Na podlagi prvega odstavka 6. člena Zakona o občinskem redarstvu (Uradni list RS, št. 139/2006, ZORed) ter 16. člena Statuta občine Trnovska vas (Uradni vestnik občine Trnovska  vas, št. 5/2007) je Občinski svet občine Trnovska vas na predlog župana in na podlagi usklajevanja z Ministrstvom za notranje zadeve Republike Slovenije, dopis številka 14-03 z dne 7. 10. 2008, na 17. redni seji dne 9. 10. 2008, s sklepom sprejel

                    OBČINSKI PROGRAM VARNOSTI

1.      UVOD

Občinski program varnosti (v nadaljevanju: OPV) je temeljni strateški dokument, v katerem so opredeljena izhodišča za zagotavljanje varnega in kvalitetnega življenja prebivalcev občine Trnovska vas. Namen OPV je načrtno zagotavljati kvaliteto javnega prostora v občini Trnovska vas. Kvaliteten javni prostor pomeni predvsem zadovoljstvo občanov z okoljem, kjer živijo in delajo, ter z okoljem kjer se šolajo in igrajo njihovi otroci. Kvaliteten javni prostor tudi pomeni zadovoljivo stopnjo javne varnosti in javnega reda; to pa konkretno pomeni, da so občinske ceste, ulice, parki in drugi odprti prostori varni, čisti in urejeni.

OPV zato predstavlja pomemben in izhodiščni dokument za področje delovanja redarske službe. V OPV so opredeljena izhodišča za zagotavljanje varnosti v občini, cilji in ukrepi za zagotovitev teh ciljev, konkretni nosilci oziroma odgovorne službe za dosego želenih ciljev ter opredelitev finančnih posledic. V dokumentu so opredeljene tudi zakonske osnove za vzpostavitev in delo medobčinske redarske službe ter za sodelovanje s policijo in drugimi subjekti varnosti pri zagotavljanju javne varnosti ter javnega reda in miru.

OPV občine Trnovska vas obsega 1 strateški cilj in 4 operativne cilje s skupaj 33  ukrepi, ki na celovit način urejajo oziroma zagotavljajo kvaliteto javnega prostora v občini Trnovska vas. OPV občine Trnovska vas je istočasno tudi program dela redarjev oziroma redarske službe, ki je zasnovan razvojno, tako da se ga vsako leto dopolnjuje z novimi varnostnimi tveganji in potrebami varnosti, ter ukrepi za doseganje zadanih ciljev v skladu z razpoložljivimi finančnimi sredstvi, ki jih občina Trnovska vas namenja za to področje dela.

 2. IZHODIŠČA

Obseg in kvaliteto varnosti javnega prostora v občini Trnovska vas zagotavljajo: policija, inšpekcijska služba, redarska služba, služba za zaščito in reševanje, gasilci in podjetja za zasebno varovanje.

Policija je tisti subjekt v občini Trnovska vas, ki na najbolj neposreden način zagotavlja oziroma skrbi za javno varnost in javni red v občini, medobčinsko redarstvo pa bo s svojo prisotnostjo in opazovanjem na terenu, policijo obveščalo o varnostno zanimivih dogodkih. Ob neposredno ugotovljenih kršitvah in ogroženem življenju ljudi pa skladno z zakonom po ZORed, ZJRM, ZVCP, ZP in občinskimi odloki tudi ukrepalo.

Redarstvo bo zoper kršitelje ukrepalo v skladu s sledečimi predpisi:

-          Zakonom o občinskem redarstvu , Uradni list RS, št. 139/2006 (ZORed),

-          Zakonom o javnem redu in miru, Uradni list RS, št. 70/2006 (ZJRM),

-          Zakon o varnosti cestnega prometa, Uradni list RS, št. 83/2004 in št. 37/2008 (ZVCP),

-          Zakonu o prekrških, Uradni list RS, št. 7/2003 in št. 17/2008 (ZP) in

-          drugimi predpisi, ki urejajo področje redarske službe.

Izhodišče za vzpostavitev in zagotavljanje obsega in kvalitete varnosti javnega prostora oziroma ustreznega stanja javne varnosti in javnega reda v občini  Trnovska vas so pravno - sistemski in organizacijski ukrepi.

Zato je občina Trnovska vas za zagotavljanje kvalitete varnosti javnega prostora vzpostavila redarsko službo, ter sprejela pričujoči OPV z oceno varnostnih razmer občine Trnovska vas, ki je bila pripravljena na podlagi ocene varnostnih razmer, ki jo je pripravila Policijska postaja Ptuj.

3. OCENA VARNOSTNIH RAZMER V OBČINI TRNOVSKA VAS

Ocena varnostnih razmer je bila izdelana na podlagi statističnih podatkov, ki jih  je pripravila Policijska postaja Ptuj za območje občine in na podlagi letnega poročila Policijske postaje Ptuj za leto 2007. Ocena vsebuje le posnetek stanja in ugotovitev varnostnih tveganj, medtem ko bodo ukrepi za obvladovanje in izboljšanje stanja lokacijsko in terminsko vsebovani v poglavju »Aktivnosti in ukrepi za doseganje strateških ciljev«.

3.1 POSNETEK STANJA

3.1.1 Zbir podatkov za analizo

Ocena varnostnih razmer je pripravljena na podlagi statističnih podatkov, ki jih je zbrala Policijska postaja Ptuj v letnem poročilu za območje Policijske postaje Ptuj o varnostnih razmerah za območje občine Trnovska vas. V oceno varnostnih razmer so vključena tudi varnostna priporočila občanov, ki so jih preko župana posredovali Skupni občinski upravi. Prav tako so v oceni vključena priporočila SPVCP občine Trnovska vas.

3.1.2 Operativni ogled območja občine 

Občina Trnovska vas je nastala s spremembami Zakona o ustanovitvi občin in določitvi njihovih območij 01. 01. 1999.

Obsega sedem vasi: BIŠ, BIŠEČKI VRH, ČRMLJA, LOČIČ, SOVJAK, TRNOVSKA VAS in TRNOVSKI VRH. Največje naselje je Trnovska vas, ki je istočasno tudi sedež občine. Drugo naselje je Biš, ki leži severno od Trnovske vasi v oddaljenosti 0,5 km. Obe naselji ležita ob regionalni cesti Ptuj – Lenart v Slovenskih goricah. Tretje naselje je Ločič, ki leži cca 3,0 km jugovzhodno od Trnovske vasi v oddaljenosti cca 1.0 km od regionalne ceste. Naselja Bišečki Vrh, Trnovski vrh, Črmlja in Sovjak pa imajo značilnosti razpršene gradnje.
Vsako naselje je po statutu občine tudi vaška skupnost, ki deluje preko vaških odborov.

Občina Trnovska vas je zaključena geografska celota, naslonjena na regionalno cesto Ptuj – Lenart, prav zaradi tega se razvije v podeželsko močno naselje med tema mestoma. Urejene kmetijske površine ponujajo velike možnosti na področju kmetijstva. Površina občine Trnovska vas je 22,9 km².

Področje občine Trnovska vas je bilo poseljeno že v predrimskem času, iz pozne antike pa naletimo na gomile (oblike pokopa v naseljih Biš, Črmlja, Ločič in Trnovska vas). V srednjem veku sledimo kontinuirani in bogati poselitvi že pred zapisi v dokumentih (Ločič 1307, Črmlja 1320). Urabrialni in listinski zapisi dokazujejo za tiste čase izredno bogate vasi . Jožefinske reforme so bile podlaga za ustanovitev šole 1790, ki jo je že po nekaj letih obiskovalo do 100 otrok, tudi iz sosednje fare Sv. Urbana (Ločič). V isti čas segajo zametki današnje fare z ustanovitvijo lokacije Sv. Bolfenka. Čeprav je v prejšnjem stoletju nastalo več občin, sta bili fara in šola vedno močnejši argument povezovanja. Oblikovala se je zaključena celota, kar se je odrazilo na ustanovi enotne občine v začetku 30-tih let tega stoletja. Po drugi svetovni vojni je bil ustanovljen Krajevni ljudski odbor za območje Trnovske vasi, leta 1952 pa Občinski ljudski odbor Trnovska vas v istih mejah, kot prva komasirana občina. Leta 1962 so bile ustanovljene tudi farne meje s krajevno skupnostjo (današnjo občino).

Najpomembnejše panoge v kmetijstvu: reja govedi, reja prašičev, predelovanje vrtnin, okrasnih rastlin, semen in sadik.

Najpomembnejše panoge v gospodarstvu: gradbeništvo, gostinstvo, finančno posredništvo, poslovanje z nepremičninami, najem in poslovne storitve, proizvodnja kovin in kovinskih izdelkov.

Občini Trnovska vas ima trenutno 1322 prebivalcev v 403 gospodinjstvih.

3.1.3 Pregled organiziranosti občine in delovanja posameznih služb znotraj občine

Občino Trnovska vas predstavlja in zastopa župan Alojz BENKO.

NALOGE IN PRISTOJNOSTI OBČINSKE UPRAVE

Občinska uprava opravlja upravne, strokovne in druge naloge v okviru pravic in dolžnosti občine na delovnih področjih, ki so določeni z odlokom.

Pri opravljanju svojih nalog občinska uprava sodeluje z občinskimi upravami drugih občin, nosilci javnih pooblastil, državnimi organi, zavodi, podjetij, družbami in drugimi organizacijami z izmenjavo mnenj in izkušenj ter podatkov in obvestil ter preko skupnih delovnih teles.

Za opravljanje nalog občinske uprave je v Občini Trnovska vas ustanovljena enovita občinska uprava s sedežem v Trnovski vasi 42.

Občinska uprava zagotavlja:

- strokovno, učinkovito in racionalno izvrševanje nalog občinske uprave,

- zakonito, pravočasno in učinkovito uresničevanje pravic, interesov in obveznosti strank    in drugih udeležencev v postopkih,

- polno zaposlenost delavcev v občinski upravi in

- učinkovito sodelovanje z drugimi organi in institucijami.

Občinska uprava opravlja strokovne, upravne, organizacijsko-tehnične in administrativne naloge na področju:

Občinska uprava opravlja tudi druge naloge iz pristojnosti občine.

Na področju splošnih zadev :

3.1.4 Pregled obstoječih aktov, dokumentov in drugega gradiva, ki se nanašajo na vzpostavljanje občinskega redarstva po novem zakonu

Občina Trnovska vas je prvi odlok o ustanovitvi organa skupne občinske uprave sprejela v letu 1999 (Uradni list št. 57/1999). Prve občine ustanoviteljice so bile Destrnik, Dornava, Gorišnica, Hajdina, Juršinci, Markovci, Podlehnik, Sv. Andraž v Slovenskih goricah, Trnovska vas, Videm, Zavrč, Žetale in Mestna občina Ptuj. Na podlagi sklepov in soglasij občin ustanoviteljic so k Skupni občinski upravi pristopile še občine Kidričevo (18.06.2003), Majšperk (26.02.2004) in Cirkulane (04.01.2007). Organ je ustanovljen za izvrševanje upravnih nalog na področju urejanja prostora, varstva okolja, inšpekcijskega nadzora (v sklopu katerega deluje tudi redarska služba) in gospodarske infrastrukture.

 V okviru inšpekcijske službe Skupne občinske uprave deluje tudi redarstvo. Po sprejemu OPV bodo z zakoni usklajeni vsi odloki, ki urejajo pristojnost redarstva.

3.2 ANALIZA IN OCENA OGROŽENOSTI - UGOTOVITEV STOPENJ OGROŽENOSTI

3.2.1 Ogroženost od naravnih nesreč

Ozemlje občine Trnovska vas v osrednjih Slovenskih goricah pripada z večjim delom povodju Pesnice  saj so naselja Biš, Trnovska vas in Ločič  katerih večji del nenaseljene površine (kmetijskih in drugih zemljišč leži v Pesniški dolini. Reka Pesnica je bila v preteklosti regulirana in danes ne predstavlja večje poplavne ogroženosti. V Pesnico se izliva Trnovski potok, ki je bil urejen v sklopu hidromelioracijskega sistema (HMS) Pesnica. Ureditev  je bila izvedena od izliva v Pesnico gorvodno 2,2 km, t. j. cca 200 m gorvodno od ceste Trnovska vas-Drbetinci.

Med izvajanjem na HMS Pesnica je v tem območju prišlo do sprememb, ki so bistveno vplivale na pretočno zmožnost Trnovskega potoka. Preko južnega obrobnega jarka so z levi strani speljali še Biški potok, z desne pa Ločki potok in prispevne površine so se povečale in prišlo je do pogostih poplav. Za odpravo poplav je bila leta 1974 izvedena preureditev Trnovskega potoka.

Nadaljevanje ureditve Trnovskega potoka je bilo izvedeno od leta 1985 do 1989 in sicer od regionalne ceste  R1229 Rogoznica-Senarska do občinske ceste Bišečki vrh-Črmlja.

Od leta 1989 so se izvajala samo nujna vzdrževalna dela. V letih od 1999 do 2007 pa je bilo opravljenih na vodotokih (na najbolj kritičnih odsekih) opravljenih več posegov in s tem zmanjšanje možnosti poplavljanja Trnovskega potoka, ki je v določenih predelih poplavljal predvsem zaradi močne zaraščenosti in tako poplavljal, visoke vode pa so povzročale zajede v kmetijska in druga zemljišča.

Rečni režim v občini Trnovska vas  spada v dežno-snežni režim,  za katerega  je značilno, da je primarni višek aprila, lahko marca ali celo maja, sekundarni pa je vedno novembra, nato pa še decembra. Reka Pesnica in potoki imajo veliko variabilnost, zato ker se hitro odzovejo na padavinske viške (pogostejše poletne nevihte, jesenski nalivi) ter imajo pojav visokih in poplavnih voda.

Temeljne vzroke za nastanek poplav in povodnji se najde v vremenskih, reliefnih, geotektonskih, kamninsko-pedoloških, vegetacijskih in drugih naravno-geografskih značilnostih pokrajine. Ob teh se ne sme izvzeti in zanemariti različnih vplivov, ki jih že od nekdaj prinaša in vnaša v pokrajino človek s svojimi raznovrstnimi dejavnostmi. Njegovi učinki se kažejo tudi v premajhni in neustrezni prepustnosti rečnih korit v povečanem in hitrejšem odtoku in pretoku, regulacijah in v različnih ovirah, ki so sestavni deli prometnega in drugega infrastrukturnega omrežja in s svojo neprimerno gradbeno zasnovo zajezujejo in s tem zadržujejo odtok naraslih in poplavnih voda.

Ogroženost zaradi poplav ni odvisna le od višine vodnega vala, temveč tudi od njegovega trajanja. Dolgotrajna visoka voda razmoči nasipe, ki lahko popustijo ali se celo porušijo, vodi pa se s tem odpre prosta pot do rodovitnih polj in naselij.

Glede na izpostavljeno so lahko  osnovni razlogi  katastrofalnih poplav:    

-          padavine so razporejene v pasu, ki gravitira neposredno v naseljena območja,

-          pred pojavom ekstremnih padavin so poplavna območja že zelo namočena,

-          geološka sestava tal je slabo prepustna ali pa so tla zamrznjena,

-          regulacije in predvideni sistemi za zadrževanje vode so bili opravljeni v 70. letih in bi morali zadržati 50-letne vode, vendar obstoječi zadrževalniki ne dajejo pričakovanih rezultatov,

-          poraščenost vodotokov,

-          zamašeni jezovi in mostovi.

a)     ogroženost ob potresu

Seizmogena področja so na ozemlju Slovenije omejena z mejnimi linijskimi sistemi in delijo Slovenijo na šest avtohtonih prostorov. Štajersko seizmogeno področje med labodskim in slivniškim prelomom vključuje ozemlje, ki leži vzhodno od njega, torej Slovenske gorice in Prekmurje. Označuje se ga s črko F kar prikazuje slika 4. Področja D, E in F so imela sprostitveno potresno energijo med letoma 1810 in 1980, ki se poda z relativnim številom ali indeksom, le 1,04, glede na ostala področja kot je Goriško–javorniško področje B, ki je imelo indeks 3,26, Gorenjsko–dolenjsko področje C1 20,79 ter njegov vzhodni del C2 z indeksom 14,05. Vzhodna in severnovzhodna Slovenija je torej po sprostitvah sezmične energije na zadnjem mestu. Na severovzhodu (D, E in F) so globine žarišč potresov v povprečju 9,5 km. Šibki potresi M < 3,0  nastajajo predvsem na globini od 0 do 10 km, kar priča o dejavnosti plitvih seizmogenih prelomov (9).

Na Štajerskem seizmogeničnem področju je majhna naravna ogroženost potresov v osrednjem bloku Pohorja, delu Haloz, severnem in severovzhodnem delu Slovenskih goric, predvsem pa v Prekmurju z Goričkim. To pa seveda ne pomeni, da potresnih pojavov v teh aseizmetičnih otokih ni. Potrese je tudi v njih močno čutiti, toda le iz žarišč, ki izvirajo od drugod, predvsem iz bolj aktivnih območji znotraj in zunaj Slovenije. Pri zelo močnih oddaljenih pojavih je tudi na teh območjih možno pričakovati poškodbe objektov, taki pojavi pa so k sreči dokaj redki.

Iz priložene Seizmološke karte Slovenije je razvidno, da Slovenske gorice spadajo v območje, kjer intenzivnost potresa naj ne bi presegala 7° MSK (Mercallyjeva potresna lestvica) oziroma projektni pospešek tal ne preseže 0,100 g, kar pomeni, da obstaja zelo majhna možnost nastanka rušilnega potresa, ki nastane pri intenziteti 9° MSK.

Slika : Seizmična področja v Sloveniji

Od jugovzhoda proti severovzhodu si sledijo naslednja seizmogena območja

-        Območje Čičarije (A),

-        goriško-javorniško območje (B),

-        gorenjsko-ljubljansko območje (C1),

-        dolenjsko-notranjsko belokranjskoobmočje (C2),

-        seizmogeno območje Karavanke-Kozjansko (D),

-        koroško-haloško območje (E),

-        štajersko-goriško območje (F).

b)     tehnične nesreče

V primeru tehničnih nesreč gre ponavadi za več posamičnih naravnih ali drugih nesreč, katere ponavadi vplivajo na ljudi oziroma njihovo bivalno okolje. Gre predvsem za nesreče kot so zemeljski plazovi, visok sneg, nezgode z nevarno snovjo, prometne nezgode in druge nezgode. Tehnične nesreče predvsem obremenjujejo stavbe in objekte, povzroča zmedo v prometu, povzročajo škodo v gozdarstvu in kmetijstvu, prav tako pa lahko obremenjujoče vplivajo na naravo, ter na zdravje in življenje ljudi in živali.

Za tehnične nesreče je značilno, da nastanejo predvsem zaradi človeškega faktorja oziroma nastanejo zaradi njegove nevednosti, malomarnosti in neprevidnosti. Pogosto se pojavljajo s kombinacijo naravnih dejavnikov in človeških posegov v okolje. S poznavanjem nevarnosti, pravilnim napovedovanjem in z dobro pripravljenostjo na nevarnosti oziroma s preventivnim in pravilnim ukrepanjem ter pravočasnim posredovanjem se da tehnične nesreče omejiti oziroma odstraniti. Tehnične nesreče povzročajo škodo oziroma se pojavijo predvsem v človeškem bivalnem okolju. V dosedanjem obdobju delovanja Občine Trnovska vas, ni bilo evidentiranih večjih tehničnih nesreč. Obstaja pa potencialna nevarnost pojava tehnične nesreče ob morebitnih prometnih nezgodah na regionalni cesti R1229 – Rogoznica – Senarska, ki postaja vpadnica na avtocesto in poteka skozi naselja Ločič, Trnovska vas in Biš.

c)      požarna ogroženost v naravi

Občina Trnovska vas se glede na klasifikacijo ogroženosti  ne nahaja na požarno ogroženem območju.

3.2.2 Ogroženost cestnega prometa v naseljih in izven naselij

a) ogroženost ob regionalni cesti R1-229 Rogoznica-Senarska (Občina Trnovska vas), kjer se terminološko gledano najpogosteje dogajajo prometne nesreče ali zdrsi s cestišča na državni cesti R1-229  v občini Trnovska vas (naselje Ločič pri h.št. Ločič 2).

     b) Ogroženost ob regionalni cesti R1-229 Rogoznica Senarska (center Trnovske vasi) vključevanje v promet z lokalne ceste Trnovci-Trnovska vas na regionalno cesto – nepregledno

     c) Ogroženost na regionalni cesti R1-229 Rogoznica-Senarska (v naselju Biš) pri hišni številki 32 in 33 (nevarni ovinek) preveriti nagib cestišča.

3.2.3 Ogroženost cestnega prometa na lokalnih cestah in javnih poteh v naseljih in izven

Glede na statistične podatke pristojne PP Ptuj, na lokalnih cestah in javnih poteh v občini Trnovska vas niso izpostavljene kritične točke, kjer bi se dogajale prometne nezgode ali drugi pojavi in dogodki ogrožanja, je pa zaradi povezav z mejnimi prehodi in zaradi vožnje na delo in z dela preko tedna v jutranjem in popoldanskem času prometno močno obremenjena regionalna cesta Lenart-Ptuj in lokalna cesta Trnovska vas-Vitomarci, predvsem v centru Trnovske vasi pri vključevanju prometa iz lokalne ceste Trnovci – Trnovska vas na regionalno cesto R1-.229 Rogoznica – Senarska zaradi nepreglednosti v križišču. Nujno potrebno je promet urediti z  krožnim prometom (krožišče). 

Med pomembnejše rekreacijske površine na območju Občine Trnovska vas spadajo:

-                      Igrišče ob osnovni šoli,

-                      Parkirišče in okolica gostinskega lokala Siva čaplja v Trnovski vasi.

Vse več je individualnih »črnih« sprehajalnih poti, sprehajalnih poti ljubljenčkov-psov, ki največkrat niso zavarovani, kar posledično pomeni kršitev pozitivne zakonodaje ter tudi posledice pri posameznikih, ko psi napadejo druge osebe ali živali.

3.2.4 Ogroženost javnih zgradb in objektov naravne in kulturne dediščine

Objekti javnih zgradb v občini Trnovska vas (Zdravstveni dom, občinska stavba, OŠ z vrtcem in telovadnico, športno igrišče, večnamensko dvorano, mrliška vežica), in objekti naravne in kulturne dediščine (cerkev, spomeniki) niso neposredno ogroženi s strani storilcev kaznivih dejanj zoper premoženje, razen manjših pojavnih oblik mladoletniškega vandalizma, ko prihaja do poškodovanja steklenih površin, fasade. Navedena ogroženost se je odpravila z izvedbo pogostejših kontrol s strani policije.

K naravni dediščini sodi zaščiteno območje ob kanalu reke Pesnice, ki je gojišče sive čaplje.

 Tudi manjši vodni viri, kamor v celoti spada tudi Občina Trnovska vas, so količinsko bogati. Potoki se izlivajo v večje vodotoke na sosednjih območjih. Področje občine je sicer prepleteno z vodovodnim omrežjem, katera pitna voda se črpa iz vodovodnega črpališča v Skorbi. Kljub temu pa je potrebno, da se obvarujejo individualni vodni viri, kjer so zaloge površinskih in talnih voda. 

Ogroženost navedene naravne dediščine je predvsem na območju naravnega okolja, kjer so pogoste kršitve Uredbe o prepovedi vožnje z vozili v naravnem okolju in ogroženost v času požarne ogroženosti.

Ogroženost zgoraj naštetih spomenikov izvira predvsem iz vandalizma in objestnosti gostov, ki obiskujejo gostinske lokale ali se družijo v skupinah izven javnih mest.

3.2.5 Ogroženost od kriminalnih pojavov

V občini Trnovska vas so pojavne oblike trgovine z mamili in drugimi psihotropnimi substancami, ki se v obdobju zadnjih dveh let sicer znižale, pojavljajo pa se še vedno. Gre za kazniva ravnanja posameznikov, prekupčevalcev, ki so si na območju občine Trnovska vas izbrali ciljno skupino potencialnih zasvojencev, katero silijo in uvajajo v odvisnost od drog. Posamezniki (identificirani s strani organov pregona) si za mesto svoje dejavnosti izbirajo različna mesta, odvisno na letno obdobje, a vendar so pri tem identificirana mesta, kjer se najpogosteje zbirajo za izvajanje svoje dejavnosti.  Identificirane točke za trgovanje z drogami in uvajanje mladoletnikov v odvisnost so ;

 -    Prostor pred večnamensko dvorano

                -    zapuščeni objekti Perutnine Ptuj

                -    območje okrog pokopališča in mrliške vežice

 Po podatkih policije na območju Občine Trnovska vas ni kritičnih točk ali kriminalnih žarišč.

3.2.6 Ogroženost javnega reda in miru

Ogroženost javnega reda in miru je v občini Trnovska vas neposredno povezana in soodvisna od delovanja oziroma obratovalnega časa gostinskih obratov v občini. Izpostavljeni so predvsem termini ob koncu tedna in ob praznikih, ko posamezniki v določeni primerih z  vandalizmom motijo nočni mir.

Drugih oblik kršitve javnega reda in miru v občini Trnovska vas ni zaznati.

3.2.7  Ogroženost na javnih shodih in prireditvah

Na javnih shodih in prireditvah, ki jih organizirajo ali soorganizirajo občina Trnovska vas ter kulturna, športna in turistična društva v občini, ni evidentiranih primerov ali dogodkov, ki bi lahko ogrožali prireditve in javne shode saj skozi območje občine potekata le kolesarska dirka in tekaški maraton.

3.2.8   Ogroženost okolja 

Pri ogrožanju okolja so evidentirani posamezni primeri nedovoljenega izpusta iz greznic v naravo, ki se identificirajo na podlagi prijav občanov, z delovanjem pristojne komunalne inšpektorice SOU, in ugotovitvami Občine Trnovska vas. Zoper posameznike se uvede postopek o prekršku.  Po izgradnji kanalizacije se bo stanje na tem področju bistveno izboljšalo.

Pri odvozu komunalnih odpadkov ima občina Trnovska vas na podlagi Odloka o načinu opravljanja obveznih lokalnih gospodarskih javnih služb zbiranja in prevoza komunalnih odpadkov in odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov na območju  Občine Trnovska vas (Uradni vestnik občine Trnovska vas , št. 4/05 in 5/07) urejen način odvoza komunalnih odpadkov, kjer je  v sistem odvoza priključenih cca. 95 % gospodinjstev, kar je pozitiven rezultat.

Na območju občine Trnovska vas se ne nahajajo  industrijski obrati, v primeru izpusta odpadkov pri večjih kmetijah v gnojne jame in gnojišča, so le te dolžne  izpolnjevanja standarda Nitratna direktiva, katere nadzor vrši pristojna inšpekcijska služba pristojnega ministrstva.

3.2.9   Vpliv varnostnih razmer v sosednjih občinah

 Varnostno dogajanje v sosednjih občinah, po dosedanjih podatkih Policijske postaje Ptuj in dogodkih v okolici nima varnostnega vpliva v občini Trnovska vas.

3.2.10 Ključne ugotovitve

Analiza posameznih ogroženosti nam pokaže, da za območje občine Trnovska vas o veliki ogroženosti ne moremo govoriti, saj nam že statistični podatki Policijske postaje Ptuj v povprečju prikažejo trend upadanja deviantnih obnašanj posameznikov. Ta trend je predvsem viden na področju prekrškov in prometnih nezgod ter ostalih dogodkov (požari, samomori, delovne nesreče), ki jih obravnava policija. Pri kaznivih dejanjih je trend rahlega porasta, pri katerih pa je tudi raziskanost nad 50%.

Pri analizi in oceni ogroženosti je ugotovljeno, da obstaja v občini Trnovska vas kritična infrastruktura, ki mora biti deležna stalne oz. povečane varnostne pozornosti policistov in redarjev. Povečana varnostna pozornost pa je opredeljena v poglavju Opredelitev varnostnih potreb občine Trnovska vas.

3.3 OPREDELITEV VARNOSTNIH POTREB  OBČINE TRNOVSKA VAS

Pri opredelitvi varnostnih potreb občine Trnovska vas je potrebno izhajati iz določil 3. člena ZORed, ki določa, da občinsko redarstvo skrbi za javno varnost in javni red na območju občine v skladu z zakonom ali na podlagi zakona izdanimi občinskimi predpisi. Pri trenutno veljavni zakonodaji so delovna področja določena v Zakonu o varstvu javnega reda in miru in Zakonu o varnosti cestnega prometa, na podlagi katerih je izdana večina občinskih odlokov, ki podrobneje urejajo posamezna področja.

Pri tem je potrebno posebej poudariti, da je samo vzpostavljanje javnega reda v pristojnosti policije, medtem ko je vzdrževanje javnega reda tudi v pristojnosti redarstva. Kot vzpostavljanje javnega reda je potrebno razumeti, da gre za aktivnosti, ko je javni red porušen in ga je potrebno ponovno vzpostaviti, zato bo v tem delu intervenirala policija. Redarska služba pa bo opravljala naloge za vzdrževanje stanja brez kršitev.

Varnostne potrebe v občini Trnovska vas opredeljujemo na podlagi analize ocene varnostnih razmer, na podlagi programskih usmeritev MNZ – POLICIJE, ki je sprejela v obliki strateških ciljev po delovnih področjih za izboljšanje varnosti. Prav tako pa so v varnostnih potrebah zajete aktivnosti, ki jih občani (ki smo jih preko predstavnikov vaških skupnosti pozvali, da aktivno sodelujejo pri pripravi tega dokumenta) in drugi subjekti (npr. SPVCP občine Trnovska vas) ocenjujejo kot nujno potrebne za zagotavljanje javnega reda in miru.

Tako lahko zapišemo, da so opredeljene varnostne potrebe skupek zahtev vseh subjektov, ki imajo interes za zviševanje stopnje varnosti. Na podlagi opredelitve varnostnih potreb bomo v poglavju »Cilji OPV« določili cilje tega dokumenta in tudi aktivnosti za uresničitev teh ciljev. Pri varnostnih potrebah bomo izhajali predvsem iz že naštetih pristojnosti in pooblastil redarjev in namena pričujočega dokumenta tako, da bomo navajali le tiste varnostne potrebe, ki jih lahko redarstvo neposredno ali posredno tudi nudi.

Varnostne potrebe razdelimo na štiri področja, ki jih taksativno navaja ZORed:

1.      nadzorovanje varnega in neoviranega cestnega prometa v naseljih in varovanje cest in okolja v naseljih in na občinskih cestah zunaj naselij

V tem sklopu so se kot bistvene pokazale potrebe po:

O       ukrepih za zmanjšanje hitrosti na cestah, kjer prihaja do prometnih nesreč iz tega vzroka, te pa so regionalna cesta R1-229 Rogoznica-Senarska (Občina Trnovska vas), kjer se terminološko gledano najpogosteje dogajajo prometne nesreče ali zdrsi s cestišča na državni cesti R1-229  v občini Trnovska vas (naselje Ločič pri h.št. Ločič 2, v centru Trnovske vasi – križišče za Trnovce, v naselju Biš pri h. št. 32 in 33) ;

O       ukrepih zoper pešce, ki ne uporabljajo kresničke ali ne hodijo po levi, na vseh lokalnih cestah, kjer ni pločnikov;

O       ukrepih zoper voznike, ki ne spoštujejo pravil parkiranja, predvsem tam, kjer je s prekrški promet onemogočen, ogrožen, oviran ali pa so zaparkirane intervencijske poti (parkiranje po zelenicah ob raznih prireditvah);

O       ukrepih zoper voznike, ki parkirajo po pločnikih in križiščih pri gostinskih lokalih;

O       odstranjevanju zapuščenih vozil;

O       odvozih nepravilno parkiranih vozil, ki prestavljajo nevarnost ali onemogočajo prevoznost cest ali dostopov do objektov;

O       prisotnosti redarjev na šolskih poteh, v času prvih šolskih dni, pa tudi med letom, ko ni poostrenih policijskih aktivnosti;

O       rednem pregledovanju prometne signalizacije in obveščanje pristojnih za odpravo pomanjkljivosti;

O       pomoč rediteljem pri urejanju parkiranja ob večjih prireditvah na območju občine Trnovska vas;

O       aktivni udeležbi redarstva v vseh preventivnih akcijah, ki jih v skladu s programom dela organizira SPVCP občine Trnovska vas.

2. skrb za varnost na občinskih javnih poteh, rekreacijskih in drugih javnih površinah

V tem sklopu so se kot bistvene pokazale potrebe po ukrepih:

O       zoper voznike, ki ne upoštevajo prepovedi vožnje v neposredni bližini športne dvorane, območje reke Pesnice, območje pokopališča;

O       zoper osebe, ki odlagajo odpadke (steklenice, pločevinke) na območjih, kjer se ob večerih zbira mladina.

3. varovanje javnega premoženja, naravne in kulturne dediščine

V tem sklopu so se kot bistvene potrebe pokazale potrebe po:

O       obhodih pokopališča in sakralnih objektov na območju občine;

O       preventivnem nadzoru redarjev pri kulturnih spomenikih in objektih  zgodovinske, naravne in kulturne dediščine (območje reke Pesnice)

4. vzdrževati javni red in mir

Pri vzdrževanju javnega reda in miru so navedene potrebe na vseh ostalih področjih, ki niso navedena zgoraj, predvsem pa se nanašajo na kriminalna dejanja in prekrške (vandalizem), ki motijo občane in s katerimi se povzroča škoda na zasebni lastnini ali javnem dobrem.

V tem sklopu so se kot bistvene pokazale potrebe po:

O       prisotnosti redarjev na mestih, kjer prihaja do vlomov v nočnem času;

O       prisotnosti redarjev na mestih, kjer se vrši preprodaja prepovedanih drog (območje pokopališča in mrliške vežice, zapuščeni objekti Perutnine Ptuj, prostor pred večnamensko dvorano);

O       prisotnosti redarjev v bližini lokalov, ki ne spoštujejo obratovalnega  časa, kjer zaradi kadilskega zakona in prekomernega uživanja alkohola v poznih nočnih urah obiskovalci kršijo nočni mir;

O       prisotnosti redarjev v parkih ob vikendih, kjer prihaja do odmetavanja odpadkov, razbijanja stekla, uničevanja in prevračanja košev za smeti in pisanja po objektih (območje pokopališča in večnamenske dvorane);

O       nadzoru javnih prireditev, kjer redarji preprečujejo kršitve in nadzirajo tudi ravnanja  rediteljev.

Navedene varnostne potrebe so ugotovljene na podlagi dosedanjih dogodkov, ki jih je obravnavala policija, ali pa so nanje opozorili občani in drugi subjekti, ki so povezani z varnostjo in redom.

Poudariti je potrebno, da se varnostne potrebe spreminjajo glede na letni čas, dneve v tednu in na trenutne razmere (prireditve, delovišča, poslabšanja prometne varnosti, požarna ogroženost, serije kaznivih dejanj), zato je nujno, da vodja medobčinskih redarjev, spremlja spremembe in pri usmerjanju in načrtovanju takoj prilagodi aktivnosti novo nastali situaciji.

Vse zgoraj navedene naloge, ki so opredeljene v varnostnih potrebah občine Trnovska vas, bodo redarji izvajali v sodelovanju s policijo. Zaradi uresničevanja tega pa je nujno potrebno sodelovanje redarstva s policijsko postajo in varnostnimi službami, s katerimi se sklene protokol o sodelovanju, ki bo zagotavljal redno komunikacijo in prenos informacij med temi službami.

4. CILJI OBČINSKEGA PROGRAMA VARNOSTI

Osnovni cilj OPV je zagotoviti zadovoljivo stanje javne varnosti oziroma javnega reda in miru v občini Trnovska vas. To pomeni, da je potrebno s pravno sistemskimi, organizacijskimi in konkretnimi ukrepi zagotoviti varen, čist in urejen javen prostor v občini. S pomočjo vseh teh ukrepov se bo zagotavljal ustrezen nivo kvalitete življenja v občini ter odpravljali posamezni odklonski pojavi v občini.

Delo redarske službe mora biti usmerjeno v kršitve, ki predstavljajo večjo nevarnost za javni interes in imajo škodljive posledice za osebe, premoženje in okolje, redarska služba pa mora v primeru zaznane kršitve ukrepati sorazmerno, v skladu z naravo kršitve in njenimi posledicami.

Cilji OPV so strateški in operativni.

4.I STRATEŠKI CILJ

Dvig kakovosti življenja in dela občanov ter dvig stopnje varnosti javnega prostora v občini.

To je krovni cilj in edini cilj zagotavljanja varnosti v občini z redarsko službo. Njegova vsebina izhaja in nacionalne varnostne politike, iz zakonskih določil, iz nacionalnih programov varnosti in iz splošnih varnostnih potreb slovenskih mest in občin. Gre za dolgoročni cilj dvigovanja stopnje varnosti javnega prostora in prebivalstva v občini. Za dosego tega cilja pa je potrebno dosledno izvajanje aktivnosti in ukrepov določenih za posamezno operativno področje. Posamezne operativne aktivnosti redarstva se izvajajo usklajeno z ukrepi policije, varnostnih služb in inšpekcij, zaradi česar je nujna povezanost teh služb in redno sodelovanje med njimi. To sodelovanje in komunikacija je določena v protokolu o sodelovanju, ki je tudi temelj za partnerski odnos, ki smo ga v preteklosti pogrešali. Z izvajanjem protokola o sodelovanju med redarstvom in policijo, bomo tudi zagotavljali izvrševanje programskih usmeritev Ministrstva za notranje zadeve in Ministrstva za promet glede varnosti v cestnem prometu, varnosti javnega reda in miru, preprečevanja kriminalnih pojavov ter varovanja ljudi, premoženja in okolja. Z izvajanjem aktivnosti za dosego operativnih ciljev, bodo vsi akterji varnosti v občini za dosego krovnega cilja prispevali k:

-          preprečevanju prekrškov,

-          preprečevanju kaznivih dejanj,

-          zmanjševanju posledic (škod in izgub) nastalih zaradi izrednih dogodkov kot so naravne nesreče, prometne nezgode, onesnaževanje okolja, poškodovanje javnih zgradb ter poškodovanje objektov s statusom naravne in kulturne dediščine,

-          obvladovanju varnostnih tveganj,

-          uvajanju standardov kakovosti varovanja ljudi, premoženja, javnega prostora, javnih zgradb, okolja ter naravne in kulturne dediščine.

Nosilci aktivnosti: 

q       Redarska služba

q       Policijska postaja

q       Ministrstvo za notranje zadeve

q       Služba Vlade RS za lokalno samoupravo in regionalno politiko

q       Ministrstvo za promet

q       Občinski organi

q       Občinski svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu

q       Upravljavci in vzdrževalci mestnih ulic in občinskih cest

q       Izvajalci vzdrževalnih in gradbenih del na ulicah in cestah

q       Zavod za varstvo kulturne dediščine

q       Komunalna inšpekcija

q       Komunalna podjetja

q       Civilne institucije za varstvo okolja

4.II OPERATIVNI CILJI

4.II.1 VARNOST CESTNEGA PROMETA: Zmanjševanje števila prometnih nesreč in njihovih posledic, zmanjšanje prometnih prekrškov na cestah v naseljih in na občinskih cestah izven naselij, zagotovitev prevoznosti in prehodnosti intervencijskih poti ter povečanje pretočnosti prometa z operativno dinamiko občinske redarske službe in policijske postaje

Opis cilja:

Varnost v cestnem prometu še vedno ni zadovoljiva. Pred leti postavljeni cilji prometne varnosti se niso v celoti uresničili. Zato se v cestnem prometu še vedno pojavlja preveč varnostnih tveganj, ki jih je treba obvladati s stalnim in profesionalnim policijskim in redarskim nadzorom, z izboljšanjem rednega in investicijskega vzdrževanja cest, s širitvijo parkirnih kapacitet, s povečanjem nadzora nad parkirnimi površinami ter z dvigom profesionalnosti policistov in redarjev pri obvladovanju prometnih prekrškov in temeljnih vzrokov prometnih nezgod (hitrost, alkohol). Intervencijske poti so namenjene lažji in hitrejši dostopnosti intervencijskih vozil (policija, gasilci, reševalci idr.) v primeru intervencijskih posegov. V primeru neprevoznosti oziroma neprehodnosti se povečujejo intervencijski časi, kar posledično vpliva na povečano stopnjo ogroženosti zdravja in življenja ljudi, varnosti premičnega in nepremičnega premoženja idr. Zaradi tega je priporočljivo, da občinski redarji poznajo območja na katerih se nahajajo intervencijske poti in s svojim ukrepanjem zagotovijo optimalno prevoznost oziroma prehodnost intervencijskih poti.

Aktivnosti in ukrepi za doseganje cilja:

-          dosledno ukrepanje zoper voznike, ki ne upoštevajo prepovedi vožnje v območjih za pešce in območjih umirjenega prometa (območje pokopališča, območje okrog večnamenske dvorane, območje okrog OŠ),

-          dosledno ukrepanje zoper voznike, ki ne upoštevajo prepovedi vožnje  na pešpoteh in rekreacijskih površinah (območje reke Pesnice),

-          fizična prisotnost redarjev na cestah, kjer prihaja do prometnih nesreč zaradi hitrosti, te pa so regionalna cesta R1-229 (Rogoznica – Senarska) v naselju Ločič pri h.št. Ločič 2, v centru Trnovske vasi – križišče za Trnovce, v naselju Biš pri h. št. 32 in 33 , kjer se lahko opravljajo tudi meritve s stacionarnim radarjem,

-          ukrepanje zoper pešce, ki ne uporabljajo kresničke ali ne hodijo po levi, na vseh lokalnih cestah, kjer ni pločnikov;

-          dosledno ukrepanje zoper voznike, ki ne spoštujejo pravil parkiranja, predvsem tam, kjer je s prekrški promet onemogočen, ogrožen, oviran ali pa so zaparkirane intervencijske poti;

-          ukrepanje zoper voznike, ki parkirajo po pločnikih in križiščih ter zelenicah v času večjih javnih prireditev;

-          dosledno odstranjevanje zapuščenih vozil;

-          dosledno odrejanje odvozov nepravilno parkiranih vozil, ki prestavljajo nevarnost ali onemogočajo prevoznost cest ali intervencijskih poti, kjer do odstranitve vozila tudi izvedejo vse ukrepe, da ne pride do prometne nesreče;

-          prisotnost redarjev na šolskih poteh, v času prvih šolskih dni, pa tudi med letom, ko ni poostrenih policijskih aktivnosti, kjer opozarjajo otroke na nevarnosti in jim nudijo pomoč;

-          redno pregledovanju prometne signalizacije in obveščanje pristojnih za odpravo pomanjkljivosti;

-          pomoč rediteljem pri urejanju parkiranja ob večjih javnih prireditvah;

-          aktivni udeležbi redarstva v vseh preventivnih akcijah ki jih v skladu z programom dela organizira SPVCP občine Trnovska vas,

-          organiziranje in izvajanje skupnih poostrenih nadzorov na področju prometa s Policijsko postajo Ptuj,

-          predlaganje in aktivno sodelovanje pri uvedbi sprememb prometnih režimov za varnejši promet, ter drugimi možnimi ukrepi, predvsem z vidika varnosti otrok, pešcev, kolesarjev in invalidov.

Nosilci: 

q       Redarska služba

q       Policijska postaja

q       Občinski svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu

q       Koncesionar za odvoz vozil

q       Upravljavci in vzdrževalci občinskih cest

q       Izvajalci vzdrževalnih in gradbenih del na cestah

4.II.2 VARSTVO JAVNEGA REDA IN MIRU: Obvladovanje javnega prostora s fizično prisotnostjo redarjev na način, ki je v skladu s pravnimi predpisi, oceno varnostnih razmer in varnostno stroko

Opis cilja:

Zakon o javnem redu in miru opredeljuje javni red in mir kot stanje, v katerem je zagotovljeno neovirano izvrševanje pravic in dolžnosti po ustavi in zakonih. Namen zakona je zato neposredno uresničevanje pravice ljudi do varnosti in dostojanstva z varovanjem pred dejanji, ki posegajo v telesno in duševno celovitost posameznika, ovirajo izvrševanje pravic in dolžnosti ljudi, državnih organov, organov samoupravnih lokalnih skupnosti in nosilcev javnih pooblastil. Vzdrževanje javnega reda in miru je delovanje skupnosti, ki s predpisi in ukrepi državnih in drugih organov zagotavlja, da se prepreči ravnanja in nevarnosti, ki ogrožajo varnost ter javni red in mir, kadar ta grozi skupnosti ali posamezniku.

Javni red in mir  je dobrina, ki  izključuje vsa protipravna dejanja, s katerimi se kršijo splošna pravila vsakdanjega dela in življenja. Javni red in mir je stanje, v katerem je zagotovljeno varno in mirno počutje ljudi, njihovo neovirano gibanje na javnih krajih in drugih površinah, uporaba javnih objektov, stanovanj in drugih prostorov, nemoteno opravljanje uradnih opravil državnih in drugih organov, organizacij in skupnosti oziroma optimalno varnost znotraj družbene skupnosti. Javni red torej pomeni nek minimum socialnih pravil, ki jih velika večina prebivalstva razume kot nujno potrebne za svoje sožitje.

Vzdrževanje javnega reda in miru je torej delovanje skupnosti (tudi lokalne skupnosti), ki s predpisi in ukrepi državnih in drugih organov zagotavlja, da se preprečijo in obvladujejo ravnanja in nevarnosti, ki ogrožajo varnost ter javni red in mir, kadar ta grozi skupnosti in posamezniku. Gre torej za škodljiva ravnanja skupin ali posameznikov, ki se na javnem kraju nedostojno, drzno ali nasilno vedejo, ki ustvarjajo nered v gostinskih lokalih, na javnih shodih in na javnih prireditvah, ki uporabljajo nevarne predmete ali nevarne snovi, ki povzročajo hrup, ki beračijo, nedovoljeno kampirajo in prenočujejo na javnih krajih, ki ustvarjajo vandalizem, nehumano in v nasprotju s predpisi uporabljajo in vodijo živali, uničujejo državne simbole in pišejo po zgradbah. Vsa navedena škodljiva in kazniva ravnanja zmanjšujejo kakovost bivanja in gibanja na javnih površinah in v javnih prostorih. Občinske redarske službe in občinski redarji imajo pristojnosti, pooblastila in naloge, da se aktivno vključijo v proces kontinuiranega zagotavljanja javnega reda in miru na območju mesta/občine.

Aktivnosti in ukrepi za dosego cilja:

-          ukrepanje zoper vodnike psov, ki ne uporabljajo povodcev in nagobčnikov in ne pobirajo iztrebkov (območje pokopališča);

-          prisotnost redarjev v bližini lokalov , ki ne upoštevajo obratovalnega časa, kjer zaradi kadilskega zakona in vpliva alkohola obiskovalci kršijo nočni mir;

-          prisotnost redarjev v parkih, ob vikendih, kjer prihaja do odmetavanja odpadkov, razbijanja stekla, uničevanja in prevračanja košev za smeti in pisanja po objektih (območje pokopališča in večnamenske dvorane);

-          prisotnost v središču naselij Ločič, Trnovska vas in Biš, kjer prihaja do enakih pojavov, kot pri prejšnji alineji, poleg tega pa še do poškodovanj  javne razsvetljave, vlomov in tatvin;

-          prisotnost redarjev ponoči na območju šolskih in igrišč VVZ, kjer prihaja do uničevanja igral, onesnaževanja, preprodaje drog in fizičnega nasilja (prostor pred večnamensko dvorano in OŠ);

-          obhodih pokopališča in sakralnih objektov, ki so pogosto tarča vandalov;

-          preventivni nadzor redarjev pri kulturnih objektih in spomenikih, kjer prihaja do kršitev javnega reda;

-          dosledno ukrepanje zoper osebe, ki uporabljajo nevarne predmete (petarde in drugo pirotehniko) predvsem v času praznovanj;

-          dosledno ukrepanje zoper osebe, ki se nedostojno vedejo na javnih krajih in do pooblaščenih uradnih oseb redarstva;

-          nadzor javnih prireditev, kjer redarji preprečujejo kršitve in nadzirajo tudi ravnanja  rediteljev.

Nosilci:

q       Redarska služba

q       Policijska postaja

q       Lastniki, upravljavci, skrbniki, upravitelji in najemniki javnih površin in zgradb

q       Organizatorji shodov in prireditev na javnih in drugih površinah

q       Varnostna podjetja, ki pogodbeno varujejo javna zbiranja ter premoženje in osebje pri uporabnikih varnostnih storitev

4.II.3 ZMANJAŠNJE KAZNIVIH DEJANJ: Varnostno obvladovanje kjer prihaja do kaznivih dejanj premoženjske narave (tatvine, vlomi, preprodaja mamil, poškodovanja premoženja in kaznivih dejanj z elementi nasilja)

Opis cilja:

Po statističnih podatkih je kriminaliteta v občini Ptuj v rahlem porastu, predvsem pa se spreminja struktura kaznivih dejanj. Povečanje deliktov na področju prepovedanih drog rezultira tudi v povečanju s tem povezane sekundarne kriminalitete, kot so tatvine in vlomi. Vsa ta kazniva dejanja so koncentrirana v mestnih središčih in pri objektih, kjer se zbira mladina, ko je najbolj dovzetna za tovrstna dejanja. Poleg organiziranih aktivnosti, ki so v pristojnosti policije, pa je edino učinkovito sredstvo za zmanjšanje tveganja, povečan redarski nadzor, s čemer se odvrača storilce od dejanj, in se jih prežene stran od mestnih središč, kjer so možnosti za ta dejanja manjša, poleg tega pa je tudi verjetnost, da bodo po dejanju zaloteni, večja. S povečanim nadzorom na območjih zbirališč mladine pa se le to tudi zaščiti pred novačenjem, kateremu so pogosto izpostavljeni.

Aktivnosti in ukrepi za dosego cilja:

-          prisotnost redarjev na mestih, kjer prihaja do vlomov  v nočnem času;

-          prisotnost redarjev na mestih, kjer se vrši preprodaja prepovedanih drog (prostor pred večnamensko dvorano, zapuščeni objekti Perutnine Ptuj, območje mrliške vežice);

-          izvajanje skupnih preventivnih akcij s policijo za zmanjšanje dejavnikov tveganja,

-          obveščanje policije o zaznanih operativno zanimivih pojavih;

-          nudenje pomoči policiji pri izvajanju nalog s področja kriminalitete;

Nosilci: 

q       Redarska služba

q       Policijska postaja

4.II.4 VAROVANJE OKOLJA IN VARNOST OBJEKTOV NARAVNE IN KULTURNE DEDIŠČINE: Preprečevanje onesnaževanja okolja in varovanje kulturne in naravne dediščine (zgradb, spomenikov, muzejev, arheoloških najdbišč, idr.) in napadov nanjo na območju  občine

Opis cilja:

Onesnaževanje okolja je svetovni problem, pa naj gre za onesnaževanje zraka vode ali zemlje. Ljudje se vedno bolj zavedajo svojega prispevka pri ohranjanju narave, vendar pa vedno bolj izstopajo posamezniki, ki bodisi iz ekonomskih razlogov ali pa pomanjkanja človeške kulture ravnajo v nasprotju z zakonodajo. Ekološke posledice, ki jih imajo taka ravnanja, so pogosto nepopravljive, zato tudi vložena sredstva za pregon niso nikoli prevelika.  S tega zornega kota so tudi občinske redarske službe pomemben subjekt varstva okolja na območju občine. Na lokalni ravni gre za skrb v tem smislu, da se občinska redarska služba aktivno vključi v proces implementacije Nacionalnega programa varstva okolja ter v proces uresničevanja občinske okoljske politike in občinskega programa varstva okolja. Varstvo kulturne dediščine je urejeno z Zakonom o varstvu kulturne dediščine (Ur. l. RS, št. 16/2008). Po tem zakonu imajo določene pristojnosti tudi lokalne skupnosti. Na splošno pa velja, da je ohranjanje in varovanje naravne in kulturne dediščine ter preprečevanje ogroženosti zgradb, muzejev, arheoloških najdbišč, grobišč, spomenikov in drugih nepremičnih in premičnih objektov, ki imajo status kulturne dediščine, skrb vseh in vsakogar (4. člen ZVKD-1). Zato so mestni in občinski redarji kot pooblaščene uradne osebe tudi tisti subjekti, ki so dolžni skrbeti za preprečevanje ogroženosti in napadov na te objekte, kot tudi za zaščito sledov in ustrezno obveščanje policije ob morebitnem poškodovanju takega objekta.

Aktivnosti in ukrepi za dosego cilja:

-          dosledno ukrepanje zoper osebe, ki odlagajo odpadke (steklenice, pločevinke) v parkih in območjih, kjer se ob večerih zbira mladina,

-          prisotnost redarjev v parkih, ob vikendih, kjer prihaja do odmetavanja odpadkov, razbijanja stekla, uničevanja in prevračanja košev za smeti in pisanja po objektih (območje pokopališča in večnamenske dvorane);

-          dosledna kontrola črnih odlagališč odpadkov in ukrepanje zoper kršitelje, ki te odpadke odlagajo (celotno območje občine Trnovska vas);

-          spremljanje pojavov, ki kažejo na nezakonito onesnaževanje (pogini rib, pranje avtomobilov ob vodotokih, sežiganje odpadkov );

Nosilci:

q       Redarska služba

q       Zavod za varstvo kulturne dediščine OE Ptuj

q       Upravljavec, vzdrževalec in restavrator zgradb, spomenikov in drugih objektov kulturne dediščine

q       Komunalna inšpekcija

q       Čisto mesto Ptuj d.o.o.

q       Komunalno podjetje Ptuj d.d.

q       Civilne institucije za varstvo okolja

q       Policijska postaja

Skupno vsem ukrepom

Za izvajanje vseh navedenih nalog bosta vodja redarjev  in predstojnica SOU ob podpori župana skrbela, da se bodo redarji ustrezno izobraževali (seznanjanje z novostmi, osnovno in obdobno usposabljanje skladno s pravilnikom o izobraževanju in usposabljanju redarjev, da bodo imeli na voljo ustrezna tehnična sredstva (tehnična, informacijska in komunikacijska oprema in vozila) in ustrezne delovne pogoje, ter da bodo ustrezno motivirani za kvalitetno opravljanje nalog.

Zelo pomemben dejavnik pri zagotavljanju varnosti na vseh področjih pa je fleksibilnost redarstva, ki jo zagotavlja vodja redarjev s takojšnjo preusmeritvijo aktivnosti redarjev tja in takrat, kjer in ko prihaja do eskalacij negativnih pojavov.

Namen vseh aktivnosti je dvigniti stopnjo zavesti državljanov, da je spoštovanje vseh zakonskih pa tudi moralnih norm v dobro vseh prebivalcev, istočasno pa morajo tisti, ki teh norm ne spoštujejo, pričakovati, da bodo pri svojem početju zaloteni in tudi ustrezno sankcionirani.

5. ORGANIZACIJA IN DELOVANJE REDARSKE SLUŽBE

5.1 Cilji delovanja redarske službe

Do vzpostavitve redarske službe je na območju občine za varnost skrbela izključno policija. Zaradi kadrovskih težav in preveč centraliziranega pristopa pa se je policija vse bolj umaknila od ljudi, problemi parkiranja, ekologije, vandalizma, nasilja  in tudi prodaja mehkih drog pa so že davno  postali prekrški oz. kazniva ravnanja neznatnega pomena (bagatela), s katero se ni nihče ukvarjal. Redarska služba je lokalni skupnosti dala možnost, da v določeni meri sama poskrbi za varnost, v večji meri pa s svojimi ukrepi pritegne ukrepanje policije, kateri so lahko redarji v veliko pomoč, tako fizično, kot v obliki informacij, do katerih bodo prišli na terenu. Opazovalna služba je nekoč veljala za temelj policijskega dela in čeprav je še danes tako zapisano, je v praksi le še izjema. Tu pa se lahko začne delo redarjev, ki se bo seveda razvijalo z izkušnjami in prakso, zagotovo pa tudi zakonodaja na tem področju še ni dokončna.

Glavni cilj delovanja redarske službe je povečati varnost kot temeljno z ustavo varovano dobrino. Z ustanovitvijo redarske službe prevzema lokalna skupnost aktivno vlogo pri zagotavljanju tako osebne varnosti občanov, kot tudi varnosti osebnega in skupnega (javnega) premoženja. Zaradi omejenih pristojnosti, bo redarstvo delovalo predvsem preventivno, ter kot tretje oko policije in drugih organizacij, ki skrbijo za varnost na območju občine Trnovska vas. V okviru svojih pristojnosti, pa bo zoper deviantne pojave ukrepalo in izvajalo postopke, zoper kršitelje zakonskih norm, s čemer bo razbremenilo policijo bagatelnih zadev, zaradi česar se bo lahko bolj posvečala pojavom, ki so višje na lestvici varnostno problematičnih pojavov.

Drugi cilj delovanja redarske službe je predvsem v obravnavanju pojavov, ki so problematični za lokalno prebivalstvo, pa so bili do sedaj  s strani policije tolerirani namenoma ali pa niso sovpadali v kontekst njihove strategije dela. Gre za pojave, ki jim pravimo tudi bagatela, čeprav za prebivalstvo, v sicer urejenem okolju, predstavljajo vse prej kot neznatne kršitve. Z redarsko službo pa bo prebivalcem dana možnost, da opozorijo na varnostne probleme, na katere bo moč takoj reagirati in jih s tem tudi odpraviti.

Tretji cilj delovanja redarske službe je v izgradnji partnerskega odnosa s policijo, s čemer se bo ta bolj približala problemom lokalnega prebivalstva. Ta partnerski odnos, viden predvsem v različnih oblikah izmenjave podatkov, medsebojne pomoči, mešanih patrulj, skupnih akcij, od preventivnih, prometnih pa do akcij usmerjenih zoper organizirani kriminal. 

Četrti cilj delovanja pa je v nadzoru izvrševanja občinskih odlokov, ki jih je lokalna skupnost sprejela za ureditev zadev lokalnega pomena.

5.2 Vodenje redarske službe

Redarska služba deluje v okviru Skupne občinske uprave. Gre za organ skupne občinske uprave, šestnajstih občin na področju Upravne enote Ptuj. Skupno občinsko upravo vodi predstojnica Skupne občinske uprave, neposredno vodenje redarske službe pa opravlja vodja redarjev, ki skrbi za ustavnost in zakonitost in strokovnost dela redarjev ter za izvajanje OPV. Posredno in neposredno nadziranje izvajanja OPV in dela redarske službe je v pristojnosti župana.

5.3 Pristojnosti redarske službe

Zakon o občinskem redarstvu (ZORed) je organizacijski predpis, ki ureja pogoje za izvajanje redarskih pooblastil, same pristojnosti pa določajo področni zakoni, ki jih ZORed ne navaja, saj dopušča možnost, da bodo redarji dobili pristojnosti še za druga področja. Določa pa pooblastila za izvajanje nalog, ki jih imajo občinski redarji, ta pa so:

-          opozorilo,

-          ustna odredba,

-          ugotavljanje istovetnosti,

-          varnostni pregled osebe,

-          zaseg predmetov,

-          zadržanje storilca prekrška in kaznivega dejanja,

-          uporaba fizične sile, sredstev za vklepanje in vezanje in plinskega razpršilca

Zakon o prekrških, ki je prav tako organizacijski predpis, določa, da o prekrških odločajo prekrškovni organi, katerih del so tudi pooblaščene uradne osebe občinskih redarstev, s čimer je redarjem dano pooblastilo, da odločajo o prekrških v postopku s plačilnim nalogom in hitrem postopku z odločbo. Zaenkrat določajo stvarno pristojnost redarjev naslednji zakoni:

1. Zakon o varstvu javnega reda in miru

V Zakonu o varstvu javnega reda in miru (Uradni list RS, št. 70/2006, ZJRM-1) je v določbi tretjega odstavka 27. člena generalno opredeljena pristojnost občinskega redarstva za nadzor nad izvajanjem določenih določb tega zakona oziroma pristojnost za odločanje o posameznih prekrških, ki so opredeljeni v ZJRM-1.

Medobčinsko redarstvo lahko skladno z določbami ZJRM-1 (Ur. list RS št. 70/2006) v prekrškovnem postopku odloča o naslednjih kršitvah:

-          nedostojno vedenje (7. člen);

-          beračenje na javnem kraju (9. člen);

-          uporaba nevarnih predmetov (prvi odstavek 11. člena);

-          poškodovanje uradnega napisa, oznake ali odločbe (12. člen);

-          pisanje po objektih (13. člen);

-          vandalizem (16. člen);

-          kampiranje (18. člen)

-          uporaba živali (19. člen);

-          neupoštevanje zakonitega ukrepa uradnih oseb (prvi in tretji odstavek 22. člena).

2. Zakon o varnosti cestnega prometa

V Zakonu o varnosti cestnega prometa – ZVCP-1E (Uradni list RS, št. 37/2008) so opredeljena pooblastila občinskega redarstva na področju cestnega prometa v občini, ki v 14. členu določa, da občinski redarji zaradi zagotavljanja varnega in neoviranega cestnega prometa:

3. Zakon o lokalni samoupravi

V prvem odstavku 21. člena ZLS (Uradni list RS št. 72/1993) so opredeljene določene naloge občine na področju zagotavljanja nadzorstva nad krajevnimi prireditvami (javni shodi in javne prireditve) ter glede organiziranja komunalno-redarstvene službe in skrbi za red v občini.

4. Občinski odloki

Kot je določeno v določbi prvega odstavka 3. člena Zakona o prekrških (Uradni list RS, št. 3/2007) občina Trnovska vas posameznih oziroma konkretnih nalog občinskih redarjev še ni  opredelila z občinskimi odloki.

S sprejemom OPV, pa se skladno z republiškimi predpisi pripravijo  in uskladijo vsi odloki, ki urejajo pristojnost redarske službe.

5.4 Pogoji za delovanje redarske službe (prostori, oprema,  vozila, sredstva zvez)

Redarska služba ima sedež in svoje prostore na Mestnem trgu 1 na Ptuju. Trenutno razpolaga z enim kolesom, drugih  prevoznih sredstev pa za enkrat nima. Glede na zakonsko obvezo občin, ki izhaja iz 35. člena ZORed, da morajo imeti vse občine s 1.1.2009 sprejete programe varnosti in vzpostavljeno redarsko službo.V okviru Skupne občinske uprave (SOU) deluje redarska služba, ki bo svoje pristojnosti in pooblastila izvajala v vseh 16 občinah, ki so ustanoviteljice in članice SOU, kot sledi iz odloka o ustanovitvi skupne občinske uprave (Ur. list RS št. 57/99) in na njegovi podlagi sprejete pristopne izjave.

Ker redarji v prvem letu (2009), še ne bodo v celoti izvajali svojih pooblastil in pristojnosti na območjih občin ustanoviteljic, ampak bodo le te izvajali v skladu s posameznim OPV-jem posamezne občine na njenem območju (v katerem so konkretne naloge opredeljene) in s trenutnimi potrebami na terenu. Za delo bodo uporabljali neoznačeno motorno vozilo SOU, po principu kot to izvaja komunalna inšpekcija.

Za izvajanje pristojnosti, ki trenutno izhajajo iz pooblastil in v skladu s posameznimi programi varnosti, je potrebno dodatno zaposliti še dva (2) redarja, ki bosta skupaj z že zaposlenimi (4) opravljala dela in naloge, ki jih nalaga trenutna zakonodaja in na podlagi te izdani posamezni občinski odloki občin ustanoviteljic glede na potrebe in cituacijo na terenu posamezne občine, kot je opredeljeno v OPV posamezne občine. V redarstvu sta zaposlena še administrativna delavka in vodja redarjev, ki je istočasno tudi prekrškovni organ redarstva (skupaj 8 zaposlenih).

Po statističnih podatkih policije se število odklonskih pojavov iz leta v leto  povečuje, zato je potrebno tudi povečanje prisotnosti redarjev na terenu, za kar je v letih od 2010 do 2015 potrebno načrtovati v posameznih občinskih proračunih sredstva za nakup zadostnega števila prevoznih sredstev (avtomobili, motorna kolesa, kolesa). Zagotoviti bo potrebno sredstva za zaposlitve dodatnih  redarjev (z vso potrebno in pripadajočo opremo), če se bo za to kazala potreba, kar pa bo razvidno iz vsakoletnih poročil vodje redarjev o njihovem delu in vsakoletnih sprememb OPV-jev, glede na novo nastalo problematiko na območjih posamezne občine, za potrebe redarstva.

Trenutno so redarji, ki opravljajo nadzor nad mirujočim prometom opremljeni z ročnimi terminali PSION IKON, ki so istočasno tudi mobilni telefoni z programsko opremo e-redar. Prav tako so tudi vsi opremljeni z osebno opremo in prisilnimi sredstvi skladno s  Pravilnikom o opremi in načinu uporabe opreme občinskih redarjev (Ur. list RS št. 78/2007).

Delo redarjev se vodi, organizira in koordinira iz sedeža redarstva, in se jih razporeja k opravljanju konkretnih nalog, glede na potrebe posamezne občine in potrebnih časovnih intervalih, kot sledi iz posameznih OPV-jev.

5.5 Administracija in vodenje evidenc

Administrativna dela in vodenje prekrškovnih evidenc se vrši v zvezi z nadzorom mirujočega prometa v okviru administrativnega poslovanja Skupne občinske uprave. Prekrškovne evidence vodimo z programom REDAR podjetja INPORES, ki skrbi za delovanje in skladnost evidence z zakonom.

5.6 Informacijski sistem redarske službe

Redarstvo uporablja informacijski sistem Mestne občine Ptuj, s programskimi orodji, ki jih vzdržuje renomirano podjetje s katerim ima Mestna občina Ptuj sklenjeno pogodbo, ki skrbi, da so podatki vodeni in hranjeni skladno z zakonodajo, ki se nanaša na vodenje prekrškovnih evidenc in varstva osebnih podatkov.

6. IZVAJANJE  IN NADZOR NAD IZVAJANJEM OBČINSKEGA PROGRAMA VARNOSTI

6.1  Pristojnost državnih organov

Nadzorstvo nad zakonitostjo dela občinskih organov, občinskih uprav in občinskih redarstev pri izvrševanju tega zakona opravlja Ministrstvo za notranje zadeve (1. odstavek 30. člena ZORed).

Nadzorstvo nad zakonitostjo izvrševanja posameznih pooblastil občinskih redarstev je organ, pristojen za nadzor, ki ga določa zakon, s katerim so ta pooblastila določena (2. odstavek 30. člena ZORed).

6.2 Pristojnost občinskih organov

Za nadzorstvo nad izvrševanjem nalog občinskega redarstva, določenih z občinskimi predpisi, je pristojen župan (31. člen ZORed).

Interno nadzorstvo nad izvrševanjem Zakona o občinskem redarstvu izvaja neposredno župan, ki v ta namen imenuje interno komisijo, ki najmanj enkrat letno oceni izvajanje občinskega programa varnosti (tretji odstavek 6. člena ZORed).

Vodja redarjev ob zaključku leta izdela letno poročilo o izvajanju OPV, ki vsebujejo statistične podatke, župan pa lahko zahteva tudi vmesna poročila, ki so lahko podlaga za ocenjevanje izpolnjevanja OPV.

6.3  Proces izvajanja OPV

OPV ima, glede na določbe ZORed, značaj dokumenta trajne narave. To pomeni, da upošteva potrebo po trajnosti, zato ga je treba dosledno izvajati od dneva njegovega sprejema. Občinski organi najmanj enkrat letno ocenijo izvajanje OPV (3. odstavek 6. člena ZORed), zato je tudi omogočeno obdobno ocenjevanje njegovega izvajanja oziroma merjenje rezultatov. Ocenjevanje izvajanja OPV bo omogočilo ovrednotenje vsebinskih, operativnih, organizacijskih in finančnih ukrepov za zagotavljanje javne varnosti in javnega reda in miru v občini.

Ocenjevanje OPV poteka tako, da se dosledno preverja izpolnjevanje ukrepov, ki so opredeljeni za dosego konkretnega cilja, ki je opredeljen v OPV. Takšen način ocenjevanja pa se zagotovi z izdelavo obdobnih poročil o delu občinskega redarstva.

OPV se, glede na novo nastale varnostne razmere v občini, ažurira oziroma ustrezno spremeni in dopolni. Vodja redarjev v primeru spremenjenih varnostnih razmer v občini, ustrezno spremeni in dopolni oceno varnostnih razmer, nato pa še OPV. Ustrezna in temeljita ocena varnostnih razmer je podlaga za opredelitev obsega in vrste nalog redarstva (1. odstavek 6. člena ZORed).

6.4  Sodelovanje in komunikacija

Za uskladitev OPV ter za sodelovanje redarstva in policije skrbijo župan in vodja organizacijske enote policije, ki je pristojna za območje občine (drugi odstavek 7. člena ZORed). Določba pomeni, da morata pri zagotavljanju javne varnosti in javnega reda in miru,  medobčinsko redarstvo in policija nujno sodelovati. Zato mora biti  vzpostavljena med obema organoma ustrezna komunikacija.

Komunikacija poteka na več nivojih:

a) komunikacija na lokalnem nivoju:

·                komunikacija znotraj redarske službe,

·                komunikacija med redarsko službo in občinskimi organi,

·                komunikacija med občinskimi redarstvi sosednjih občin in drugimi redarstvi,

·                komunikacija med redarsko službo in Policijo,

·                komunikacija med redarsko službo in inšpekcijami,

·                komunikacija med redarsko službo in zasebnimi varnostnimi podjetji,

·                komunikacija med redarsko službo in ostalimi službami (zaščita in reševanje, gasilci, itn.).

b) komunikacija z državnim nivojem:

·                komunikacija med redarsko službo in ministrstvi (Ministrstvo za notranje zadeve, Služba Vlade RS za lokalno samoupravo in regionalni razvoj, Ministrstvo za promet).

Za komunikacijo med službami je odgovoren vodja redarjev, ki skrbi za izvrševanje protokolov o sodelovanju, glede na varnostne potrebe in potrebe uresničevanja tega programa pa tudi za komunikacijo z ostalimi prej navedenimi subjekti.

7. OCENA FINANČNIH POSLEDIC

Sredstva za izvajanje OPV se zagotovijo v proračunu občine Trnovska vas (četrti odstavek 6. člena ZORed). Glede na navedeno zakonsko določbo je občina dolžna pri proračunskem načrtovanju zagotoviti ustrezna finančna sredstva za izvajanje OPV oziroma za delovanje redarske službe v sklopu skupne občinske uprave. Kar pa za občine ustanoviteljice SOU predstavlja prednost, saj jim 2. točka 26. člena Zakona o financiranju občin (Uradni list RS, št. 123/2006, 101/2007 in 57/2008) omogoča sofinanciranje države v višini 50% nastalih stroškov redarske službe, ki deluje v okviru Skupne občinske uprave. Preostalih 50% pa se bo zagotavljalo s fizičnim izvajanjem redarske službe v občini tudi preko glob.

Finančne posledice oz. stroški izvajanja vsebine OPV so definirani v odvisnosti od stroški dela, materialnih stroškov delovnega mesta ter stroškov usposabljanja in obvezne opreme redarja. Simulacija stroškov za delo redarske službe bo razvidna iz finančnega načrta SOU za leto 2009, ki se pripravi kot osnova za občinski proračun za leto 2009.