali s poimenskim
izjavljanjem. |
Poimensko glasujejo
člani sveta, če svet tako odloči na predlog predsedujočega ali najmanj
ene četrtine vseh članov sveta. |
Člane se pozove k
poimenskemu glasovanju po abecednem redu prve črke njihovih priimkov.
Član glasuje tako, da glasno izjavi »ZA« ali »PROTI«. O poimenskem
glasovanju se piše zaznamek tako, da se pri vsakem članu sveta zapiše,
kako je glasoval, ali pa se zabeleži njegova odsotnost. Zaznamek je
sestavni del zapisnika seje. |
|
49. člen |
Tajno se glasuje z
glasovnicami. |
Tajno glasovanje
vodi in ugotavlja izide tri članska komisija, ki jo vodi predsedujoči.
Dva člana določi svet na predlog predsedujočega.
Administrativno-tehnična opravila v zvezi s tajnim glasovanjem opravlja
direktor občinske uprave ali javni uslužbenec, ki ga določi direktor
občinske uprave. |
Za glasovanje se
natisne toliko enakih glasovnic, kot je članov sveta. Glasovnice morajo
biti overjene z žigom, ki ga uporablja svet. |
Pred začetkom
glasovanja določi predsedujoči čas glasovanja. |
Komisija vroči
glasovnice članom sveta in sproti označi, kateri član je prejel
glasovnico. Glasuje se v prostoru, ki je določen za glasovanje in na
katerem je zagotovljena tajnost glasovanja. |
Glasovnica vsebuje
predlog, o katerem se odloča, in praviloma opredelitev »ZA« in »PROTI«.
»ZA« je na dnu glasovnice za besedilom predloga na desni strani, »PROTI«
pa na levi. Glasuje se tako, da se obkroži besedo »ZA« ali besedo
»PROTI«. |
Glasovnica mora
vsebovati navodilo za glasovanje. |
Glasovnica za
imenovanje vsebuje zaporedne številke, imena in priimke kandidatov, če
jih je več, po abecednem redu prvih črk njihovih priimkov. Glasuje se
tako, da se obkroži zaporedno številko pred priimkom in imenom
kandidata, za katerega se želi glasovati in največ toliko zaporednih
številk, kolikor kandidatov je treba imenovati v skladu z navodilom na
glasovnici. |
Ko član sveta
izpolni glasovnico, odda glasovnico v glasovalno skrinjico. |
|
50. člen |
Ko je glasovanje
končano, komisija ugotovi izid glasovanja. |
Poročilo o izidu
glasovanja vsebuje podatke o: |
– datumu in
številki seje sveta, |
– predmetu
glasovanja, |
– sestavi
glasovalne komisije s podpisi njenih članov, |
– številu
razdeljenih glasovnic, |
– številu oddanih
glasovnic, |
– številu
neveljavnih glasovnic, |
– številu veljavnih
glasovnic, |
– številu glasov
»ZA« in število glasov »PROTI« oziroma pri glasovanju o kandidatih,
številu glasov, ki jih je dobil posamezni kandidat, |
– ugotovitvi, da je
predlog izglasovan s predpisano večino, ali da predlog ni izglasovan,
pri glasovanju o kandidatih pa, katerih kandidat je imenovan. |
Predsedujoči objavi
izid glasovanja takoj po ugotovitvi rezultatov. |
|
51. člen |
Če član sveta
utemeljeno ugovarja poteku glasovanja ali ugotovitvi izida glasovanja
pri javnem glasovanju, se lahko glasovanje ponovi. |
O ponovitvi
glasovanja odloči svet brez razprave na predlog člana, ki ugovarja
poteku ali ugotovitvi izida glasovanja, ali na predlog predsedujočega. O
isti zadevi je mogoče glasovati največ dvakrat. Javnega poimenskega
glasovanja se ne ponavlja. |
|
5. Izločitev zaradi
pristranosti |
|
51.a člen |
Razlogi za
izločitev člana sveta iz odločanja o posamezni zadevi zaradi
pristranosti so podani v naslednjih primerih: |
1. V zadevah, v
katerih je udeležen on sam, njegov zakonec ali izvenzakonski partner,
njegov prednik ali potomec, brat, sestra ali oseba, s katero je v isti
stopnji v svaštvu, njegov posvojitelj ali posvojenec ali njun potomec,
zakonec ali izvenzakonski partner, ali njegov rejnik, rejenec ali oseba
v njegovem skrbništvu. |
2. V zadevah, v
katerih je postavljen kot pooblaščenec stranke. |
3. V zadevah, v
katerih je udeleženo podjetje, zavod ali druga organizacija, v kateri
ima svoj kapitalski delež, ki presega 20 % celotne vrednosti podjetja,
zavoda ali druge organizacije. |
4. Če obstajajo
drugi tehtni razlogi, ki vzbujajo dvom o njegovi nepristranosti. |
|
51.b člen |
Pobudo za izločitev
člana sveta lahko poda vsak član sveta s pisno obrazložitvijo, ki jo je
potrebno predložiti na seji sveta najkasneje do obravnave točke, na
katero se pobuda za izločitev nanaša. |
Če se član sveta z
izločitvijo strinja, se o izločitvi ne glasuje. |
V primeru, da se
član sveta, zoper katerega je vložena pobuda za izločitev, z izločitvijo
ne strinja, ima pravico do ustnega ugovora. O utemeljenosti ugovora
odloča svet. Član sveta, ki se z izločitvijo ne strinja, nima pravice
glasovati o svoji izločitvi. |
|
51.c člen |
Izločitev pomeni le
izločitev iz odločanja z glasovanjem. Izločeni član sveta lahko sodeluje
pri razpravi. |
Postopek izločitve
se opravi pri odločanju o točki dnevnega reda, na katero se odločitev
nanaša. |
|
6. Zapisnik seje
sveta |
|
52. člen |
O vsaki seji sveta
se piše zapisnik. |
Zapisnik obsega
glavne podatke o delu na seji, zlasti pa podatke o navzočnosti članov
sveta na seji in ob posameznem glasovanju, o odsotnosti članov sveta, o
udeležbi vabljenih, predstavnikov javnosti in občanov, o sprejetem
dnevnem redu, imenih razpravljavcev, predlogih sklepov, izidih
glasovanja o posameznih predlogih in o sklepih, ki so bili sprejeti, o
vseh postopkovnih odločitvah predsedujočega in sveta ter o stališčih
statutarno pravne komisije o postopkovnih vprašanjih. Zapisniku je treba
predložiti original vabila in gradivo, ki je bilo predloženo oziroma
obravnavano na seji. |
|
53. člen |
Za zapisnik seje
sveta skrbi direktor občinske uprave. Direktor občinske uprave lahko za
vodenje zapisnika pooblasti drugega javnega uslužbenca. |
Na vsaki redni seji
sveta se obravnavajo in potrdijo zapisniki prejšnje redne in vseh
vmesnih izrednih oziroma dopisnih sej sveta. |
Sprejeti zapisnik
podpišeta predsedujoči sveta, ki je sejo vodil in direktor občinske
uprave oziroma pooblaščeni javni uslužbenec, ki je vodil zapisnik. |
Po sprejemu se
zapisnik objavi na spletnih straneh občine ter na krajevno običajen
način. |
Zapisnik nejavne
seje oziroma tisti del zapisnika, ki je bil voden na nejavnem delu seje
sveta, se ne prilaga v gradivo za redno sejo sveta in ne objavlja.
Predsedujoči seznani člane sveta z njim pred potrjevanjem zapisnika. |
|
54. člen |
Seja sveta se
zvočno snema. Posnetek seje se hrani še eno leto po koncu mandata članov
sveta, ki so sestavljali svet, katerega seja je bila snemana. |
Član sveta ima na
podlagi priglasitve pravico poslušati posnetek seje sveta. Občan ima
pravico poslušati zvočni zapis v skladu z zakonom. Poslušanje se opravi
v prostorih občinske uprave. |
Vsakdo lahko
zaprosi, da se del zvočnega zapisa seje, ki vsebuje informacijo javnega
značaja, ki jo želi pridobiti, dobesedno prepiše in se mu posreduje.
Prošnjo, v kateri poleg svojega osebnega imena in naslova navede, kakšno
informacijo želi dobiti, vloži ustno ali pisno pri pooblaščenemu javnemu
uslužbencu, ki o zahtevi odloči v skladu z zakonom. |
|
55. člen |
Ravnanje z gradivom
sveta, ki je zaupne narave, določi svet na podlagi zakona s posebnim
aktom. |
Izvirniki odlokov,
splošnih in drugih aktov sveta, zapisniki sej ter vse gradivo sveta in
delovnih teles, se kot trajno gradivo hrani v stalni zbirki
dokumentarnega gradiva občinske uprave. |
|
56. člen |
Član sveta ima
pravico vpogleda v vse spise in gradivo, ki se hrani v stalni zbirki
dokumentarnega gradiva, če je to potrebno zaradi izvrševanja njegove
funkcije. Vpogled odredi direktor občinske uprave na podlagi pisne
zahteve člana sveta. Original zahteve, odredba oziroma sklep o
zavrnitvi, se hranijo pri gradivu, ki je bilo vpogledano. |
V primeru
dokumentarnega gradiva zaupne narave odloči o vpogledu župan v skladu z
zakonom in aktom sveta. |
|
7. Strokovna in
administrativno tehnična opravila za svet |
|
57. člen |
Za strokovno in
administrativno delo za svet in delovna telesa sveta je odgovoren
direktor občinske uprave. |
Direktor občinske
uprave organizira strokovno in tehnično pripravo gradiv za potrebe sveta
in določi javnega uslužbenca, ki pomaga pri pripravi in vodenju sej ter
opravlja druge naloge, potrebne za nemoteno delo sveta in delovnih
teles, če ni za to s sistemizacijo delovnih mest v občinski upravi
določeno posebno delovno mesto. |
|
8. Delovna telesa
sveta |
|
58. člen |
Svet ustanovi
stalne ali občasne komisije in odbore kot svoja delovna telesa. Komisije
in odbori sveta v okviru svojega delovnega področja v skladu s tem
poslovnikom obravnavajo zadeve iz pristojnosti sveta in dajejo svetu
mnenja in predloge. |
Komisije in odbori
lahko predlagajo svetu v sprejem odloke in druge akte iz njegove
pristojnosti, razen proračuna in zaključnega računa proračuna in drugih
aktov, za katere je v zakonu ali v statutu občine določeno, da jih
sprejme svet na predlog župana. |
Komisije in odbori
obravnavajo predlagane točke dnevnega reda seje sveta ter svoje mnenje,
stališče in predloge pisno predložijo županu in predlagatelju. Mnenje o
vloženih amandmajih k posamezni točki dnevnega reda so komisije in
odbori dolžni predložiti najkasneje do začetka obravnave točke dnevnega
reda. |
|
59. člen |
Svet ima komisijo
za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, ki jo imenuje izmed svojih
članov. |
Komisija za
mandatna vprašanja, volitve in imenovanja ima pet članov. |
Komisija za
mandatna vprašanja, volitve in imenovanja opravlja zlasti naslednje
naloge: |
− predlaga
kandidate za delovna telesa sveta in druge organe, ki jih imenuje svet, |
− daje pobude in
predloge v zvezi s kadrovskimi vprašanji v občini, ki so v pristojnosti
sveta, |
− izvaja mandatne
zadeve, |
− izdaja akte v
zvezi s pravicami in obveznostmi funkcionarjev. |
Komisijo za
mandatna vprašanja, volitve in imenovanja imenuje svet praviloma na
konstitutivni seji po konstituiranju sveta, najkasneje pa na prvi
naslednji seji. |
|
60. člen |
Stalna delovna
telesa sveta so naslednji odbori in komisija: |
– za negospodarstvo
in javne službe družbenih dejavnosti, |
– za gospodarstvo,
varstvo okolja in gospodarske javne službe, |
– za prostorsko
planiranje in gospodarjenje z nepremičninami, |
– za proračun in
finance, |
– statutarno-pravna
komisija. |
|
61. člen |
Odbor za
negospodarstvo in javne službe družbenih dejavnosti ima devet članov. |
Odbor predlaga
svetu v sprejem odloke in druge akte ter obravnava predloge aktov in
drugih odločitev s področja negospodarstva in javnih služb družbenih
dejavnosti, oblikuje o njih svoje mnenje in svetu poda stališče s
predlogom odločitve. |
|
62. člen |
Odbor za
gospodarstvo, varstvo okolja in gospodarske javne službe ima devet
članov. |
Odbor predlaga
svetu v sprejem odloke in druge akte ter obravnava predloge aktov in
drugih odločitev s področja gospodarstva, varstva okolja in gospodarskih
javnih služb, oblikuje o njih svoje mnenje in svetu poda stališče s
predlogom odločitve. |
|
63. člen |
Odbor za prostorsko
planiranje in gospodarjenje z nepremičninami ima devet članov. |
Odbor predlaga
svetu v sprejem odloke in druge akte ter obravnava predloge aktov in
drugih odločitev s področja prostorskega planiranja in gospodarjenja z
nepremičninami, oblikuje o njih svoje mnenje in svetu poda stališče s
predlogom odločitve. |
|
64. člen |
Odbor za proračun
in finance ima pet članov. |
Odbor predlaga
svetu v sprejem odloke in druge akte ter obravnava predloge aktov in
drugih odločitev s področja financ in proračuna občine, oblikuje o njih
svoje mnenje in svetu poda stališče s predlogom odločitve. |
|
65. člen |
Statutarno pravna
komisija sveta ima pet članov. |
Komisija obravnava
predlog statuta občine in poslovnika sveta in njunih sprememb oziroma
dopolnitev, odlokov in drugih aktov, ki jih svet sprejema v obliki
predpisov. |
Komisija oblikuje
svoje mnenje oziroma stališče glede skladnosti obravnavanih predlogov
aktov z ustavo, zakoni in statutom občine ter glede medsebojne
skladnosti z drugimi akti občine. |
Komisija lahko
predlaga svetu v sprejem spremembe in dopolnitve statuta občine in
poslovnika sveta ter obvezno razlago določb splošnih aktov občine. |
Med dvema sejama
sveta ali v času seje, če tako zahteva predsedujoči sveta, statutarno
pravna komisija razlaga poslovnik sveta. |
Statutarno pravna
komisija določa uradno prečiščeno besedilo predpisa in ga posreduje
svetu v sprejem. |
|
66. člen |
Občasna delovna
telesa ustanovi svet s sklepom, s katerim določi naloge delovnega telesa
in število članov ter opravi imenovanje. |
|
67. člen |
Člane odborov in
komisij imenuje svet na predlog komisije za mandatna vprašanja, volitve
in imenovanja izmed svojih članov in največ polovico članov izmed drugih
občanov, če ta poslovnik ne določa drugače. |
Predsednika odbora
in komisije imenuje svet izmed svojih članov. |
Prvo sejo odbora in
komisije skliče župan. |
Članstvo v komisiji
ali odboru sveta ni združljivo s članstvom v nadzornem odboru občine ali
z delom v občinski upravi. |
|
68. člen |
Svet in župan lahko
ustanovita skupna delovna telesa. V aktu o ustanovitvi skupnega
delovnega telesa se določi njihova sestava in naloge. |
|
69. člen |
Predsednik
delovnega telesa predstavlja delovno telo, organizira in vodi njegovo
delo, sklicuje seje in zastopa njegova mnenja, stališča in predloge na
seji sveta. |
Seje delovnih teles
se skličejo za obravnavo dodeljenih zadev po sklepu sveta, na podlagi
dnevnega reda seje sveta ali na zahtevo župana. |
Gradivo za sejo
delovnega telesa mora biti poslano članom delovnega telesa najmanj tri
dni pred sejo delovnega telesa, razen v izjemnih in utemeljenih
primerih. |
Glasovanje v
delovnem telesu je javno. |
Za delo delovnih
teles se smiselno uporabljajo določila tega poslovnika, ki se nanašajo
na delo sveta. |
|
70. člen |
Na sejo delovnega
telesa so vabljeni župan, direktor občinske uprave in javni uslužbenci,
ki so sodelovali pri pripravi predlogov aktov in drugih odločitev sveta,
ki jih določi predlagatelj, lahko pa tudi predstavniki organov in
organizacij, zavodov, podjetij in skladov, katerih delo je neposredno
povezano z obravnavano problematiko. |
|
V. AKTI SVETA |
|
1. Splošne določbe |
|
71. člen |
Svet sprejema
statut občine in v skladu z zakonom in statutom naslednje akte: |
– poslovnik o delu
sveta, |
– proračun občine
in zaključni račun, |
– planske in
razvojne akte občine ter prostorske izvedbene akte, |
– odloke, |
– odredbe, |
– pravilnike, |
– navodila, |
– sklepe. |
Svet sprejema tudi
stališča, priporočila, poročila, obvezne razlage določb statuta občine
in drugih splošnih aktov ter daje mnenja in soglasja v skladu z zakonom
ali statutom občine. |
Vsebina splošnih
aktov občine je določena z zakonom in statutom občine. |
|
72. člen |
Župan predlaga
svetu v sprejem proračun občine in zaključni račun proračuna, odloke ter
druge splošne akte, za katere je v zakonu ali statutu določeno, da jih
predlaga župan. |
Komisije in odbori
sveta ter vsak član sveta lahko predlagajo svetu v sprejem odloke in
druge akte iz njegove pristojnosti, razen aktov iz prvega odstavka. |
Najmanj pet
odstotkov volivcev v občini lahko v skladu z zakonom in statutom občine
zahteva od sveta izdajo ali razveljavitev splošnega akta. |
|
73. člen |
Akte, ki jih
sprejema svet, podpisuje župan. |
Izvirniki aktov
sveta se hranijo v stalni zbirki dokumentarnega gradiva. |
|
2. Postopek za
sprejem odloka |
|
74. člen |
Svet razpravlja in
odloča o odloku praviloma na dveh obravnavah. |
Predlog odloka mora
vsebovati naslov odloka, uvod, besedilo členov in obrazložitev. |
Uvod obsega razloge
za sprejetje odloka, oceno stanja, cilje in načela odloka ter oceno
finančnih in drugih posledic, ki jih bo imelo sprejetje odloka. Glede na
vsebino odloka mora biti uvodu priloženo tudi grafično ali kartografsko
gradivo. |
Če je predlagatelj
odloka delovno telo sveta ali član sveta, pošlje predlog odloka županu s
predlogom za uvrstitev na dnevni red seje sveta. |
|
75. člen |
Predlagatelj določi
svojega predstavnika, ki bo sodeloval v obravnavah predloga odloka na
sejah sveta. |
Župan lahko
sodeluje v vseh obravnavah predloga odloka na sejah sveta tudi kadar ni
predlagatelj. |
|
76. člen |
Črtan. |
|
77. člen |
V prvi obravnavi
predloga odloka se razpravlja o razlogih, ki zahtevajo sprejem odloka
ter o ciljih in načelih ter temeljnih rešitvah predloga odloka. |
Po končani
obravnavi sprejme svet stališča in predloge o odloku. |
Če svet meni, da
predlog ni primeren za nadaljnjo obravnavo ali da odlok ni potreben, ga
s sklepom zavrne. |
Po končani prvi
obravnavi lahko predlagatelj predlaga umik predloga odloka. O predlogu
umika odloči svet. |
Če na predlog
odloka v prvi obravnavi ni bilo bistvenih vsebinskih pripomb in bi
besedilo predloga odloka v drugi obravnavi bilo enako besedilu predloga
odloka v prvi obravnavi, lahko svet, na predlog predlagatelja, sprejme
predlog odloka na isti seji, tako da se prva in druga obravnava predloga
odloka združita. |
|
78. člen |
Pred začetkom druge
obravnave mora predlagatelj pripraviti novo besedilo predloga odloka,
pri čemer na primeren način upošteva stališča in predloge iz prve
obravnave oziroma jih utemeljeno pisno zavrne. |
|
79. člen |
V drugi obravnavi
predloga odloka lahko župan, član sveta ali delovno telo predlagajo
spremembe in dopolnitve naslova in členov predloga odloka v obliki
amandmaja. |
Amandma mora biti
predložen članom sveta v pisni obliki z obrazložitvijo najmanj tri dni
pred dnem, določenim za sejo sveta, na kateri bo obravnavan predlog
odloka, h kateremu je predlagan amandma, ali na sami seji, na kateri
lahko predlaga amandma najmanj ena petina vseh članov sveta. |
Svet razpravlja le
o vloženih amandmajih, splošna razprava pa ni dovoljena. |
Predlagatelj
amandmaja ima pravico na seji do konca obravnave spremeniti ali
dopolniti amandma (amandma na amandma) oziroma ga umakniti. |
|
80. člen |
O vsakem amandmaju
se glasuje posebej. |
Če je k členu
predloga odloka predlaganih več amandmajev, člani sveta najprej
glasujejo o amandmaju, ki najbolj odstopa od vsebine člena v predlogu
odloka in nato po tem kriteriju o drugih amandmajih. |
Amandma na amandma
se lahko vloži do zaključka obravnave posameznega amandmaja. Če je
predlagan amandma k amandmaju, člani sveta najprej glasujejo o
amandmaju, ki je dan k amandmaju. |
Po sprejemu najbolj
oddaljenega amandmaja ali amandmaja k amandmaju se o ostalih amandmajih
ne glasuje. |
|
81. člen |
Statut občine in
poslovnik sveta se sprejemata po enakem postopku kot velja za
sprejemanje odloka. |
Proračun občine
sprejema svet po postopku, določenem s tem poslovnikom. |
O predlogih drugih
aktov iz svoje pristojnosti odloča svet na eni obravnavi, če zakon ne
določa drugače. |
|
82. člen |
Svet mora do
prenehanja mandata svojih članov praviloma zaključiti vse postopke o
predlaganih splošnih aktih občine. |
Postopki
sprejemanja aktov, ki se do poteka mandata sveta ne zaključijo, so
končani in se v novem mandatu ne nadaljujejo, razen v primerih, ko
poseben postopek določa zakon. |
|
3. Hitri postopek
za sprejem odlokov |
|
83. člen |
Kadar to zahtevajo
izredne potrebe občine ali naravne nesreče, lahko svet sprejme odlok po
hitrem postopku. |
Hitri postopek
lahko predlaga vsak predlagatelj odloka. O uporabi hitrega postopka
odloči svet na začetku seje pri določanju dnevnega reda. |
Če svet ne sprejme
predloga za sprejetje odloka po hitrem postopku, se uporabljajo določbe
tega poslovnika o rednem postopku in prvi obravnavi predloga odloka. |
Pri hitrem postopku
ne veljajo roki, ki so določeni za posamezna opravila v rednem postopku
sprejemanja odloka. |
Pri hitrem postopku
se združita prva in druga obravnava predloga odloka na isti seji. |
Pri hitrem postopku
je mogoče predlagati amandmaje in amandmaje na amandmaje na sami seji
vse do konca obravnave predloga odloka. |
|
4. Skrajšani
postopek za sprejem odlokov |
|
84. člen |
Svet lahko na
obrazložen predlog predlagatelja odloči, da bo na isti seji opravil obe
obravnavi predloga odloka ali drugega splošnega akta, ki se sprejema v
dvofaznem postopku, če gre za: |
– manj zahtevne
spremembe in dopolnitve odlokov, |
– prenehanje
veljavnosti splošnega akta ali njihovih posameznih določb v skladu z
zakonom, |
– spremembe in
dopolnitve splošnega akta v zvezi z odločbami ustavnega sodišča ali
drugih pristojnih organov, |
– obvezno razlago
določb splošnih aktov, |
– prečiščena
besedila aktov. |
V skrajšanem
postopku se amandmaji vlagajo samo k členom sprememb in dopolnitev
odloka. Amandmaji se lahko vlagajo do konca obravnave odloka. |
|
85. člen |
Črtan. |
|
5. Postopek za
sprejem proračuna |
|
86. člen |
S proračunom občine
se razporedijo vsi prihodki in izdatki za posamezne namene financiranja
javne porabe občini. |
Občinski proračun
se sprejme za proračunsko leto, ki se začne in konča hkrati s
proračunskim letom za državni proračun. |
Župan lahko
predloži svetu skupaj s predlogom proračuna za naslednje proračunsko
leto tudi predlog proračuna za leto, ki temu sledi, vendar samo znotraj
mandatnega obdobja, za katerega je bil svet izvoljen. |
|
87. člen |
Župan mora
predložiti svetu predlog proračuna občine najkasneje v 30 dneh po
predložitvi državnega proračuna državnemu zboru. V letu rednih lokalnih
volitev predloži župan predlog proračuna najkasneje v 60 dneh po
izvolitvi sveta. |
Župan pošlje vsem
članom sveta predlog proračuna občine z vsemi sestavinami, ki jih določa
zakon, ki ureja javne finance, hkrati z vabilom za sejo sveta, na kateri
bo predlog proračuna predstavljen in opravljena splošna razprava. |
V okviru
predstavitve predstavi svetu župan ali pooblaščeni javni uslužbenec: |
– temeljna
izhodišča in predpostavke za pripravo predloga proračuna, |
– načrtovane
politike občine, |
– oceno bilance
prihodkov in odhodkov, finančnih terjatev in naložb ter računa
financiranja v prihodnjih dveh letih, |
– okvirni predlog
obsega finančnega načrta posameznega neposrednega uporabnika proračuna v
prihodnjih dveh letih in kadrovski načrt, |
– načrt razvojnih
programov. |
Po predstavitvi
predloga proračuna opravi svet splošno razpravo in sprejme sklep, da se
o predlogu opravi javna razprava. |
Predstavitev ni
časovno omejena. |
Če svet ne sprejme
sklepa, da se predlog proračuna da v javno razpravo, mora župan v roku
sedmih dni predložiti svetu nov predlog proračuna in sklicati sejo
sveta. Na tej seji se ponovno opravi splošna razprava brez predstavitve
župana. Župan uvodoma pojasni, v čem so bistvene spremembe novega
predloga glede na prvotno predlagani predlog. |
Če svet po ponovni
obravnavi predloga proračuna ne pošlje v javno razpravo, ga skupaj s
stališči in predlogi sveta pošlje v javno razpravo župan. |
|
88. člen |
Predlog proračuna
mora biti v javni razpravi najmanj 15 dni. |
V času javne
razprave mora biti zagotovljen vpogled v predlog proračuna tako, da
sklep o javni razpravi in predlog proračuna objavi na spletnih straneh
občine in zainteresiranim zagotovi dostop do predloga v prostorih
občine. Hkrati se objavi tudi način in rok za vlaganje pripomb in
predlogov občanov k predlogu proračuna. |
|
89. člen |
V času javne
razprave obravnavajo predlog proračuna delovna telesa sveta, sveti
krajevnih skupnosti in zainteresirana javnost. |
Pripombe in
predlogi k predlogu proračuna se pošljejo županu. |
Predsedniki
delovnih teles sveta in svetov krajevnih skupnosti lahko v času javne
razprave zahtevajo, da župan pojasni predlog proračuna občine. |
|
90. člen |
V petnajstih dneh
po poteku roka za javno razpravo pripravi župan dopolnjeni predlog
proračuna in odlok o proračunu občine ter skliče sejo sveta, na kateri
se bosta obravnavala. |
S tem je splošna
razprava zaključena. |
Na dopolnjen
predlog proračuna in odlok o proračunu občine lahko člani sveta in
delovna telesa vložijo amandmaje najkasneje tri dni pred sejo sveta. |
Delovno telo, ki je
pristojno za določeno področje, lahko vloži amandmaje samo k tistim
delom predloga proračuna, ki zadevajo njegovo delovno področje, pri
čemer lahko predlog za spremembo izdatkov na tem področju uravnoteži s
predlogom za spremembo izdatkov na drugem področju. |
Vsak predlagatelj
amandmaja mora pri njegovem oblikovanju upoštevati pravilo o ravnovesju
med proračunskimi prejemki in izdatki in navesti, iz katere proračunske
postavke in načrta razvojnih programov se zagotovijo sredstva ter na
katero proračunsko postavko in načrt razvojnih programov se
prerazporedijo. Namen prerazporeditve mora biti obrazložen. |
|
91. člen |
Pred začetkom
obravnave dopolnjenega predloga proračuna občine in odloka o proračunu
občine župan najprej pojasni, katere pripombe in predloge iz prve
obravnave in javne razprave je upošteval pri pripravi predloga in
katerih ni ter obrazloži, zakaj jih ni upošteval. Pisna obrazložitev
zavrnjenih pripomb in predlogov je sestavni del gradiva. |
V nadaljevanju
župan poroča svetu o prejetih amandmajih k predlogu proračuna in odloku
o proračunu občine ter poda svoje mnenje o amandmajih. Po poročilu in
mnenju lahko predlagatelj umakne predlagani amandma. |
Župan lahko vloži
amandmaje do konca razprave. |
Glasovanje se
izvede o vsakem amandmaju posebej tako, da se najprej glasuje o
amandmaju župana, če ta ni sprejet pa še o amandmaju, ki ga je vložil
predlagatelj. |
O amandmajih, ki
niso vloženi v skladu s petim odstavkom 90. člena, se ne glasuje. |
|
92. člen |
Ko je končano
glasovanje o amandmajih, predsedujoči ugotovi, kateri amandmaji so
sprejeti in ali je proračun medsebojno usklajen po delih ter glede
prihodkov ter odhodkov in je z njim zagotovljeno financiranje nalog
občine v skladu z zakonom in sprejetimi obveznostmi. Hkrati ugotovi,
kateri amandmaji so sprejeti k odloku o proračunu občine. |
Če je proračun
usklajen, svet glasuje o njem v celoti. S sklepom, s katerim svet
sprejme proračun, sprejme tudi odlok o proračunu občine. |
Če proračun ni
usklajen, predsedujoči prekine sejo in zahteva, da župan pripravi
amandma za uskladitev proračuna. Ko je predlog uskladitve proračuna
pripravljen, ga župan obrazloži. O predlogu uskladitve ni razprave. |
Svet glasuje
najprej o predlogu uskladitve. Če je predlog uskladitve sprejet, glasuje
svet o proračunu v celoti. S sklepom, s katerim sprejme svet proračun,
sprejme tudi odlok o proračunu občine. |
Če predlog
uskladitve ni sprejet, proračun občine ni sprejet. |
Če proračun ni
sprejet, določi svet rok, v katerem mora župan predložiti nov predlog
proračuna. |
O novem predlogu
proračuna svet razpravlja in odloča po določbah tega poslovnika, ki
veljajo za hitri postopek za sprejem odloka. |
|
93. člen |
Če proračun ni
sprejet pred začetkom leta, na katerega se nanaša, sprejme župan sklep o
začasnem financiranju, ki velja največ tri mesece in se lahko na predlog
župana, podaljša s sklepom sveta. Sklep o začasnem financiranju sprejema
svet po določbah tega poslovnika, ki veljajo za hitri postopek za
sprejem odloka. |
|
94. člen |
Župan lahko med
letom predlaga rebalans ali spremembo proračuna občine. |
Predlog rebalansa
ali spremembe proračuna občine obravnavajo delovna telesa sveta, vendar
o njem ni javne razprave. |
Rebalans ali
spremembo proračuna občine sprejme svet po skrajšanem postopku. |
Po skrajšanem
postopku se sprejme tudi zaključni račun proračuna občine. Zaključni
račun se obravnava skupaj z dokončnim poročilom nadzornega odbora. |
|
6. Postopek za
sprejem prostorskih aktov |
|
95. člen |
Prostorske akte, za
katere je z zakonom, ki ureja prostorsko načrtovanje, določen postopek,
ki zagotavlja sodelovanje občanov pri oblikovanju njihove vsebine,
sprejme svet z odlokom v eni obravnavi, ki se opravi v skladu z
določbami tega poslovnika, ki urejajo drugo obravnavo predloga odloka. |
Če je k odloku
sprejet amandma, ki spreminja s predlogom prostorskega akta določeno
prostorsko ureditev, ki je bila razgrnjena in v javni obravnavi se
šteje, da prostorski akt ni sprejet in se postopek o odloku konča. |
Postopek
sprejemanja prostorskega akta se začne znova z razgrnitvijo predloga, v
katerega je vključen amandma iz prejšnjega odstavka. |
|
7. Postopek za
sprejem obvezne razlage |
|
96. člen |
Vsak, ki ima
pravico predlagati odlok, lahko poda zahtevo za obvezno razlago določb
občinskih splošnih aktov. |
Zahteva mora
vsebovati naslov splošnega akta, označitev določbe s številko člena ter
razloge za obvezno razlago. |
Zahtevo za obvezno
razlago najprej obravnava statutarno pravna komisija, ki lahko zahteva
mnenje drugih delovnih teles sveta, predlagatelja splošnega akta in
župana. Če komisija ugotovi, da je zahteva utemeljena, pripravi predlog
obvezne razlage in ga predloži svetu v postopek. |
Svet sprejema
obvezno razlago po določbah tega poslovnika, ki veljajo za skrajšani
postopek za sprejem odloka. Vlaganje amandmajev na predlog obvezne
razlage ni dovoljeno. |
Obvezna razlaga se
objavi. |
|
8. Postopek za
sprejem prečiščenega besedila |
|
97. člen |
Po sprejetju
sprememb in dopolnitev odloka, ki spreminjajo oziroma dopolnjujejo
najmanj eno tretjino členov, pripravi statutarno pravna komisija sveta
uradno prečiščeno besedilo. Uradno prečiščeno besedilo statuta ali
poslovnika se pripravi po vsaki sprejeti spremembi in dopolnitvi statuta
oziroma poslovnika. Uradno prečiščeno besedilo se lahko pripravi tudi,
če ob sprejemu sprememb in dopolnitev odloka tako določi svet. |
|
98. člen |
Uradno prečiščeno
besedilo sprejeme svet po skrajšanem postopku. O uradnem prečiščenem
besedilu odloča svet brez razprave. |
Uradno prečiščeno
besedilo se objavi. |
|
VI. VOLITVE IN
IMENOVANJA |
|
99. člen |
Volitve in
imenovanja ter razrešitve, za katere je po zakonu ali statutu občine
pristojen svet, se opravijo po določbah tega poslovnika. |
Kandidat je
izvoljen oziroma imenovan, če je glasovala večina članov sveta in je
zanj glasovala večina tistih članov, ki so glasovali. |
|
100. člen |
Če se glasuje o več
kandidatih za isto funkcijo, se glasuje o kandidatih po abecednem
vrstnem redu prve črke njihovih priimkov, pri čemer se prva črka določi
z žrebom. Vsak član sveta lahko glasuje samo za enega od kandidatov. |
Če se javno glasuje
o več kandidatih za isto funkcijo, se opravi javno poimensko glasovanje,
pri katerem vsak član sveta pove ime in priimek kandidata, za katerega
glasuje. |
|
101. člen |
Če svet odloči, da
se glasuje tajno, se glasovanje izvede po določbah tega poslovnika, ki
veljajo za tajno glasovanje. |
Če se glasuje o več
kandidatih za isto funkcijo, se glasuje tako, da se na glasovnici
obkroži zaporedna številka pred imenom kandidata, za katerega se želi
glasovati. |
Če se glasuje za
ali proti listi kandidatov, se glasuje tako, da se na glasovnici obkroži
beseda »ZA« ali »PROTI«. |
Če se tajno glasuje
o več kandidatih za več istovrstnih funkcij, se lahko glasuje za največ
toliko kandidatov, kot je funkcij. |
Pri tajnem
glasovanju se za navzoče štejejo člani sveta, ki so prevzeli glasovnice. |
|
102. člen |
Če se glasuje o več
kandidatih za isto funkcijo, pa nihče od predlaganih kandidatov pri
glasovanju ne dobi potrebne večine, se opravi novo glasovanje. Pri
ponovnem glasovanju se glasuje o tistih dveh kandidatih, ki sta pri
prvem glasovanju dobila največ glasov. Če pri prvem glasovanju več
kandidatov dobi enako najvišje oziroma enako drugo najvišje število
glasov, se izbira kandidatov za ponovno glasovanje med kandidati z
enakim številom glasov določi z žrebom. |
Pri ponovnem
glasovanju se glasuje o kandidatih po vrstnem redu glede na število
glasov, dobljenih pri prvem glasovanju. Če pa se ponovno glasuje o
kandidatih, ki so pri prvem glasovanju dobili enako število glasov, se
glasuje po abecednem vrstnem redu kandidatov. |
Če kandidat ne dobi
potrebne večine oziroma če tudi pri ponovnem glasovanju noben kandidat
ne dobi potrebne večine, ali pa ni izvoljeno zadostno število
kandidatov, se za manjkajoče kandidate ponovi kandidacijski postopek in
postopek glasovanja na podlagi novega predloga kandidatur. |
|
1. Imenovanje
članov delovnih teles sveta |
|
103. člen |
Člane delovnih
teles sveta imenuje svet na podlagi liste kandidatov za člane, ki jo
določi komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. Lista
kandidatov vsebuje predlog kandidata za predsednika delovnega telesa ter
predlog kandidatov za člane delovnega telesa. Kandidati morajo komisiji
predložiti svoje soglasje. |
Če kandidatna lista
ni dobila potrebne večine glasov, se na isti seji izvede javno posamično
imenovanje članov. Če na ta način niso imenovani vsi člani, se
glasovanje ponovi na naslednji seji sveta tako, da se izvede nov
kandidacijski postopek samo glede manjkajočih članov delovnega telesa. |
|
104. člen |
Črtan. |
|
2. Postopek za
razrešitev |
|
105. člen |
Oseba, ki jo voli
ali imenuje svet, se razreši po postopku, ki ga določa ta poslovnik, če
ni z drugim aktom določen drugačen postopek. |
Postopek za
razrešitev se začne na predlog predlagatelja, ki je osebo predlagal za
izvolitev ali imenovanje, ali na predlog najmanj ¼ članov sveta. Če
predlagatelj razrešitve ni komisija za mandatna vprašanja, volitve in
imenovanja, se predlog razrešitve vloži pri komisiji, lahko pa tudi
ustno na seji sveta. |
Predlog za
razrešitev mora vsebovati obrazložitev, v kateri so navedeni razlogi za
razrešitev. |
|
106. člen |
Predlog za
razrešitev se posreduje županu. Če predlog ne vsebuje obrazložitve po
določilih drugega odstavka prejšnjega člena, ga župan vrne predlagatelju
v dopolnitev. |
Predlog za
razrešitev mora biti vročen osebi, na katero se nanaša, najmanj osem dni
pred sejo sveta, na kateri bo obravnavan. Oseba, na katero se razrešitev
nanaša, ima pravico pisno se opredeliti o predlogu razrešitve, lahko pa
tudi ustno na seji sveta. |
Župan uvrsti
predlog za razrešitev na prvo sejo sveta, do katere je mogoče upoštevati
rok iz prejšnjega odstavka tega člena. |
|
107. člen |
Po končani
obravnavi predloga za razrešitev svet sprejme odločitev o predlogu z
večino, ki je predpisana za izvolitev ali imenovanje osebe, zoper katero
je vložen predlog za razrešitev. |
O razrešitvi se
izda pisni odpravek sklepa s pravnim poukom. |
|
3. Odstop članov
sveta, članov delovnih teles in drugih organov ter funkcionarjev občine |
|
108. člen |
Župan in člani
sveta imajo pravico odstopiti. |
Na podlagi pisne
izjave o odstopu županu in članom sveta predčasno preneha mandat v
skladu z zakonom in statutom občine. |
Postopek v zvezi z
odstopom župana in članov sveta urejata zakon in statut občine. |
Pravico odstopiti
imajo tudi člani nadzornega odbora, člani drugih organov občine in
delovnih teles sveta ter drugi imenovani. |
Izjava o odstopu iz
prejšnjega odstavka tega člena mora biti dana v pisni obliki komisiji za
mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. Svet ugotovi prenehanje
mandata zaradi odstopa na predlog komisije za mandatna vprašanja,
volitve in imenovanja. |
|
VII. RAZMERJA MED
ŽUPANOM IN SVETOM |
|
109. člen |
Župan predstavlja
svet, ga sklicuje in vodi njegove seje. |
Župan in svet ter
njegova delovna telesa sodelujejo pri uresničevanju in opravljanju nalog
občine. Pri tem predvsem usklajujejo programe dela in njihovo
izvrševanje, skrbijo za medsebojno obveščanje in poročanje o
uresničevanju svojih nalog in nastali problematiki ter si prizadevajo za
sporazumno razreševanje nastalih problemov. |
|
110. člen |
Za izvajanje
odločitev sveta je odgovoren župan. Na vsaki redni seji sveta poroča
župan, ali po njegovem pooblastilu podžupan ali direktor občinske
uprave, o opravljenih nalogah med obema sejama in o izvrševanju sklepov
sveta. |
V poročilu o
izvršitvi sklepov sveta je potrebno posebej obrazložiti tiste sklepe, ki
niso izvršeni in navesti razloge za neizvršitev sklepa. Če župan ne more
izvršiti sklepa sveta, mora svetu predlagati novi sklep, ki ga bo možno
izvršiti. |
Župan skrbi za
objavo odlokov in drugih splošnih aktov sveta. |
Župan skrbi za
zakonitost dela sveta, zato je dolžan svet sproti opozarjati na
posledice nezakonitih odločitev in ukrepati v skladu z zakonom in
statutom občine. |
|
VIII. JAVNOST DELA |
|
111. člen |
Delo sveta in
delovnih teles je javno. |
Javnost dela se
zagotavlja z obveščanjem javnosti o delu organov občine, s posredovanjem
posebnih pisnih sporočil občanom in medijem o sprejetih odločitvah, z
navzočnostjo občanov in predstavnikov medijev na sejah organov občine
ter na druge načine, ki jih določa statut in ta poslovnik. |
Svet lahko sklene,
da se o seji izda uradno obvestilo za javnost. |
Občina izdaja svoje
glasilo v katerem se objavljajo tudi sporočila in poročila o delu ter
povzetki iz gradiv in odločitev sveta in drugih organov občine. |
|
112. člen |
Župan skrbi za
obveščanje javnosti in sodelovanje s predstavniki medijev ter za
zagotovitev pogojev za njihovo delo na sejah sveta. |
Predstavnikom
medijev je na voljo informativno in dokumentacijsko gradivo, predlogi
aktov sveta, obvestila in poročila o delu sveta, zapisniki sej in druge
informacije o delu organov občine. |
Javnosti niso
dostopni dokumenti in gradiva sveta in delovnih teles, ki so zaupne
narave. |
Za ravnanje z
gradivi zaupne narave se upoštevajo zakonski in drugi predpisi, ki
urejajo to področje. |
|
IX. DELO SVETA V
IZREDNEM STANJU |
|
113. člen |
V izrednem stanju
oziroma izrednih razmerah, ko je delovanje sveta ovirano, so dopustna
odstopanja od postopkov in načina delovanja sveta, ki jih določa statut
in ta poslovnik. |
Odstopanja se lahko
nanašajo predvsem na roke sklicevanja sej, predložitve predlogov oziroma
drugih gradiv in rokov za obravnavanje predlogov splošnih aktov občine.
Če je potrebno, je mogoče tudi odstopanje glede javnosti dela sveta. O
odstopanjih odloči oziroma jih potrdi svet, ko se sestane. |
|
X. SPREMEMBE IN
DOPOLNITVE TER RAZLAGA POSLOVNIKA |
|
114. člen |
Za sprejem sprememb
in dopolnitev poslovnika se uporabljajo določbe tega poslovnika, ki
veljajo za sprejem odloka. |
Spremembe in
dopolnitve poslovnika sprejme svet z dvotretjinsko večino glasov
navzočih članov. |
|
115. člen |
Če pride do dvoma o
vsebini posamezne določbe poslovnika, razlaga med sejo sveta poslovnik
predsedujoči. Če se predsedujoči ne more odločiti, prekine obravnavo
točke dnevnega reda in naloži statutarno pravni komisiji, da do
naslednje seje pripravi razlago posamezne poslovniške določbe. |
Izven seje sveta
daje razlago poslovnika statutarno pravna komisija. |
Vsak član sveta
lahko zahteva, da o razlagi poslovnika, ki ga je dala statutarno pravna
komisija, odloči svet. |
|
Poslovnik
Občinskega sveta Občine Beltinci (Uradni list RS, št. 63/10) vsebuje
naslednje prehodne in končne določbe: |
|
116. člen |
Z dnem uveljavitve
tega poslovnika preneha veljati Poslovnik Občinskega sveta Občine
Beltinci (Uradni list RS, št. 64/00, 118/00, 35/03), razen določb 59. in
60. člena poslovnika (o stalnih delovnih telesih občinskega sveta), ki
ostanejo v veljavi do prvih rednih lokalnih volitev v letu 2010. |
Določbe 60., 61.,
62., 63., 64. in 65. člena novega poslovnika (o stalnih delovnih telesih
občinskega sveta), se začno uporabljati takoj po prvih rednih volitvah v
letu 2010. |
|
117. člen |
Ta poslovnik začne
veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. |
|
Spremembe in
dopolnitve Poslovnika Občinskega sveta Občine Beltinci (Uradni list RS,
št. 22/16) vsebujejo naslednjo končno določbo: |
|
69. člen |
Te spremembe in
dopolnitve začnejo veljati petnajsti dan objavi v Uradnem listu
Republike Slovenije. |
|