Na podlagi
61. člena
Zakona
o prostorskem načrtovanju
(Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09, 80/10 – ZUPUDPP,
43/11 in 57/12) in na podlagi 16. člena
Statuta Občine Braslovče
(Uradni list RS, št. 69/12) je Občinski svet Občine Braslovče na 13.
redni seji dne 7. 9. 2016 sprejel |
|
O D L O K |
o
občinskem podrobnem prostorskem načrtu na kmetijskih zemljiščih brez
spremembe namenske rabe za gradnjo kmetijskih objektov – kmetija Rakun |
|
I. SPLOŠNE
DOLOČBE |
|
1. člen |
V skladu s
Strategijo prostorskega razvoja občine in Odlokom o prostorskem redu
Občine Braslovče (Uradni list RS, št. 16/08, 46/11, 8/15) se s tem
odlokom sprejme občinski podrobni prostorski načrt na kmetijskih
zemljiščih brez spremembe namenske rabe za gradnjo kmetijskih objektov –
kmetija Rakun (v nadaljevanju: OPPN) po projektu, ki ga je izdelal AR
projekt d.o.o., Sevnica, pod št. 16/12 in so sestavni del tega odloka. |
Pravna
podlaga za pripravo OPPN iz prejšnjega odstavka je dana v Zakonu o
prostorskem načrtovanju – ZPNačrt (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08,
108/09, 80/10, 43/11, 57/12, 109/12, 35/13), v 39. členu novele Zakona o
kmetijskih zemljiščih in vseh njenih spremembah in dopolnitvah (Uradni
list RS, št. 43/11, 58/12, 27/16) ter odločbi Ministrstva za kmetijstvo
in okolje št. 351-78/2012/3 z dne 15. 3. 2012 o izpolnjevanju pogojev za
postopek priprave OPPN na kmetijskih zemljiščih brez spremembe namenske
rabe. |
|
2. člen |
OPPN
vsebuje naslednje sestavine: |
I.
TEKSTUALNI DEL |
II.
SMERNICE IN MNENJA NOSILCEV UREJANJA PROSTORA |
III.
PRILOGE |
IV.
GRAFIČNE PRILOGE |
|
II.
UREDITVENO OBMOČJE OPPN |
|
3. člen |
Območje
izdelave OPPN se nahaja na območju kmetije Rakun v naselju Trnava v
neposredni bližini že obstoječih stavb in zajema kmetijska zemljišča
naslednjih parc. št.: 64/2, 386, del 385, del 384/1, del 382 in del 67/2
k.o. Trnava. Velikost območja OPPN znaša cca 4650,00 m². |
Meja
območja urejanja OPPN meji na južni strani z obstoječimi zazidljivimi
površinami ter na vzhodni, zahodni in severni strani s kmetijskimi
površinami. |
Izven
območja občinskega podrobnega prostorskega načrta poteka izvedba
priključitve območja preko parcel št. 381, 380, 379, 376, 74/1, 375/2
vse k.o. Trnava na občinsko cesto, parc. št. 855/3 k.o. Trnava, izvedba
priključka iz javnega vodovoda iz parcele 868/5 k.o. Trnava preko parcel
št. 64/1 in 64/2 k.o. Trnava. Izvedba elektro priključka poteka preko
parcele št. 64/2 k.o. Trnava. |
|
III.
MERILA IN POGOJI ZA IZRABO OBMOČJA IN ZA OBLIKOVANJE POSEGOV V PROSTOR |
|
4. člen |
Na območju
OPPN so dovoljene naslednje vrste dejavnosti: |
– kmetijska dejavnost. |
|
5. člen |
Na območju
OPPN so dovoljene naslednje vrste gradenj, oziroma drugih del: |
– gradnja
novega objekta |
– legalizacija objekta |
– redna
investicijska in vzdrževalna dela |
– spremembe namembnosti in sprememba rabe za kmetijsko dejavnost |
– rekonstrukcija objektov |
– odstranitve objektov |
– dozidave
in nadzidave. |
|
6. člen |
Na območju
OPPN so dovoljene naslednje vrste dopustnih objektov glede na namen: |
– kmetijski objekti, ki so neposredno namenjeni kmetijski dejavnosti
(stavbe za rastlinsko pridelavo, stavbe za rejo živali, stavbe za
spravilo pridelka, stavbe za predelavo lastnih kmetijskih pridelkov in
druge nestanovanjske kmetijske stavbe) |
– gradbeno
inženirski objekti (prometna, komunalna in energetska infrastruktura) |
– gradnja
nezahtevnih in enostavnih objektov na podlagi obstoječih predpisov za
potrebe kmetijske dejavnosti |
– zelene
površine. |
|
7. člen |
Na območju
občinskega podrobnega prostorskega načrta je pri oblikovanju novih
objektov ter ureditvi zunanjih površin ustvarjena takšna kompozicija
arhitekturnih in krajinskih elementov, ki so za prostor sprejemljive in
je nadaljevanje naselja v njegovi morfologiji. |
Kmetijski
objekti |
– lega
objektov: po geodetski zazidalni situaciji; dovoljene so tolerance v
smeri sever-jug in vzhod-zahod, pod pogojem, da so zagotovljeni odmiki
od sosednjih zemljišč in upravljavcev prometnega omrežja. Odmik od
sosednjih zemljiških parcel je lahko tudi manjši kot je prikazano v
geodetski zazidalni situaciji s soglasjem lastnika sosednjega zemljišča. |
– horizontalni gabariti: okvirni gabariti po geodetski zazidalni
situaciji. Možna večja odstopanja (v »+« ali v »-«) od horizontalnih
gabaritov določenih v grafičnih prilogah pod pogojem, da se ne presega
faktor zazidanosti in faktor izrabe parcele, ter da je zagotovljena
požarna varnost objekta. Pri projektiranju objektov se mora ohranjat
min. razmerje med stranicami 1:1,1 do 1:2,5; |
– vertikalni gabarit: višina etaž mora biti prilagojena tehnologiji
objekta, zato etažnost pri teh objektih ni omejena, dovoljena je izvedba
medetaž oziroma je lahko objekt zasnovan iz več etaž pod pogojem, da ne
presega maksimalno določeno višino obstoječih kmetijskih objektov, nad
koto ±0,00 m (kota pritličja). Izjemoma se dovoli višina objekta nad
višino obstoječih kmetijskih objektov če to izrecno pogojuje tehnologija
objekta. |
– konstrukcija: klasična – zidana ali montažna; |
– kota
pritličja: ±0,00 = 281,00; toleranca ±0,50; |
– streha:
v osnovi dvokapnica s čopi ali brez. Naklon strešine naj bo načeloma
30º–45º z minimalnimi napušči, kritina pretežno opečnata, naravna rdeče
barve. Možno je tudi drugačno oblikovanje streh (manjši naklon strešine)
če to pogojujejo konstrukcijske rešitve. Na strešinah so dovoljene
postavitve fotovoltajike za pridobivanje električne energije; |
– fasada:
finalna obdelava fasad je klasični zaglajeni omet v svetlih, pastelnih
barvah. Pri fasadah je možna kombinacija z lesom; |
– oblikovanje odprtin: svobodno; |
– zunanja
ureditev gradbene parcele: dovozni priključek z dovozno cesto do
kmetijskih objektov je izveden iz kategorizirane občinske ceste.
Manipulativne površine na gradbeni parceli se izvedejo v makadamski
obliki ali se asfaltirajo oziroma tlakujejo. Ostali del parcele se
hortikulturno uredi z avtohtono zasaditvijo. |
|
8. člen |
Enostavni
objekti: |
Na območju
OPPN je možna gradnja enostavnih in nezahtevnih objektov skladno z
obstoječo zakonodajo, za potrebe kmetijske dejavnosti. Gradijo se lahko
kot prizidek k osnovnemu objektu ali samostojno. Oblikovani morajo biti
usklajeno z osnovnim objektom. Objekti so lahko lesene, zidane in
kovinske konstrukcije. |
|
9. člen |
Infrastrukturni objekti: |
Infrastrukturni objekti v ureditvenem območju obsegajo vse objekte in
naprave vezane na prometno, komunalno energetsko infrastrukturo, ter
objekte zvez in telekomunikacij. Oblikovanje infrastrukturnih objektov
je svobodno. |
|
10. člen |
Gradbena
parcela: |
Parcelacija, oziroma določitev funkcionalnih zemljišč – oziroma
gradbenih parcel v OPPN ni predpisana. Dovoljuje se združitev in delitev
parcel. V grafičnem delu OPPN v ureditvenem območju so objekti locirani
na sedanje lastniško stanje parc. št. 64/2, del 67/2, del 385, del 384/1
in del 382 vse k.o. Trnava. |
Dovoljen
odmik zidu kmetijskih nezahtevnih in enostavnih objektov, ki se vežejo
na kmetijsko dejavnost od sosednjih parcelnih mej je 4,00 m. Kolikor
investitor pridobi soglasje lastnika sosednjega zemljišča je možno
graditi objekt z manjšim odmikom pod pogojem, da so izpolnjene požarno
varnostne zahteve. Faktor izrabe gradbene parcele je 0,8, faktor
zazidanosti 0,4. |
|
IV. POGOJI
ZA INFRASTRUKTURNO UREJANJE OBMOČJA |
|
11. člen |
Dovozi in
dostopi ter parkiranje: |
Območje
OPPN se prometno navezuje preko obstoječe javne občinske ceste, ki je
kategorizirana kot javna pot JP993990 (odsek JP993991 Trnava 12a).
Priključevanje mora biti varno in pregledno, zagotovljeno mora biti
polje preglednosti. V polju preglednosti ni dovoljeno saditi dreves,
grmovja ali visokih kultur, postavljati predmetov ali naprav ali storiti
karkoli drugega, kar bi oviralo preglednost. |
|
12. člen |
Vodovod: |
Iz smernic
JKP Žalec d.o.o. je razvidno, da je oskrba novih in obstoječih objektov
z vodo na obravnavanem območju možna preko izgrajenega javnega vodovoda
v izvedbi PE Ø 90 mm NL dn 150 mm, ki poteka južno od obravnavane
parcele. |
V primeru,
ko se jašek nahaja na območju povoznih površin, mora biti jašek
opremljen s povoznim pokrovom. Na trasi vodovoda ni dovoljena gradnja
nadzemnega in podzemnega objekta, saditi dreves in drugih trajnih
nasadov ter postavljati škarpe, ograje ali drogove. Vodovod je potrebno
vgraditi najmanj 1,2 m pod koto terena. Pod utrjenimi površinami je
obvezna uporaba materialov iz modularne litine. Minimalni odmik novih
objektov od javnega vodovoda znaša 4,00 m. Predviden objekt se navezuje
na obstoječe hidrantno omrežje na tem območju. |
|
13. člen |
Kanalizacija – odvod komunalnih in meteornih voda: |
Fekalna
kanalizacija: |
Na podlagi
smernic JKP Žalec d.o.o. je razvidno, da je na obravnavanem območju
predvidenega OPPN zgrajeno javno kanalizacijsko omrežje, ki se
zaključuje z čistilno napravo. Priključevanje na javno kanalizacijo še
ni možno. Do izgradnje kanalizacijskega omrežja na obravnavanem območju
je potrebno fekalne vode odvajati v MKČ napravo dimenzionirano za
predvidene obremenitve skladno z Uredbo o odvajanju in čiščenju
komunalne odpadne vode (Uradni list RS, št. 98/15), Uredbo o emisiji
snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo
(Uradni list RS, št. 64/12, 64/14 in 98/15) ter Pravilnikom o tehnični
izvedbi in uporabi javnih objektov in naprav za odvajanje in čiščenje
odpadnih komunalnih ter padavinskih voda (Uradni list RS, št. 66/07,
16/08). Po izgradnji kanalizacijskega sistema na obravnavanem območju bo
priključitev na javno kanalizacijo možna in obvezna, mala čistilna
naprava pa se ukine. |
Projektna
rešitev odvajanja in čiščenja padavinskih in komunalnih odpadnih voda
mora biti usklajena z Uredbo o odvajanju in čiščenju komunalne in
padavinske odpadne vode (Uradni list RS, št. 98/15), Uredbo o emisiji
snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno
kanalizacijo (Uradni list RS, št. 64/12, 64/14 in 98/15) in Strokovnim
navodilom o urejanju gnojišč in greznic (Uradni list SRS, št. 10/85,
Uradni list RS, št. 98/07 in 5/13). |
Meteorna
kanalizacija: |
Na podlagi
smernic JKP Žalec d.o.o. je razvidno, da na širšem območju OPPN še ni
zgrajena meteorna kanalizacija. Čiste meteorne vode se preko peskolovov
in revizijskih jaškov zbirajo v zadrževalniku meteornih vod, višek teh
vod se odvajajo v obstoječi sistem meteorne kanalizacije kmetije in
dalje v obstoječo ponikovalnico, onesnažene pa je potrebno pred tem
očistiti preko lovilca olj in maščob. Obstoječa kmetija ima rešeno
odvajanje meteornih vod v ponikovalnico. |
|
14. člen |
Električno
omrežje: |
Na podlagi
smernic Elektro Celje d.d. je energija za napajanje kmetijskih objektov
v obravnavanem območju OPPN se bodo napajali za odjemnem mestu
gospodarskega objekta – hleva za katerega je že bilo izdano soglasje za
priključitev na distribucijsko omrežje št. 547204 za naročeno priključno
moč 24 kW, kar ustreza omejevalcu toka 3 x 35 A. Odjemno mesto se bo
napajalo na NN izvodu R1, kateri se napaja iz transformatorske postaje
TP Trnava Rožič. |
|
15. člen |
Telefonsko
omrežje, kabelski razdelilni sistem: |
Na
obravnavanih območjih ni TK omrežja. Za priključitev na javno TK omrežje
je potrebno zgraditi TK priključek, trasa in mesto priključitve na javno
TK omrežje se določi s strani Telekom Slovenija in mora biti usklajena z
ostalimi komunalnimi vodi. |
Na
predvidenem območju OPPN ni umeščen KKS. |
|
16. člen |
Odpadki: |
Za vsak
objekt je potrebno zagotoviti zbirno mesto za odpadke, to je urejen
prostor v ali ob objektu kamor se postavijo zabojniki za mešane
komunalne odpadke in odjemno mesto, kjer izvajalec javne službe odpadke
prevzame. Odjemno mesto je lahko tudi zbirno mesto, če je zagotovljen
nemoten dovoz vozilom za odvoz odpadkov. Vsi koristniki odvoza
komunalnih odpadkov so dolžni ravnati v skladu z odlokom, veljavnim na
območju Občine Braslovče. |
|
V. REŠITVE
IN UKREPI ZA VAROVANJE OKOLJA, OHRANJANJA NARAVE TER TRAJNOSTNO RABO
NARAVNIH DOBRIN |
|
17. člen |
Varstvo
pred hrupom: |
Raven
hrupa mora v naselju ostati v mejah dovoljenega. |
Glede na
dejansko in namensko rabo prostora se obravnavano območje, skladno s
4. členom Uredbe o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju (Uradni
list RS, št. 105/05) razvrščeno v III. stopnjo varstva pred hrupom. S
predvidenim posegom, menimo, da ne bodo presežene maksimalno dovoljene
ravni hrupa. V primeru suma se izvedejo meritve, na podlagi katerih se
izvede protihrupna zaščita. |
|
18. člen |
Varstvo
zraka: |
Snovi, ki
se izpuščajo v ozračje, ne smejo presegati mejnih vrednosti, določenih z
Uredbo o emisiji snovi v zrak iz nepremičnih virov onesnaževanja (Uradni
list RS, št. 31/07, 70/08, 61/09) in Uredbo o emisiji snovi v zrak iz
malih in srednjih kurilnih naprav (Uradni list RS, št. 34/07, 81/07). |
Dimnovodne
naprave morajo biti zgrajene tako, da zagotavljajo varno, zanesljivo in
trajno delovanje kurišča, torej ne smejo presegati maksimalne dovoljene
emisije določene v navedeni uredbi. |
|
19. člen |
Varstvo
voda in urejanje voda: |
Pri
načrtovanju območja OPPN so bile upoštevane smernice MKO, Agencija RS za
okolje, Urad za upravljanje z vodami, Oddelek območja Savinje. |
Odvajanje
in čiščenje padavinskih in komunalnih odpadnih vod mora biti usklajena z
Uredbo o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode
(Uradni list RS, št. 98/15), Uredbo o emisiji snovi in toplote pri
odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo (Uradni list RS,
št. 64/12, 64/14 in 98/15) in Strokovnim navodilom o urejanju gnojišč in
greznic (Uradni list SRS, št. 10/85, Uradni list RS, št. 98/07 in 5/13).
Na obravnavanem območju predvidenega OPPN je zgrajeno javno
kanalizacijsko omrežje, ki se zaključuje z čistilno napravo.
Priključevanje na javno kanalizacijo še ni možno. Do izgradnje
kanalizacijskega omrežja na obravnavanem območju je potrebno fekalne
vode odvajati v MKČ napravo dimenzionirano za predvidene obremenitve.
Odpadne vode iz kmetijskih objektov se odvajajo v obstoječo ali novo
gnojno jamo. Po izgradnji kanalizacijskega sistema na obravnavanem
območju bo priključitev na javno kanalizacijo možna in obvezna, mala
čistilna naprava pa se ukine. Odvajanje padavinskih voda z utrjenih
površin in strešin je potrebno predvideti v skladu s 92. členom Zakona o
vodah (ZV-1, Uradni list RS, št. 67/02, 110/02 – ZGO-1, 2/04 – ZZDRL-a,
41/04 – ZVO-1, 57/08, 57/12, 100/13, 40/14 in 56/15) in sicer na tak
način, da bo v čim večji možni meri zmanjšan odtok padavinskih voda z
urbanih površin, kar pomeni, da je potrebno predvideti zadrževanje
padavinskih voda pred iztokom v površinske odvodnike, ponikovalnico ali
kanalizacijo (zatravitev, travne plošče, morebitni suhi zadrževalniki in
podobno). Obstoječa kmetija že ima rešeno odvodnjavanje meteornih vod v
ponikovalnico. |
Po
evidencah MKO, ARSO, se obravnavana lokacija ne nahaja v območju
vodovarstvenega pasu vodnih virov ali na poplavnem območju. Na območju
ni vodotokov oziroma ni predvidenih posegov na vodna ali priobalna
zemljišča vodotokov. |
Vsi posegi
v prostor, ki bi lahko trajno ali začasno vplivali na vodni režim ali
stanje voda, lahko izvedejo samo na podlagi vodnega soglasja, ki ga v
sklopu postopka za pridobitev gradbenega dovoljenja izda Direkcija RS za
vode. |
|
20. člen |
Ohranjanje
narave: |
Na območju
obravnavanega OPPN ni vsebin ohranjanja narave (zavarovanih območij,
naravnih vrednot, ekološko pomembnih območij, območje Natura 2000) kot
to določa Zakon o ohranjanju narave (Uradni list RS, št. 96/04, v
nadaljevanju ZON-UPB), zato celovite presoje vplivov na okolje ni treba
izvesti. |
|
21. člen |
Varstvo
kulturne dediščine: |
Območje,
predvideno za pozidavo s kmetijskimi objekti s prometno in komunalno
infrastrukturo se nahaja izven evidentiranih in zavarovanih območij
nepremične kulturne dediščine. |
Arhitektura novih objektov naj sledi kontinuiteti obstoječe pozidave na
tem območju, tako, da novo nastala gradnja ne bo vplivala negativno na
kvaliteto obravnavanega območja. Arhitekturno oblikovanje zunanjščine
naj sloni na tradiciji stavbarstva širšega prostora. Ureditev okolice
objektov naj upošteva obstoječe kvalitete kulturne krajine, brez večjih
umetnih barier in netipične urbane opreme ter z avtohtono zasaditvijo. |
Površine
znotraj območja OPPN še niso bile arheološko pregledane. Ob vseh posegih
v zemeljske plasti velja, da mora najditelj v primeru odkritja
arheološke ostaline, najdbo zavarovati nepoškodovano na mestu odkritja
in o najdbi takoj obvestiti pristojno enoto zavoda za varstvo kulturne
dediščine, ki nadalje ukrepa v skladu s predpisi s področja varstva
kulturne dediščine. |
Investitor
mora o začetku del vsaj 10 dni prej obvestiti pristojno enoto zavoda za
varstvo kulturne dediščine. Zaradi varstva arheoloških ostalin je
potrebno zavodu za varstvo kulturne dediščine omogočiti dostop do
zemljišč, kjer se bodo izvajala zemeljska dela in opravljanje
strokovnega nadzora nad posegi. |
|
VI. UKREPI
ZA VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI |
|
22. člen |
Potres |
Pri
načrtovanju objektov je potrebno upoštevati določila za potresno odporno
gradnjo EC8. Ureditveno območje obravnavanega občinskega podrobnega
prostorskega načrta se nahaja na območju, ki je na osnovi Ocene potresne
ogroženosti RS, marec 2006 (Ministrstvo za okolje in prostor – ARSO,
Vojkova 1b, Ljubljana) uvrščeno v VII. stopnjo MCS s pospeškom tal 0,150
g, kar mora biti upoštevano v projektni dokumentaciji za pridobitev
gradbenega dovoljenja. |
Vsi posegi
v območju prostorske ureditve morajo biti dimenzionirani, projektirani
in izvedeni z upoštevanjem pridobljenega geološkega-geotehničnega
poročila. |
V nobenem
primeru se ne sme spuščati meteorne in drenažne vode nekontrolirano po
terenu. |
Požar |
Za
zagotovitev požarne varnosti je zgrajeno hidrantno omrežje. Zaščita pred
širjenjem požara med objekti, kjer ni možno zagotoviti
požarnovarnostnega odmika oziroma med prostori različne namembnosti, se
izvede s protipožarnimi zidovi (zidovi brez odprtin), v primeru
eventualnih odprtin morajo biti le-te izdelane iz ognjeodpornega
materiala. |
V primeru
požara je omogočen dostop gasilskim vozilom neposredno do objekta. |
Izpolnjevanje bistvenih zahtev varnosti pred požarom za požarno manj
zahtevne objekte se dokazuje v elaboratu – zasnova požarne varnosti, za
požarno zahtevne objekte pa v elaboratu – študija požarne varnosti.
Požarno manj zahtevni objekti in požarno zahtevni objekti so določeni v
predpisu o zasnovi in študiji požarne varnosti. |
Zaščitni
ukrepi |
Glede na
odločbo Uredbe o graditvi in vzdrževanju zaklonišč (Uradni list RS,
št. 57/96, 54/15) ni potrebno predvideti zaklonišč, zaklonilnikov ali
drugih zaščitnih objektov za zaščito pred vojnimi udejstvovanji.
Ureditveno območje obravnavanega občinskega podrobnega prostorskega
načrta ne leži v bližini vodotokov, zato ni ogroženo s poplavnostjo. Na
območju OPPN prav tako ni visoke podtalnice, erozivnosti in plazovitosti
terena. |
|
23. člen |
Način
ravnanja s plodno zemljo: |
Ob izkopu
gradbene jame je potrebno odstraniti plodno zemljo, jo deponirati na
primernem mestu, in uporabiti za ureditev zelenic. |
|
VII.
ETAPNOST IZVEDBE PROSTORSKE UREDITVE |
|
24. člen |
Ureditveno
območje OPPN, je mogoče izvajati postopno v takšnem obsegu, da je
zagotovljena funkcija posameznih objektov in naprav in da se s tem ne
poslabšujejo razmere na celotnem območju. |
|
VIII.
OBVEZNOSTI INVESTITORJA IN IZVAJALCEV PRI IZVAJANJU OPPN |
|
25. člen |
Pri
izvajanju posegov v prostor na obravnavanem območju je izvajalec dolžan
zagotoviti dostope do obstoječih objektov in zemljišč v času gradnje,
racionalno urediti gradbišče in pri posegih na prometnicah zagotoviti
varen promet. |
Pri
urejanju okolice in javnih površin mora investitor: |
– ob
izvedbi posega odstraniti plodno zemljo in jo začasno deponirati; |
– po
končani gradnji odstraniti začasne objekte, odvečni gradbeni material in
urediti okolico ter višino zemljišča na parcelni meji prilagoditi
sosednjemu zemljišču; |
– pred
pričetkom gradnje mora investitor pravočasno obvestiti upravljavce
objektov, naprav in vodov gospodarske javne infrastrukture, ki so
tangirani pri predmetni gradnji. |
|
IX.
DOPUSTNA ODSTOPANJA OD FUNKCIONALNIH, OBLIKOVALSKIH IN TEHNIČNIH
REŠITEV |
|
26. člen |
Na območju
urejanja so dovoljene naslednje tolerance: |
– za lego
objektov: načrtovani objekti se lahko gradijo v sklopu gradbene parcele
z večjim odmikom kot je določeno v grafičnih prilogah, pod pogojem da se
upošteva dovoljen odmik ali soglasje soseda od sosednjih gradbenih
parcel in javnih cest, ter da je zagotovljena varnost cestnega prometa; |
– za
horizontalni gabarit: načrtovani objekti se lahko gradijo večjega ali
manjšega tlorisnega gabarita kot je določeno v grafičnih prilogah. Možna
večja odstopanja (v »+« ali v »–«) od horizontalnih gabaritov določenih
v grafičnih prilogah pod pogojem, da se ne presega faktor zazidanosti in
faktor izrabe parcele, ter da je zagotovljena požarna varnost objekta; |
– za koto
pritličja so tolerance ± 50cm; kota manipulativnih površin se prilagaja
vozišču javne ceste z maksimalnim naklonom do 3 %; |
– dovoljena so odstopanja od določitve vhodov v objekt ali uvozov na
gradbeno parcelo, pod pogojem, da je zagotovljena preglednost na cesti
in varnost prometa; |
– pri
prometni, komunalni in energetski infrastrukturi je možno odstopanje
potekov predvidenih vodov, kolikor se pojavijo utemeljeni razlogi zaradi
lastništva zemljišč ali ustrezne projektne dokumentacije, če to
pogojujejo primernejši obratovalni parametri in ekonomičnejša
investicijska vlaganja ob pogoju, da prestavitev ne spreminjajo
vsebinskega koncepta OPPN. |
|
X. KONČNE
DOLOČBE |
|
27. člen |
OPPN je
stalno na vpogled pri pristojni občinski službi v Občini Braslovče in
Upravni enoti Žalec, Oddelek za okolje in prostor. |
|
28. člen |
Nadzor nad
izvajanjem OPPN izvajajo pristojne inšpekcijske službe in komunalni
nadzornik v občini. |
|
29. člen |
Ta odlok
začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. |
|
Št. 35050-6/2012-9 |
Braslovče, dne 7. septembra 2016 |
|
Župan |
Občine Braslovče |
Branimir Strojanšek l.r. |
|