|
Na podlagi prve in
tretje alinee 41. člena in določbe 58. do 63. člena
zakona
o stavbnih zemljiščih (Uradni list SRS, št. 18/84 in 33/89, Uradni
list RS, št. 24/92 - odl. US), navodila o evidenci stavbnih zemljišč
(Uradni list SRS, št. 11/88), druge alinee 22. člena in 38. člena
zakona
o financiranju občin (Uradni list RS, št. 80/94, 89/99), prve alinee
56. člena
zakona
o stavbnih zemljiščih (Uradni list RS, št. 44/97), 5. točke 179.
člena, 180. člena in 190. člena
zakona
o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02 in 8/03), 218. člena
zakona
o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 110/02), 10. in 16. člena
statuta Občine Tržič (Uradni list RS, št. 15/99, 20/01 in 79/01) je
Občinski svet občine Tržič na 8. redni seji, dne 29. 12. 2003 sprejel |
|
|
O D L O
K |
|
|
o
nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča |
|
|
I.
SPLOŠNA DOLOČBA |
|
|
1. člen |
|
|
Na območju Občine Tržič
se za uporabo stavbnega zemljišča plačuje nadomestilo za uporabo
stavbnega zemljišča (v nadaljevanju: nadomestilo). |
|
|
S tem odlokom se določi: |
|
|
– obveznost plačevanja
nadomestila, |
|
|
– zavezance za
plačevanje nadomestila, |
|
|
– območja, kjer se
plačuje nadomestilo, |
|
|
– merila za določitev
višine nadomestila, |
|
|
– osnovo za odmero
nadomestila, |
|
|
– način določitve višine
nadomestila, |
|
|
– oprostitve plačila
nadomestila, |
|
|
– kazni za prekrške. |
|
|
II.
OBMOČJA, KJER SE PLAČUJE NADOMESTILO |
|
|
IN
ZAVEZANCI |
|
|
2. člen |
|
|
Območja, na katerih se
plačuje nadomestilo, so določena po kriterijih, ki upoštevajo lokacijske
prednosti posameznih stavbnih zemljišč, in sicer: |
|
|
– gostota javnih služb
in poslovnih dejavnosti, |
|
|
– dostopnost z javnimi
prometnimi sredstvi, |
|
|
– splošna opremljenost s
komunalno infrastrukturo, |
|
|
– ustrezna namenska raba
po prostorskem dokumentu. |
|
|
Območja, na katerih se
plačuje nadomestilo so: |
|
|
I. območje: |
|
|
– območje naselja Tržič; |
|
|
II. območje: |
|
|
– območje naselij
Bistrica pri Tržiču, Ročevnica, Pristava in Loka; |
|
|
III. območje: |
|
|
– območja naselij Križe,
Retnje, Kovor, Sebenje, Žiganja vas, Breg, Zvirče, Hušica in Senično; |
|
|
lV. območje: |
|
|
– območja ostalih
naselij Podljubelj, Čadovlje, Slap, Lom, Brezje, Hudo, Visoče, Leše,
Hudi graben, Vadiče, Popovo, Visoče, Brdo, Novake, Gozd, Spodnje Vetrno,
Zgornje Vetrno, Grahovše, Potarje, Dolina in Jelendol. |
|
|
3. člen |
|
|
Meje območij iz
prejšnjega člena tega odloka, na katerih se za uporabo stavbnega
zemljišča plačuje nadomestilo, so določene na podlagi podatkov Geodetske
uprave Republike Slovenije o mejah naselij in podatkov kartografskega
dela odloka o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin
dolgoročnega in družbenega plana Občine Tržič v letu 1999 (Uradni list
RS, št. 109/99 in 93/01). Grafični prikazi območij so na vpogled pri
notranji organizacijski enoti Občinske uprave občine Tržič, pristojni za
urejanje prostora. |
|
|
4. člen |
|
|
Zavezanec za plačilo
nadomestila je fizična ali pravna oseba zasebnega ali javnega prava, ne
glede na naslov stalnega prebivališča ali registracije, ki je lastnik
ali uporabnik stavbnega zemljišča, stavbe ali dela stavbe na območju
Občine Tržič (torej posredni ali neposredni posestnik stavbnega
zemljišča, stavbe ali dela stavbe na območju Občine Tržič). |
|
|
Lastnik in uporabnik
stavbnega zemljišča, stavbe ali dela stavbe na območju Občine Tržič v
najemni, zakupni ali drugi podobni pogodbi, v kateri se ureja pravica
uporabe, določita medsebojne obveznosti v zvezi s plačilom nadomestila.
V primeru, da take določbe ni in uporabnik ne izvršuje svoje obveznosti
po tem odloku, za njegove obveznosti solidarno odgovarja lastnik. |
|
|
III.
MERILA ZA DOLOČITEV VIŠINE NADOMESTILA |
|
|
5. člen |
|
|
Za določitev višine
nadomestila se upoštevajo naslednja merila: |
|
|
1. lega, namembnost in
smotrno izkoriščanje stavbnega zemljišča, |
|
|
2. opremljenost
stavbnega zemljišča s komunalnimi in drugimi objekti in napravami ter
možnost priključitve na te objekte in naprave, |
|
|
3. izjemne ugodnosti v
zvezi s pridobivanjem dohodka v gospodarskih dejavnostih. |
|
|
6. člen |
|
|
Po dejavnosti se
zazidana in nezazidana stavbna zemljišča na območjih iz 2. člena tega
odloka uvrstijo v naslednje skupine: |
|
|
A) zazidana in
nezazidana stavbna zemljišča za gospodarske in poslovne namene, |
|
|
B) zazidana stavbna
zemljišča za stanovanjske namene, |
|
|
C) nezazidana stavbna
zemljišča za stanovanjski namen. |
|
|
Glede na lego v območju
in dejavnost se stavbna zemljišča točkujejo z naslednjim številom točk: |
|
|
9. člen |
|
|
Zazidana stavbna
zemljišča po tem odloku so tista zemljišča, na katerih so gradbene
parcele z zgrajenimi stavbami in gradbenimi inženirskimi objekti, ki
niso objekti gospodarske javne infrastrukture in tista zemljišča, na
katerih se je na podlagi dokončnega gradbenega dovoljenja začelo z
gradnjo stavb in gradbenih inženirskih objektov, ki niso objekti
gospodarske javne infrastrukture. Če določena stavba gradbene parcele še
nima določene, se do njene določitve za zazidano stavbno zemljišče šteje
tisti del površine zemljiške parcele, na kateri stoji takšna stavba (fundus),
pomnožena s faktorjem 1,5, preostali del površine takšne zemljiške
parcele pa se šteje za nezazidano stavbno zemljišče. |
|
|
Odmera se pri zazidanih
stavbnih zemljiščih izvede od stanovanjske oziroma poslovne površine
stavbe in vsake druge poslovne površine na zemljišču, pri čemer se v
primeru, da gre za zemljiško parcelo, ki je gradbena parcela po
določilih zakona, ki ureja graditev objektov, mesečna višina nadomestila
določi tako, da se sešteje število dobljenih točk po točkovanju iz 6.,
7. in 8. člena tega odloka in pomnoži s stanovanjsko oziroma poslovno
površino, tako dobljena vrednost pa se na koncu še pomnoži z vrednostjo
točke. |
|
|
V primeru, da
stanovanjska ali poslovna stavba ali druga poslovna površina stojijo na
parceli, ki je po zakonu, ki ureja graditev objektov, ni mogoče šteti
kot gradbeno parcelo, se mesečna vrednost nadomestila izračuna tako, da
se sešteje število dobljenih točk po točkovanju iz 6., 7. in 8 člena
tega odloka in pomnoži s stanovanjsko oziroma poslovno površino, tako
dobljena vrednost pa se na koncu pomnoži z vrednostjo točke.. |
|
|
Takšna površina pa
vpliva na obveznost plačevanja nadomestila za nezazidano stavbno
zemljišče, saj se jo odšteje od površine celotne zemljiške parcele, od
tako dobljene površine pa se plačuje nadomestilo za uporabo nezazidanega
stavbnega zemljišča |
|
|
Za nezazidana stavbna
zemljišča se po tem odloku štejejo tista zemljišča, za katera je z
izvedbenim prostorskim aktom določeno, da je na njih dopustna gradnja
stanovanjskih in poslovnih stavb, ki niso namenjene za potrebe
zdravstva, socialnega in otroškega varstva, šolstva, kulture, znanosti,
športa in javne uprave in, da je na njih dopustna gradnja gradbenih
inženirskih objektov, ki niso objekti gospodarske javne infrastrukture
in tudi niso namenjeni za potrebe zdravstva, socialnega in otroškega
varstva, šolstva, kulture, znanosti, športa in javne uprave. |
|
|
Nadomestilo se za
nezazidano stavbno zemljišče odmeri od celotne njegove površine. |
|
|
Odmera se za zemljiško
parcelo, ki je po zakonu, ki ureja graditev objektov, ni mogoče šteti za
gradbeno parcelo, na njej pa stoji stavba, izvede tako, da se
nadomestilo odmeri od površine, ki se izračuna tako, da se od celotne
površine zemljiške parcele odšteje površina fundusa stavbe, pomnožena s
faktorjem 1,5. |
|
|
Za preostanek površine
zemljišče parcele pa se nadomestilo odmeri samo v primeru, če je s
prostorskim izvedbenim aktom določeno, da ga je mogoče opredeliti kot
samostojno gradbeno parcelo, na kateri je mogoče graditi stanovanjske
oziroma poslovne stavbe. |
|
|
Kot vir podatkov o
površinah stavbnih zemljišč se uporabljajo podatki iz uradne evidence
Geodetske uprave Republike Slovenije. |
|
|
IV.
OPROSTITEV PLAČILA NADOMESTILA |
|
|
10.
člen |
|
|
Nadomestilo za uporabo
stavbnega zemljišča se ne plača: |
|
|
– za zazidana in
nezazidana stavbna zemljišča, ki so namenjena komunalni in gospodarski
javni infrastrukturi, |
|
|
– za zazidana in
nezazidana stavbna zemljišča, ki so namenjena za potrebe zdravstva,
socialnega in otroškega varstva, šolstva, kulture, znanosti, športa in
javne uprave, |
|
|
– za nezazidana
zemljišča, kjer gradnja zaradi lastnosti zemljišča ni mogoča in je o tem
izdelano izvedensko mnenje, |
|
|
– na zemljiščih za
katera lastnik zemljišča poda predlog Občini Tržič za spremembo
namembnosti stavbnega zemljišča v kmetijsko ali gozdno. Nadomestilo se v
teh primerih ne plačuje do uveljavitve prve spremembe ali dopolnitve
prostorskega akta občine, ki določa namembnost zemljišča, |
|
|
– zemljišča, katerih
uporabnik je Občina Tržič, |
|
|
– za zazidana stavbna
zemljišča in prostore, ki jih neposredno za namen obrambe in delovanja
uporablja Slovenska vojska, |
|
|
– za zazidana stavbna
zemljišča in stanovanjske in poslovne prostore v uporabi tujih držav, ki
jih uporabljajo tuja diplomatska in konzularna predstavništva ali v njih
stanuje njihovo osebje, |
|
|
– za stanovanjske ali
poslovne prostore mednarodnih in meddržavnih organizacij, ki jih
uporabljajo te organizacije ali v njih stanuje njihovo osebje, če ni v
mednarodnem sporazumu drugače določeno, |
|
|
– za stavbe, ki jih
uporabljajo verske skupnosti za svojo versko dejavnost, |
|
|
– za uporabo stavbnih
zemljišč, kjer so urejene javne površine, |
|
|
– za pomožne kmetijsko
gozdarske objekte, ki se neposredno uporabljajo za kmetijsko, |
|
|
– v ostalih primerih
določenih z zakonom. |
|
|
11.
člen |
|
|
Novi investitor, to je
pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik (v nadaljevanju:
gospodarski subjekt), ki na območju Občine Tržič zgradi ali odkupi in
obnovi zapuščene objekte in pridobi novo uporabno dovoljenje ter v teh
objektih zaposli nove delavce, je za odprtje novih delovnih mest za
določeno časovno obdobje upravičen do oprostitve plačila nadomestila za
uporabo stavbnega zemljišča, kar je odvisno od števila novih delovnih
mest, ki jih je odprl, in sicer: |
|
|
Obdobje oprostitve
nastopi z dnem pravnomočnosti odločbe. |
|
|
Do oprostitve plačila
nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča niso upravičeni investitorji,
ki odkupijo oziroma pridobijo le del kapitalskih oziroma poslovnih
deležev pravne osebe in nadaljujejo obstoječo dejavnost. |
|
|
V primeru začetka
stečajnega postopka zoper pravno osebo ali samostojnega podjetnika
posameznika, ki je z odločbo oproščen plačila za uporabo stavbnega
zemljišča, pristojni organ Občine Tržič prijavi terjatev za plačilo
nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča v stečajno maso. |
|
|
V primeru delne
realizacije odprtja novih delovnih mest, se upošteva zgoraj navedena
tabela z razredi in leti oprostitve. |
|
|
Gospodarski subjekt mora
zaradi pridobitve odločbe o oprostitvi plačila nadomestila za uporabo
stavbnega zemljišča pri Uradu za gospodarstvo in družbene dejavnosti
Občinske uprave občine Tržič vložiti vlogo in ji priložiti redni izpisek
iz sodnega registra, ki ni starejši od 60 dni ali obrtno dovoljenje,
podatke in dokazila o številu novih delovnih mest, ki jih bo gospodarski
subjekt odprl in novo uporabno dovoljenje. |
|
|
Vloge za oprostitev
plačila nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča obravnava posebna
petčlanska komisija, ki jo imenuje župan Občine Tržič skladno z
določbami zakona, ki ureja splošni upravni postopek. Komisija izda
odločbo, ki jo podpiše predsednik komisije. Zoper odločbo je dopustno
vložiti pritožbo v 15 dneh od vročitve odločbe. O pritožbi odloča župan
Občine Tržič. Pravnomočno odločbo se posreduje Republiki Sloveniji,
Ministrstvu za finance, Davčni upravi Republike Slovenije, in sicer
davčnemu uradu, ki je pristojen za območje Občine Tržič (v nadaljevanju:
davčni urad). |
|
|
Urad za gospodarstvo in
družbene dejavnosti Občinske uprave občine Tržič spremlja realizacijo
nove investicije z vidika odpiranja novih delovnih mest. Če Urad za
gospodarstvo in družbene dejavnosti Občinske uprave občine Tržič po
izteku dobe, v kateri je gospodarski subjekt oproščen plačila
nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, ugotovi, da nova delovna
mesta niso odprta, mora to sporočiti komisiji, ki izda odločbo na
podlagi katere mora investitor v odločbi določenem roku plačati celotni
znesek nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča z zakonskimi zamudnimi
obresti, katerega je bil oproščen. To odločbo se po pravnomočnosti
posreduje davčnemu uradu. Davčni urad mora iz tega razloga za
investitorja, ki je z odločbo oproščen plačila nadomestila za uporabo
stavbnega zemljišča, vsako leto izdati odmerno odločbo in v njej navesti
znesek oprostitve. |
|
|
12.
člen |
|
|
Plačevanje nadomestila
se na pisno vlogo stranke za dobo 5 let oprosti zavezanca, ki je fizična
oseba in kupi stanovanje v novozgrajenem večstanovanjskem objektu kot
posamezen del stavbe ali zgradi družinsko stanovanjsko hišo, če je ob
ceni stanovanja oziroma v dokazljivem delu v ceni stanovanja ali za
gradnjo družinske stanovanjske hiše Občini Tržič plačal stroške za
opremljanje stavbnega zemljišča (odločba občine o odmeri komunalnega
prispevka). Doba oprostitve plačevanja nadomestila začne teči z dnem
pravnomočnosti odločbe o oprostitvi, ki jo v upravnem postopku izda
pristojna notranja organizacijska enota Občinske uprave občine Tržič. |
|
|
13.
člen |
|
|
Neuporaba posameznih
stanovanjskih ali poslovnih prostorov objekta ni razlog za oprostitev
plačila nadomestila. |
|
|
Nezmožnost plačevanja
zaradi gmotnega položaja zavezanca se obravnava po predpisih, ki urejajo
socialno področje. |
|
|
V.
DOLOČITEV VREDNOSTI TOČKE |
|
|
14.
člen |
|
|
Vrednost točke za
izračun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča na območju Občine
Tržič določi do konca leta za naslednje leto Občinski svet občine Tržič
s sklepom in je lahko različna za zazidano in nezazidano stavbno
zemljišče ter za nezasedene poslovne prostore. |
|
|
Če Občinski svet občine
Tržič ne sprejme vrednosti točke za naslednje leto, se vrednost točke s
1. januarjem tekočega leta revalorizira z indeksom rasti cen
življenjskih potrebščin za obdobje leta pred letom, za katerega se
nadomestilo odmerja. |
|
|
15.
člen |
|
|
Za izračun nadomestila
se uporabljajo uradni podatki in evidence, ki jih Občini Tržič posreduje
Geodetska uprava Republike Slovenije. |
|
|
Zavezanci so dolžni
Občini Tržič in pristojnemu davčnemu organu v roku 30 dni po nastanku
spremembe sporočiti podatke in obvestila, ki so pomembni za odmero
nadomestila kot so: sprememba zavezanca, spremembo vrste dejavnosti ali
namembnosti, spremembo poslovne ali stanovanjske površine, spremembo
stalnega prebivališča oziroma naslova, kjer sprejemajo poštne pošiljke.
Če zavezanci ne sporočijo spremembe, se za odmero uporabijo podatki, s
katerim razpolagata Občina Tržič in pristojni davčni organ, ki se lahko
pridobijo brez sodelovanja zavezanca. |
|
|
Če nastane sprememba med
letom, se le-ta upošteva od prvega dne v mesecu, ki sledi mesecu, ko je
nastala sprememba. |
|
|
Pristojna notranja
organizacijska enota Občinske uprave občine Tržič lahko zavezanca pozove
naj ji pisno sporoči podatke, ki so potrebni za odmero nadomestila po
tem odloku. V primeru, da se podatki, ki jih sporoči zavezanec,
razlikujejo od podatkov, ki jih Občini Tržič posreduje Geodetska uprava
Republike Slovenije, pristojna notranja organizacijska enota Občinske
uprave občine Tržič v posebnem ugotovitvenem postopku ugotovi dejansko
stanje. |
|
|
16.
člen |
|
|
Odločbo o odmeri
nadomestila izda zavezancu pristojni davčni organ na podlagi podatkov iz
evidence o stavbnih zemljiščih, ki jo pristojnemu davčnemu organu
posreduje Občina Tržič, lahko pa tudi na podlagi podatkov, ki jih dobi
neposredno od zavezanca ali po uradni dolžnosti, če ji to dovoljuje
zakon ali podzakonski predpis. |
|
|
Na podlagi javnega
pooblastila in medsebojne pogodbe lahko za račun Občine Tržič evidenco o
stavbnih zemljiščih vzpostavi in pristojnemu davčnemu organu posreduje
pooblaščena gospodarska družba, ki za to izpolnjuje tehnične in
kadrovske pogoje. |
|
|
Izterjavo zavezancev po
tem odloku opravlja pristojni davčni organ po zakonu o davčnem postopku. |
|
|
17.
člen |
|
|
Glede postopka za odmero
in pobiranje, prisilne izterjave, odpisa zaradi neizterljivosti, delnega
odpisa, odloga plačila nadomestila in obročnega odplačevanja se
uporabljajo določbe zakona o davčnem postopku. |
|
|
Pristojni davčni organ
je dolžan o pritožbah zavezancev obvestiti Občino Tržič. |
|
|
Pristojni davčni organ
je dolžan pred odpisom zaradi neizterljivosti, delnim odpisom, odlogom
plačila in podobnih posegih v prihodek Občinskega proračuna od občine
Tržič predhodno pridobiti dovoljenje. |
|
|
VI.
NADZORSTVO |
|
|
18.
člen |
|
|
Nadzorstvo nad
izvajanjem tega odloka opravlja inšpekcija, pristojna za javne finance
in Nadzorni odbor občine Tržič. |
|
|
VII.
KAZENSKE DOLOČBE |
|
|
19.
člen |
|
|
Zavezanec, ki ne sporoči
spremembe podatkov, potrebnih za odmero ali na zahtevo pristojne
notranje organizacijske enote Občinske uprave občine Tržič ne sporoči
pisno podatkov po 15. členu tega odloka ali sporoči nepravilne ali lažne
podatke, stori prekršek in se kaznuje: |
|
|
– pravna oseba z denarno
kaznijo 200.000 SIT; |
|
|
– posameznik v zvezi s
samostojnim opravljanjem dejavnosti z denarno kaznijo 150.000 SIT; |
|
|
– odgovorna oseba pravne
osebe z denarno kaznijo 60.000 SIT; |
|
|
– posameznik z denarno
kaznijo 60.000 SIT. |
|
|
VIII.
PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE |
|
|
20.
člen |
|
|
Vrednost točke po
določbah 14. člena tega odloka za leto 2004 znaša 0,048 SIT. |
|
|
21.
člen |
|
|
Z dnem uveljavitve tega
odloka preneha veljati odlok o nadomestilu za uporabo stavbnega
zemljišča (Uradni vestnik Gorenjske, št. 3/87 ter Uradni list RS, št.
85/97, 101/99, 2/01, 93/01, 23/02 in 63/03). |
|
|
Postopki, pričeti pred
dnem uveljavitve tega odloka, ki še niso pravnomočno zaključeni, se
končajo po določbah tega odloka. |
|
|
22.
člen |
|
|
Ta odlok začne veljati z
dnem objave v Uradnem listu Republike Slovenije. |
|
|
Št. 013-017/00-05 |
|
|
Tržič, dne 29. decembra
2003. |
|
|
Župan
Občine Tržič
Pavel Rupar l. r. |
|